toIW * I	1
številka 40 / letnik 58 / Ljubljana, 11. november 1999
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov <$ Slovenije
Hvala Svobodnim
sindikatom!
Ekonomsko-socialni svet (ESS)je to sredo obravnaval Nacionalni Program zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. Po zagotovilu Predstavnikov vlade, da bodo predlogi socialnih partnerjev upošte-/J11 K Pri drugem branju, usklajeni pa pred tretjim branjem, je ESS a zeleno luč za državnozborsko obravnavo, ki traja že šest let.
0 Kot smo v našem glasilu že poročali, je ZSSS na predlog naci-alnega programa zdravstvenega varstva pripravila kar precej mnenj
rodi amandmajev. Dušan Semolič jih je udeležencem seje strnil rokole:
111 nobenega razloga za znižanje pravic iz obveznega zdravstve-neka zavarovanja. Pred odločitvijo o zmanjšanju ali širjenju pravic __ 1aj vtada pridobi mnenja socialnih partnerjev;
__ Lakxtlne dobe so predolge, še posebej v specialističnih ambulantah; ne ‘lajati prednost zasebnemu zdravstvu pred javno zdravstveno mrežo, saj je nevarnost, da bodo medicinske sestre morale na cesto;
s°glasja za izdajanje koncesij zasebnim zdravnikom naj izdaja mistrstvo za zdravstvo in pri tem upošteva izpolnjevanje korovskih in drugih normativov;
v zdravstvenih ustanovah naj bodo na vidnem mestu razobeše-__ 'le ‘nformacije o pravicah bolnikov;
' lstem dodatnega zdravstvenega zavarovanja za doplačilo mo-__ rci ohraniti vzajemnost in solidarnost med zavarovanci in 1 Sestovo sveta za zdravje naj bodo vključeni predstavniki reprezentativnih socialnih partnerjev.
,UtlJa Kosmač, ki je v imenu ministrstva za zdravstvo branila
[!‘JC')0nalni program, seje ZSSS zahvalila za amandmaje in deja-vlada vse sprejema.
ajveč razprave je bilo o tem, ali nacionalni program vrniti v I ”ranje, pri čemer sta vztrajala zlasti Erih Šerbec in Nevenka v ,Se'	Stranje temu ugovarjala zlasti z argumentom, da bi
s- Cm Primeru zadevo odložili za štiri do pet let. S tem bi mini-
Vu odvzeli možnost, da drži izvajalce in zdravstveno vainici
i zavaro-
0 na vajetih.
stv ICCr Ea čaka ESS že januarja razprava o celoviti reformi zdrav-stv ne®.a varslva in zavarovanja, za katero mora ministrstvo za zdrav-o pripraviti ustrezna gradiva.
Pogovor z nagrajencem objavljamo na straneh 6 in 7
Varnost in zdravje pri delu za poslovno odličnost
Delavke
Indipa še naprej v negotovosti
Varnost in zdravje pri delu ne pomenita samo večje kakovosti izdelkov, večje konkurenčnosti in ugleda podjetij na svetovnem trgu ter bolj zdravih in zadovoljnih zaposlenih, pač pa tudi višjo kakovost življenja. Zato na izdatke za varno in zdravo delo ni mogoče gledati le kot na strošek, pač pa kot na nujen del vložka v poslovno odličnost podjetij. Tako bi lahko zaokrožili vsebino dvodnevnega simpozija z mednarodno udeležbo o varnosti in zdravju pri delu v Ljubljani, ko so bile hkrati podeljene nagrade Avgusta Kuharja za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu in priznanja za aktivno delo v društvih varnostnih inženirjev.
Letos je prestižno nagrado Avgusta Kuharja dobil Peter Zupan, varnostni inženir in delavski direktor v družbi Iskraemeco iz Kranja (na sliki levo prejema nagra-
do iz rok inž. Antona Avsca, predsednika uprave Fundacije Avgusta Kuharja).
Odškodnine (odpravnine) za presežne delavce Industrije usnja Vrhnika
Stran 11
Strokovna razprava o problematiki plač
Predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič je ta ponedeljek povabil predstavnike delodajalcev in strokovnjakov na razpravo o izpopolnjevanju
kolektivnih pogodb in izboljševanju plačne politike. Povabljeni so skupaj s predstavniki Svobodnih sindikatov analizirali razmere na tem področju in enotno menili, da se je treba najprej skupaj dogovoriti in šele na tej osnovi pričeti aktivnosti za sklenitev novih kolektivnih pogodb in izboljševanje plačne politike.
Za skupen nastopa izboljšanje plačne politike imiačnih sistemov
..   i-.. W, cp maS3 Mišič ie evru	Ar. ' ZZ
Razmišljanja strokovne službe ZSSSje predstavil Brane Mišič. Ocenil je, da enostavnih in hitrih rešitev ni, saj so plače obenem vzrok in posledica takšnega ali drugačnega gospodarjenja. Ocenjevalci na delavski strani ugotavljajo zlasti prenizke plače, prevelike razpone, nemotiviranost zaposlenih za delo, ocenjevalci na strani delodajalcev pa vidijo problem v previsokih plačah in stroških dela. Vsi pa opozarjajo na problem nizkih izhodiščnih plač, ki v precej primerih zaostajajo za z zakonom določeno minimalno plačo. Posebno nizke plače so v tekstilni in usnjarski industriji, ne veliko boljše pa v lesarstvu, gostinstvu in delu kovinske industrije.
Sindikati, povezani v ZSSS, so se pred časom na skupščinah in kongresih odločili, da bodo temelje plačne politike določali s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, da bo plačna politika torej decentralizirana. Splošna kolektivna pogodba naj bi opravila svoje poslanstvo, zaradi razlik v rezultatih poslovanja, doseženih na neizprosnem trgu, naj bi postala cokla razvoja, zaradi česar bi jo morale nadomestiti kolektivne pogodbe dejavnosti. Izhodiščne plače za tarifne razrede, kot
jih ob splošni določajo tudi kolektivne pogodbe dejavnosti, naj bi nadomestile osnovne plače, ki so bolj uporabne tudi zaradi tega, ker so cena dela.
Po izračunih izhodiščne plače izgubljajo pomen, ker so dejanske plače v povprečju kar za 60 odstotkov višje od izhodiščnih. Svobodni sindikati so zaradi tega že pred časom predlagali, naj bi bile osnovne plače določene za skupine zahtevnosti opravil tako, da razlike med njimi ne bi bile prevelike. Osnovne plače naj bi bile fiksne. Osnove za uspešnost in norme bi določale kolektivne pogodbe dejavnosti, kar bi v podjetjih še konkretizirali.
Zahtevnost je po Mišičevih besedah kriterij, ki pove, daje delo bolj ali manj zahtevno, ne pove pa, koliko je vredno. Namesto ocenjevanja zahtevnosti bi zato menedžment moral oceniti proizvodnjo in poslovanje. V razvitih evropskih državah se o zahtevnosti del in opravil ne pogovarjajo, na pogajanjih govorijo le o letnem prirastku plač.
Razmerje med minimalno plačo, določa jo zakon, in izhodiščnimi plačami za prve tri tariIne razrede postaja nesmiselno. Če bi namesto
izhodiščnih plač uporabili minimalne, bi se n plač bistveno povečala.	v0
Plače imajo vsaj tri vloge, makroekonon ■ (stroškovno), motivacijsko in socialno, od tega zanemarimo, ne dosežemo ravno med zadovoljstvom s plačami in možnostm nanciranja razvoja.	. ge
Sindikati so bolj ali manj organizirani p opuščeni klasifikaciji dejavnosti in ne po . standardni klasifikaciji. Organiziranost P°' standardni klasifikaciji res ni obvezna, ve ^ morajo po starem organizirani sindikati na način priti do podatkov za svoje članstvo. ^ eti morajo torej denar za svojo podatko mrežo. Takšni sindikati pa imajo lahko K Mišičevem mnenju probleme tudi v Pnr*\ da se delodajalci organizirajo po novi :n-ifikaciji. Združenje delodajalcev je v svoji formacijah že objavilo, da bodo sekcije 0 nizirali po novi klasifikaciji. Če sindika bodo imeli partnerja, se torej ne bodo im kom pogajati.	anr„saZa
Dogovor o plačah poleg eskalacije, regr ■	.
letni dopust, uspešnosti določa tudi dmgmj.. dodatek. Ker je ta dodatek zaradi nizke im a
dodatek, iverje ta dodatek zaraui	—-	t
po uvedbi davka na dodano vrednost pre . poskusov nekaterih sindikatov za svojo pi mn jo, Mišič predlaga, naj se draginjski do preračuna na bruto plače in na tej osnovi P°ves /3 vse podpovprečne plače. Minimalni reSr^,v)0 letni dopust pa naj bi namesto letošnjih Raznašal 107.000 tolarjev.
PRAVNI g V E TOVALEC
______Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS
Na pokojnino bo treba počakati vsaj pet let
Vprašanje: Rojena sem 21.6.1951. Zaposlena sem bila od 20. 5. 1969 do 24. 9. 1997.
Po 28 letih pokojninske dobe sem bila odpuščena kot trajni tehnološki presežek. Sedem mesecev sem bila zaposlena na javnih delih. Maja 2000 mi preneha pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Zaradi svoje starosti ne morem dobiti nove zaposlitve. Doslej se je pisalo zgolj o pogojih za upokojevanje po pokojninski reformi za zaposlene. Nič pa ni bilo napisanega o pogojih upokojevanja po reformi za nas brezposelne. Sem mati dveh otrok.
Odgovor: Leta 2000, ko vam poteče pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, boste stari 49 let. Imeli boste tudi 31 let pokojninske dobe.
Leta 2000 bo ženska za upokojitev potrebovala vsaj 53 let in štiri mesece
starosti in hkrati vsaj 35 let pokojninske dobe. Pokojninsko dobo bo m ^ dokupiti, starosti pa žal ne. Za upokojitev boste premladi za štiri ‘etČ1' ;nin' mesece. Premladi ste celo za predčasno upokojitev po sedanjem P°^‘ ;buje skem sistemu. Danes namreč ženska za predčasno upokojitev pon najmanj 30 let pokojninske dobe in hkrati najmanj 53 let starosti. j Računate lahko zgolj na redno starostno upokojitev. Če ne bo pris vmes, se boste lahko upokojili oktobra 2005. Takrat boste imeli V trebnih 36 let pokojninske dobe, stari pa boste 54 let in več kot štiri nie Leta 2005 bo res zahtevana minimalna upokojitvena starost že naj n ^ 55 let, vendar se vam bo na račun dveh rojenih otrok lahko znizala sedem mesecev in pol.	h6ge
Leta 2005 boste imeli 36 let pokojninske dobe tudi, če ne najdete noi zaposlitve več. Paziti morate le, da vas zavod za zaposlovanje ne lZ%a iz evidence brezposelnih oseb. Po reformi se vam bo namreč tudi brezposelnosti, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, štela v pokoj sko dobo kot tako imenovana dodana doba.	v , nje
Za moje pojme ste pri 49 letih še mlada ženska. Morda vaše nek a podjetje, ki je, kot pravite, uspešno zaključilo prisilno poravnavo, zn -zaposluje? Povprašajte! Težko je razumeti, da prav brezposelni v vasi stai ^ tako težko najdejo zaposlitev! Ostanite pogumni! Postanite zahtev n ■ ^ svoje referentke na zavodu za zaposlovanje zahtevajte, naj za vas c možnosti za zaposlitev vsaj v javnih delih ali v okviru skladov dela. j^e-o tistih, ki so tako našli zaposlitev za nedoločen čas, so spodbu Navsezadnje je pred vami še vsaj pet let do upokojitve.
Mišičje svoj uvod zaključil z ugotovitvijo, da '.nje skupnih strokovnih rešitev zelo zahtevki10 jSoročna naloga. Iskanje krivcev za sla-stl le Pri drugem partnerju pa po njegovem nenju ne omogoča razvoja in ni v dobro e avcev- Mišič je tudi menil, da razvoja ne blagirf0	na Prevelikih razlikah, ampak
Vi^razPrevi je sekretar združenja delodajalcev : , . 0 R°š najprej povedal, da se bodo deloda-(le\'res or81tnizirali skladno z enotno klasifikacijo i ■lavnosti, kar bo vplivalo na kolektivna poga-aja' Navzel seje, da bi splošna kolektivna po-n , a za gospodarstvo ostala pri življenju, saj : , atere dejavnosti nimajo svoje pogodbe. Strin-stoHK Je Z ^'Sičem, da bi nove kolektivne po-D • iC morali partnerji pripraviti skupaj, vendar em ne povečati že visokih stroškov deloda-
Kako priti do ministra
Cvetka Gliha je kritizirala ministrstvo za n 01?1et' ker na vlogo, poslano pred več meseci, rn J,- ?Aktivna pogodba za pošto velja tudi za In o ne kurirske službe, sploh ni odgovori-n^' “rane Mišič je dodal, da ima sindikat več oznostj - počakati na zamenjavo sedanje-l l^mistra Antona Bergauerja, organizirati l- ,no stavko ali zapreti cesto. Mogoče pa slikat do ministra prišel najlažje, če bi gradili nov del avtoceste, saj bi minister za--S^o Prišel na otvoritev.
,od Cv' Ro^ je še povedal, da nekatere sekcije delih h cev m|T14jo močnih pogajalskih skupin in gj°d° morale šele oblikovati, ten' 3ne ^an- predstavnik Društva za vredno-Pla -C- • a’ 'e Z£mel z ugotovitvijo, da sedanji pi J11. s'stem res ni dober in je potreben izboljšav, kot ,ni s'stem bi morali harmonizirati z EU, tako je o ° ^ejamo za več deset drugih področij. Uhan trjjjlT'enll tudi prakso v bavarski kovinski indus-sku' •' 'ma Proizvodne delavce razvrščene v devet nameščence pa v osem. Bavarci vred-kar e.°Pravila, sistemizacije pa so zapisane v tarifnih pogodbah.
ma S?°Xna Plača naj bi bila po Uhanu čim takt/8*1’ Posebci pri menedžerjih. V Nemčiji Vgv menedžerji prejmejo iz naslova uspešnosti pri 0t Polovico plače. Za takšno rešitev se bo j^r nas težko dogovoriti tudi zaradi tega, ker je ^ menedžerjev premnlo sposoben. Ko Po,|/f.sPreminjanje plačnih sistemov, slaba ov Jeg* s.s'abimi šefi ne kličejo strokovnjak-> vabijo jih le dobra podjetja z dobrimi sistemi acevanja zaposlenih.
stal ' s*ahe8a je Uhan ocenil tudi dodatek za tiajv?-1 domače za minulo delo), saj daje VjsJ ,Cc nesposobnim menedžerjem, ki imajo par 0snovne plače in tudi več let delovne dobe.
°ks je, da zelo veliko iz tega naslova dobijo tor ’ k' sv°ja podjetja vodijo zelo slabo. Dok-k;ii.vnanosti lahko v dobrem podjetju zasluži smh 200.000 tolarjev, direktor manjšega sla-
—	ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSS
1 'Ih Pivo [?• I tj I l'l \ I l'Ki' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Ton d Kšela . Naročnina, tel. 13-41-283 . Faks 061/317-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tlsk^ DflQ l „ g569 Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 140
Brane Mišič je med drugim menil, da je splošna kolektivna pogodba opravila svoje poslanstvo.
bega podjetja pa dvakrat več. Po Uhanovem mnenju so plače po individualnih pogodbah previsoke in izkrivljajo podatke o povprečnih plačah.
Še večji paradoks je, da v naših tekstilnih in usnjarskih podjetjih ob najnižjih plačah prihaja do stečajev, nemška podjetja z naj višjimi plačami pa so najbolj konkurenčna. Rešitev problemov podjetij torej ni v zniževanju plač, ampak zniževanju drugih stroškov. Najbolj bi morali znižati stroške materiala in države, plače v čevljarski industriji so naprimer po vplivu na konkurenčnost šele na petem mestu.
Namesto naše klasične podjetniške filozofije »daj dam« bi morali uvesti filozofijo »dam daš«. Delavcu in drugim bi morali ponuditi obveznosti in odgovornosti ter na tej podlagi tudi primerno plačo.
Če bi se pri najnižji plači harmonizirali z EU, bi namesto sedanjih 72.000 tolarjev ta znašala 126 do 135 tisočakov.
Uhan seje še potožil, daje društvo za vrednotenje dela dalo že več predlogov, kako izboljšati plačni sistem, vendar njihovi nikoli niso naletele na plodna tla. Zavzel seje za imenovanje delovne skupine, ki bi v treh mesecih pripravila nove rešitve. Cilj pa bi moralo biti zmanjšanje razlik v plačah, kar bi dosegli s povečevanjem najnižjih plač in ne z zniževanjem najvišjih prejemkov.
Gregor Miklič je uvodoma ugotovil, da je treba plačni sistem ločiti od plačne politike. Plačni sistem smo po njegovem mnenju postavili leta 1989 in ta še danes temelji na sistemu osebnih dohodkov, točk in koeficientov. Plač, izraženih v tolarjih, v podjetjih skoraj ni. Prav zaradi tega je ZSSS predlagala, naj zakon o delovnih razmerjih definira plačo.
Miklič seje zavzel za to, da bi gibljivi del plače prejemali zlasti tisti, ki lahko bolj vplivajo na poslovanje. Delavec in tudi delovna skupina namreč po nekaterih izračunih lahko iz naslova uspešnosti prejmeta le deset odstotkov plače.
Ker ocene OECD govorijo o tem, da so naši sistemi kolektivnih pogodb preveč rigidni, seje Miklič zavzel za več kolektivnih pogodb dejav-
nosti. Pogodbe v podjetjih bi lahko le nadgrajevale tisto, kar bi urejale pogodbe za dejavnosti. Kar zadeva harmonizacijo z EU, pa je Miklič ugotovil, da evropskih standardov in sistemov ni, so le dobri ali manj dobri sistemi Nemčije, Avstrije in drugih držav. Za evropske standarde je mogoče šteti le tri konvencije, ki določajo starševski dopust, zaposlovanje za določen čas in omejevanja posredovanja delovne sile. Nekatere države najnižjih plač sploh ne poznajo.
Če bodo sindikati in delodajalci sodelovali, lahko skupaj pridejo do boljšega plačnega sistema. Ker partnerja že zamujata, se Miklič boji, da bodo sedanji sistemi (usedline sistemov osebnih dohodkov) veljali še tako dolgo, kot bodo delali tisti, ki sojih spoznali v začetku svoje delovne kariere.
Miklič je tudi menil, da velika decentralizacija plačnega sistema ni potrebna. Plačna politika bi po njegovem mnenju morala biti za vse zaposlene enaka. Relativna razmerja pri usklajevanju plač pa zanj niso pomembna, važna je le zaščita vrednosti najnižjih plač.
Drago Bahun, predstavnik delodajalcev, sicer delavski direktor Gorenja, je menil, da bi se o novih rešitvah pri plačah morali dogovoriti predstavniki delodajalcev in delojemalcev, ki bi svoje dogovore kasneje v ekonomsko-socialnem svetu uskladili še z vlado. Plače po Bahunovem mnenju niso le problem stroke, ampak ureditve delovnih razmerij, te pa prav zdaj urejamo na novo.
Bahun je nasprotoval temu, da bi namesto izhodiščnih plač uporabljali osnovne plače. Če bi se za osnovne plače vseeno odločili, bi bilo treba spremeniti še kaj drugega.
Z oceno, da so izhodiščne plače v primerjavi z izplačanimi prenizke, seje strinjala Slavi Pirš, predstavnica strokovne službe delodajalcev. Leta 1991 so namreč izhodiščne plače pomenile 60 odstotkov izplačanih, sedaj pa le še 30 odstotkov. Sedanji plačni sistem, ki določa način usklajevanja plač z inflacijo, jamči tudi za enako rast dejanskih izplačil. Tudi Pirševa seje zavzela za iskanje možnosti povečanja stimulativnega nagrajevanja.
Predstavniki sindikatov dejavnosti so opozarjali zlasti na težave pri uresničevanju kolektivnih pogodb v svojih dejavnostih. Sandi Bartol je navedel prevelike razlike v plačah med menedžerji in trgovskimi delavci. Moti ga tudi to, da nekateri delavci prejemajo manj od minimalne plače. Te razlike so v podjetjih s tujimi lastniki še večje. Tone Rozman je opozoril, da so plače tekstilnih in usnjarskih delavcev preveč obremenjene. Zaradi tega v teh dveh vejah industrije le še preštevajo delavce, ki izgubljajo delo. Zaposleni zaradi tega sprašujejo, ali ti dve dejavnosti država sploh potrebuje, odgovorov pa nikjer ne dobijo. Branka Novak je dodala, da se tekstilna in čevljarska podjetja ohranjajo pri življenju le na račun zelo nizkih plač. Tudi ona je menila, da si menedžerji izplačujejo visoke plače, ne glede na položaj podjetja. Jernej Jeršan je omenil zavračanje združenja pri GZS, ki gradbenim delavcem noče priznati za 12 odstotkov večjo zahtevnost, kot jo določa splošna kolektivna pogodba.
Po razpravi je Dušan Semolič ugotovil, da so tako Svobodni sindikati kot delodajalci pripravljeni začeti intenzivni dialog o plačah, kolektivnih pogodbah in s tem povezanih zadevah. Strokovne skupine, v katerih bodo sodelovali tudi predstavniki društva za vrednotenje dela, naj bi pripravile izhodišča, ki bi kasneje prišla tudi na dnevni red ekonomsko-socialnega sveta.
Franček Kavčič
Lado Rožič se zadnje dni največ ukvarja s problemi zaposlenih v Tovarni pohištva Brežice, v kateri poteka prisilna poravnava. Od 246 delavcev sojih 41 določili za trajno presežne, zanje pa niso predvideli odpravnin. Upravitelji prisilne poravnave trdijo, da drugi udeleženci poravnave temu nasprotujejo, ker sodna praksa odpravnin ne potrjuje.
Območna organizacija bo pri zahtevi za izplačilo odpravnin vztrajala, čeprav imajo pravniki
Pogovor z Ladom Rožičem, sekretarjem več območnih odborov Svobodnih sindikatov za Posavje
Ker so v Posavju v prejšnjih letih imeli skoraj dvajset stečajev večjih podjetij, ima naš sogovornik zdaj največ dela z zaposlenimi v manjših podjetjih in pri zasebnikih. Kar precej je primerov, ko se zaradi nestrpnosti delodajalcev do sindikata delavci v sindikat včlanijo kar na območju in nakazujejo članarino po položnicah. Posebnost Svobodnih sindikatov v Posavju je tudi dobro sodelovanje z inšpekcijo dela, nad katero se večina drugih sindikalistov zlasti pritožuje.
inšpekcijo doseči tako dobro so delovanje, ob tem ko se marši kje drugje sindikalisti nad njo pritožujejo, pa je Rožič odgovo ril: “S prejšnjimi inšpektorji tudi mi nismo bili zadovoljni. N« pa sta prišla nova - Milena K zec in Andrej Vizjak - smo z o e ma, ki sta naših let, takoj nav zali dobre stike. Pri tem je tu
ostalo.”
Kako lahko sindikalisti v podjetje pošljejo inšpektorje
o tem nekoliko različna mnenja. Da so na pravi poti, so prepričani tudi zaradi mnenja, ki sta ga 9. oktobra lani podpisala tako minister za pravosodje Tomaž Marušič kot minister za delo Tone Rop.
Mnenje obeh ministrstev se naslanja na 51., 106. in 160. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ministrstvi menita, daje ključen 8. člen tega zakona, po katerem gre delavcem, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi potrjene prisilne poravnave, tudi odpravnina po posebnem zakonu. Poseben zakon bi bil lahko tisti, ki bi urejal pravice zaposlenih pri insolventnih delodajalcih, ali pa matični zakon, ki ureja delovna razmerja ter pravice in dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi. Sprejetje zakona o jamstvenem skladu je možnost celovitega urejanja že negiralo. Zakon o jamstvenem skladu določa le jamstvo države, da bodo delavci tudi ob stečaju ali prisilni poravnavi deležni vsaj minimalnega obsega pravic.
Sočasno z zakonom o jamstvenem skladu je nastala tudi novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, s katero je spremenjen že omenjeni 51. člen. Tudi po noveli pa imajo delavci enake pravice kot delavci podjetij, ki jim delovno razmerje preneha zaradi začetka stečajnega postopka.
Čeprav bo vprašanje odpravnin delavcev podjetij v prisilni poravnavi dokončno uredil novi zakon o delovnih razmerjih, obe ministrstvi menita, da daje novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zadostno podlago za ureditev obsega
pravice delavcev do odpravnine. Problem tega mnenja je le ta, da gre le za mnenje, ne pa za tolmačenje.
Obe ministrstvi menita, da novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji obseg pravice do odpravnine prepušča zakonu o delovnih razmerjih. Tako bo konkretna pravica do odpravnine odvisna zlasti od novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo v državnem zboru kmalu na vrsti za drugo branje.
Čeprav sta ministra podpisala takšno mnenje, pravniki gospodarske zbornice temu nasprotujejo. Pravniki ZSSS pa pravijo, da imajo presežni delavci podjetij v prisilni poravnavi pravico do odpravnine, vendar tega mnenja v pisni obliki še niso izdali.
Ker odpravnine predvideva tudi predlog zakona o delovnih razmerjih, bodo morebitne sodbe v škodo presežnih delavcev po Ro-žičevem mnenju le dokaz, da sodišča sodijo po pravilih gospodarske zbornice, da pri nas torej res nimamo pravne države.
Tudi v Posavju je prišlo do podaljševanja odpiralnega časa trgovin in s tem je povezanih problemov. Na tem območju so novi zasebni podjetniki odprli več novih trgovskih centrov, v katere privabljajo veliko kupcev iz sosednje Hrvaške. Številni prodajalci so prisiljeni delati do ene ure zjutraj, saj morajo napolniti police in pripraviti blago za naslednji dan. V večini teh podjetij se zaposleni bojijo vstopiti v sindikat, ker šefi temu nasprotujejo. V teh razmerah seje v sindikat kar na območni organizaciji včlanilo prek 100 zaposlenih iz trgov-
Lado Rožič
skih podjetij. S temi člani so dogovorjeni, da lahko pravice uveljavljajo direktno na območni organizaciji. Kot pravi Rožič, ob hujših kršitvah pravic zaposlenih v takšno podjetje sindikat “pošlje” inšpekcijo dela. Narekovaj smo zapisali zaradi tega, ker sindikat inšpekcije ne more pošiljati, ampak lahko to le predlaga ali zahteva. “V konkretnem primeru, takšnih je bilo več deset, pokličem inšpektorja ali inšpektorico in jih tudi pisno obvestim, kakšne nepravilnosti se v podjetju dogajajo. Zadevo uredijo v nekaj dneh, o njihovih ugotovitvah dobim tudi povratno informacijo. V podjetju pa sploh ne vedo, da je za obisk inšpektorja kriv delavec, kije naš član,” pripoveduje Rožič. Na naše vprašanje, kako je območni organizaciji uspelo z
/ trgovini prihaja tudi do kon ltracije. Tudi v Posavju je Me nr nrnkfirnn 7Hm7.il VSC tf
družbe, ki imajo trgovine 1 območju. Tako je v tem /nem sistemu zdaj tudi P°sa naj večje trgovsko podjetje 1 ____________	ali še
i tudi jestvino m uu, JAh0 cator pa kolektivno pogod edno spoštuje.	.
;like probleme imajo zapos podjetju Tron, ki se ukvarja aizvodnjo in prodajo ja§°... so na območni organizacij ;li veliko pritožb zaposleni • ačeli aktivnosti za ustanov ;indikata v tem podjetju. Z
ot ca ia i/oni \/r'lnnilO 1 2 ^
e KaKsnin iuv iiuu»> islužek mu odtegnejo prehrano in prevoz. M bi to vprašanje moral S'
U začeti reševati na drža Rešitev bi bila, da sezon, lavcev delodajalci ne :č plačevati slabše, k°
slavce. Grobo izkori^ :nih sezonskih delava ievem mnenju škod J
,e arzave _ u.
uspelo iztožiti vrnitev petih delavcev na delo. Tem delavcem bo Vino Brežice moralo za teh pet let izplačati plače skupaj z zamudnimi obrestmi. Zneski bodo kar veliki.
Vino Brežice ima težave tudi, ker mora za svoje nasade plačevati najemnino skladu kmetijskih zemljišč. V teh razmerah se pridelovanje več ne splača in podjetje je zaradi tega sprejelo program reševanja 20 presežnih delavcev. Zanje je, pravi Rožič, Predvidelo prav vse, kar jim gre Po zakonih in kolektivni pogodbi.
Kar 290 delavcev bivše Agra-r>e, proizvodnega in trgovskega Podjetja, kije pred leti šlo v stečaj, lahko v bližnji prihodnosti pričakuje poplačilo prvega dela prednostnih terjatev. Po Rožičevi oceni
bodo skupaj prejeli 110 milijonov tolarjev.
V	Žitu Imperialu in Mercatorju Agrokombinatu Krško potekata izvensodni poravnavi. Za poravnavo, po kateri bodo delavci prejeli del svojih terjatev iz naslova premalo izplačanih plač, so se zaposleni odločili, ker želijo denar prejeti čim prej. Ker so se odpovedali delu terjatev, so podjetju olajšali položaj, kar pomeni, da so sami prispevali k temu, da se podjetje obdrži in da s tem obdržijo tudi delovna mesta. Izvensodna poravnava je uspešna, sindikat si to lahko šteje za uspeh.
V	Termah Čatež je večina zaposlenih organizirana v samostojni podjetniški sindikat, 40 delavcev pa je povezanih v SGiT pri ZSSS. Pri območni organiza-
ciji pa iščejo pomoč tudi člani samostojnega podjetniškega sindikata. S tem sindikatom pa se o tem, da bi se povezali nazaj v SGiT, ni mogoče dogovoriti. Le v tem primeru bi namreč območna organizacija njihovim članom lahko nudila pravno pomoč. Čeprav Terme sodijo med dobra podjetja, ki dajejo zaposlenim vse, kar določa kolektivna pogodba, se tudi v njih delavcem Term dogajajo krivice; povzročajo jih posamezni direktorji. Sicer pa je položaj v gostinstvu in turizmu dober, zato območna organizacija v tej dejavnosti nima toliko dela kot pred leti.
Na naše vprašanje, ali je prizadevanje območne organizacije za delavce bivšega remontnega zavoda Bregana dalo kaj sadov, je Rožič po-
vedal, da so prejeli sodbo pritožbenega sodišča, po kateri bi se 28 delavcev moralo vrniti na delo. Ker seje ministrstvo na sodbo pritožilo, zadeva še ni pravnomočna.
Rožič je za konec pogovora omenil še dve zanimivosti. Pri eni od prijav zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je sindikalni zaupnik želel prisostvovati izpovedi posameznika. Zaupnik ni mogel razumeti, da bi s tem kršil pravico prizadetega do varstva osebnih podatkov. Spominja se tudi, da je ena od prizadetih na sodišču pod prisego pričala o tem, daje bilo pred leti v nekem podjetju kriterij za določanje presežnih delavcev to, ali je delavka spala z direktorjem ali ne.
Franček Kavčič
p- Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije
V družbi za varovanje G 7 - sektor Ljubljana ustanovili sindikalno organizacijo
Med bolje organizirane in večje službe na področju zasebnega valovanja spada tudi družba G 7, ki je v letu 1996 nastala z združit-v>jo več varnostnih podjetij. Svojo dejavnost so razširili na precejšen del Republike Slovenije, imajo že skoraj 300 delavcev. Čeprav smo y Sindikatu komunale, varovanja ln poslovanja z nepremičninami Slovenije skušali pri njih organi-z'rati sindikat, nismo imeli prave-§a uspeha. V naš sindikat so se vključevali le posamezniki, ki so Prihajali po pomoč zaradi problemov. Ko smo skušali ustanoviti sindikat v tej družbi, pa smo našteli na bojazen zaposlenih za svoje delo. Bali so se reakcije uPrave podjetja, kije odločno merila, da pri njih zaposleni sindikata ne potrebujejo.
S širitvijo dejavnosti so v družbi 9 7 prevzemali tudi varnostnike lz podjetij, ki so hoteli ostati med člani našega sindikata. To nam je °mogočilo, da smo pretekli teden v prostorih območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice orga-n>zirali ustanovni sestanek sindikata varnostne družbe G 7. Dosedanjim posameznim članom seje Pridružilo še novih 20 varnostnikov. Sprejeli so pravila in se odločili, da bodo pravna oseba, izvolili so petčlanski izvršilni odbor, tričlanski nadzorni odbor. Za sindikalnega zaupnika so izvolili Go-
razda Majerja. Pričakujemo, da se bo še kdo odločil za članstvo v našem sindikatu, zato bomo skušali vse zaposlene seznaniti z ustanovitvijo. Vest o tem bomo skušali objaviti v biltenu podjetja G 7.
Ko bomo novo organizacijo tudi uradno registrirali, bomo vodstvo podjetja obvestili o ustanovitvi in
V sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije smo v začetku letošnjega leta pripravili novo kolektivno pogodbo za našo dejavnost. Nanjo nam nobena od občin - ustanoviteljic gasilskih zavodov ni poslala nobenih pripomb na kateri koli člen. Čeprav po našem mnenju ustanoviteljice nimajo razlogov za odklanjanje pogajanj in kasnejšega podpisa pogodbe, do tega še ni prišlo.
To pa je bila tudi osnovna zadeva, o kateri smo se želeli pogovoriti z ministrom Francem Demšarjem. Minister je našo delegacijo (v njej smo bili predsednik
pooblaščenem sindikalnem zaupniku. Ta bo namreč kot predstavnik delavcev z vodstvom podjetja urejal vse zadeve s področja pravic iz delovnega razmerja in drugih zadev, ki so po zakonu in kolektivni pogodbi opredeljene kot skupni interes. Računamo tudi, da bo vodstvo družbe s sindikatom
SPGS Bogdan Godnič, podpredsednik Leon Pilinger in podpisani) sprejel 25. oktobra. Na pogovoru je sodeloval tudi Bojan Uše-ničnik, direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Načeli smo še več drugih vprašanj, zlasti ureditev statusa poklicnega gasilca. Ministra smo opozorili na težave pri zagotavljanju sredstev za primerno plačilo dela, na neurejen položaj zaposlenih, na delovne pogoje, izobraževanje in na problem zagotavljanja primernih počitniških zmogljivosti. Minister Franci Demšar je zagotovil povečana proračun-
urejalo vse probleme v podjetju, tako glede delovnih pogojev, izobraževanja, varstva pri delu, pripadnosti kolektivu in povsod, kjer lahko skupaj oblikujemo stališča, zahteve in rešitve, o katerih odločajo državni in drugi organi. Po ustanovitvi SKVNS v G 7 pričakujemo, da bodo tako pri njih kot tudi drugih varnostnih družbah prenehali nasprotovati ustanovitvi našega sindikata in šikanirati tiste, ki se odločijo vstopiti v sindikat. Pričakujemo, da bodo vodstva podjetij s sindikatom navezala partnerske odnose.
ska sredstva za gasilsko dejavnost. Pri sprejemanju in uveljavitvi kolektivne pogodbe dejavnosti pa nam je obljubil pomoč strokovnjakov iz njihove pravne službe. Direktoija uprave Bojana Ušenič-nikaje minister pooblastil, da ob pomoči regionalnih uprav pospeši sprejem kolektivne pogodbe za poklicno gasilstvo. V ožji operativni skupini za uresničitev dogovorov sva iz sindikata, Leon Pilinger in podpisani. Minister nam je obljubil nadaljnje sodelovanje in tudi medsebojno obveščanje.
Miloš Mikolič, sekretar SPGS
Miloš Mikolič, sekretar SKVNS
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
Minister za obrambo Franc Demšar je obljubil pomoč pri sprejemanju kolektivne pogodbe
Delovno okolje po meri delavca
Pogovor s Petrom Zupanom, varnostnim inženirjem v Iskraemecu, letošnjim nagrajencem Fundacije Avgusta Kuharja
Leta 1996 je Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije ustanovila Fundacijo Avgusta Kuharja, poimenovano po starosti slovenskih varnostnih inženirjev. S pomočjo donatorjev, med katerimi je tudi ZSSS, fundacija od ustanovitve dalje podeljuje nagrado in priznanja Avgusta Kuharja. Namen nagrade in priznanj je v javnosti krepiti zavest o pomenu strokovnega varovanja zdravja na delovnem mestu in hkrati tudi o stroki varnosti in zdravja pri delu sami. Letošnji nagrajenec je inž. Peter Zupan, dolgoletni vodja službe varnosti in zdravja pri delu v kranjskem podjetju Iskraemeco d. d. Nagrado je prejel za sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga je vpeljal v tej gospodarski družbi. Zupan je hkrati že pet let neprofesionalni delavski direktor. Seveda nas je zanimalo, kakšen je sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga je uvedel Peter Zupan, zato smo se odpravili v Iskraemeco na pogovor z njim.
Zupan se z varnostjo in zdravjem pri delu ukvarja že od leta 1974, ko je bil zaposlen v podjetju za vzdrževanje Iskra, ki je skrbelo za vzdrževanje naprav v vsej Iskri Elektromehaniki. Tako
seje takrat imenovalo podjetje, iz katerega je kasneje izšlo podjetje Iskra Števci, kasnejše podjet-
je Iskraemeco.
“V tej službi v Iskraemecu sem od vsega začetka sam, torej skoraj deset let že, odkar se je podjetje izluščilo iz Iskrinega sistema,” je dejal Peter Zupan. “Pri tem delu mi je v največje zadovoljstvo, da sem uspel varstvo pri delu integrirati v ostala področja dela. Tako imajo urejeno to službo v razvitih evropskih državah. Varstvo pri delu mora biti v podjetju organizirano v vseh strukturah oziroma področjih dela, od tehnologije, razvoja, nabave, kadrovske službe, izobraževanja itd. Pri tem je pomembna tudi osveščenost ljudi, zaposleni se morajo zavedati, da so vsi ukrepi iz varstva pri delu njim v prid.
Moje načelo je: delovno okolje se mora prilagoditi delavcu, njegovi velikosti, načinu dela itd. in ne obrat-
la, zožena delovna sposobnost. Take delavce je potem treba premestiti na druga, zanje primerna delovna mesta. Pri tem lahko nastanejo veliki problemi, saj takih delovnih mest v podjetjih ponavadi ni dovolj.
V Iskraemecu ste tudi delavski direktor. Menda ste ta položaj dodobra izkoristili za uveljavljanje področja varnosti in zdravja pri delu.
Delavski direktor naj bi pri kapitalu zastopal in predstavljal interese zaposlenih. Zastopal naj bi jih torej tudi na področju varnega, zdravega dela. Delavski direktor ima veliko možnosti, da zadeve iz varstva in zdravja pri delu predstavi na kolegijih uprave, torej tam, kjer obstoji dejanska možnost, da se kaj ukrene. Dobiva zelo veliko koristnih podatkov, ki mu služijo za analize ali pravočasno ukrepanje. Denimo: lahko opozori, kaj bi bilo treba vnesti v naložbene načrte za izboljšanje delovnih pogojev.
bo moral plačati odškodnino tisti, kije za ško ^ odgovoren, ki jo je povzročil. Pri zasebnikih je povsem jasno, v velikih podjetjih pa manj.
Pravijo, da bo pri nas zavladal red na teW področju, ko se bodo uveljavile visoke odškodnine za poškodbe pri delu, podobne tistim v razvitih državah. ^
Visoke odškodnine se bodo sčasoma pojavile pri nas, in zaradi njih se bodo razmere hitreje u dile.
Pri odmeri odškodnine je v tujini bistvenega p mena, ali se poškoduje mlad ali star delavec-mladega, ki ima še vse življenje pred seboj, J mnogo višja (v ZDA na primer). Tako bo odsKOj dnina za popolno invalidnost v višini dveh ah t milijonov mark tudi pri nas nekaj običajnega, škodninske in civilne tožbe proti odgovornim nesrečo pri delu nas bodo kar precej zresnile-V tujini zavarovalnice zelo upoštevajo, a1 podjetje nima nesreč pri delu in če ima urejeno varstvo pri delu. Pri nas pa to m ravno razširjeno, mar ne?	. v
No, je že. Zavarovalnica Triglav nas je da
prvo skupino, kjer je zavarovalnina kar °b^11^ nižja kot v drugi skupini. Iz tega naslova ima .
inlja
letno kar velik prihranek. Zavarovalnica sprem podatke o številu nezgodnih dogodkov in o
Ali je to ob tekočem traku mogoče?
Lepo je, če se v podjetju tekočemu traku izognejo, kot smo se v Iskraemecu. Če ne, pa je mogoče delavke za trakom premeščati z enega dela na drugega, da delo ni preveč monotono, da so obremenitve telesa različne in da se spreminja tudi zahtevnost dela. Da se ljudje ne navadijo enega in istega dela in pri njem ostanejo vso delovno dobo. Treba bi jih bilo osvestiti, daje rotacija na delovnem mestu za njih dobra, daje nekaj najhujšega vso delovno dobo delati eno in isto opravilo, v nedogled ponavljati iste gibe. Premalokrat pomislimo, da gre pri tem za poneumljanje ljudi. Ljudje delajo pogosto tako enostavne operacije, da jih imajo res za delovne stroje.
Ali ljudje sprejemajo premeščanje z enega dela k drugemu?
Vsi imamo odpor proti rotacijam. Delavec zato, ker seje navadil svojega dela in ga kvalitetno opravlja. Njegov mojster je zadovoljen z njim, ker ima zanesljivega delavca. Direktorje zadovoljen, ker vse teče kot po maslu. ~
Dokler gre ... Ko zaradi enoličnega dela obre
škodninskih zahtevkih.	.
V ZDA sem videl, kako imajo to urejeno: če diš, plačaš višje zavarovanje, če piješ, te niti " ^ čejo zavarovati. Če pretečeš določeno razdalj določenem času, dobiš popust, če zavarovanja i izkoristiš, spet dobiš popust itd.
Iskraemeco je eno maloštevilnih podjetij, ki je ohranilo precej tako imenovanega družbenega standarda zaposlenih,
kakršnega so delavci imeli v prejšnjem sistemu. Kako van je uspelo?	ja
Za Iskraemeco je zelo dobro.
iskraemeco ju zciv	<
speli ohraniti dobre plati preJ^ njega sistema: obratno ambulan 1 •
preventivne zdravniške preglede,
ginekološke in preglede oči, zo ambulanto, letovanje, stanovanj s posojila, kolektivno nezgodno za rovanje za zaposlene, zavarovanje službenih poteh.	j,
Kako smo jih uspeli ohraniti? O c stvareh smo se pogovorili takole- P, vedali smo, da so zaposleni upr" čeni do takih in takih odškodnin, nost, da bo do nezgod prišlo m podjetje to moralo plačati, pa zrT1^0
šujejo ti in ti ukrepi. Nikogar t-^
Iskrameco: Lahko bi bila zgled mnogim podjetjem, kako urediti medčloveške odnose ter zagotoviti varno in zdravo delovno okolje.
menjeni del telesa oslabi, nastane bolezen iz de-
Pri nas je razširjeno mnenje, da je varnost pri delu strošek.
Varstvo pri delu pri nas je res podrejeno kapitalu, dobičku. Delodajalci se še ne zavedajo dovolj, da sta varnost in zdravje pri delu ekonomski kategoriji. Če več v delavca vložiš, več dobiš nazaj. Zdrav in varen delavec bo produktiven.
Predvsem v večjih podjetjih, tistih s koreninami v prejšnjem sistemu, še niso razumeli, kdo je lastnik in kdo je odgovoren. Ne zavedajo se še, da
silili, da mora storiti to ali ono, . stavili smo vse možnosti. Na take vilke se pa direktorji zelo dobro sp znajo...	ei
Najbolj sem vesel, da sem llSP
vodstvo prepričati o koristnosti vlaganja v
zdrav'
;nanj6'
je in varnost pri delu, ne jim vsiliti to spozn
Zelo pomembno je delovno okolje, mikroklima na primer.	^
Pri delovnem okolju gre za prepih, tempera'
sme-
vlago, osvetljenost, hrup itd. Za te pogoje ne ^ mo samozadovoljno reči, da smo jih spravili v vire dovoljenih količin, ampak moramo težil' k boljšim rezultatom. Zakaj? Ker bodo delavci .j zdravi in zadovoljni in zato boljši delavci. I"

zato, ker se meje normativov v razvi-!em svetu stalno znižujejo in tisto, kar Je zdaj dober dosežek, če nekaj let ne °° več v mejah normativov.
Y podjetju ste edini varnostni inženir. Kako zmorete vse delo, saj mora varnostni inženir obvladovati kar široko področje znanja?
. Dejal sem že, da bi bilo to področje nemogoče voditi, če dejavnost varnostnega inženirja ne bi bila integri-rana z delom še drugih ljudi v podjetju. Glede širine področja pa mislim,
Jc najbolj pomembno, da se znate obrniti na prave ljudi, če česa ne veste. Jaz izjemno dobro sodelujem z Zavodom za varstvo pri delu Ljubljana, z Inštitutom za varstvo pri delu Maribor, tudi s podjetji za varstvo pri delu, ln z drugimi varnostnimi inženirji.
Ali lahko ocenite stanje varstva in zdravja pri delu v Sloveniji?
Stanje je težko ocenjevati, ker ni-tttamo enotnih analiz. Razpoložljivi podatki pa niso razveseljivi. Toliko smrtnih primerov pri delu kot v Sloveniji v razvitem svetu ni, tudi pogostnost tezgod in poškodb pri deluje prevelika.
pclovni pogoji so preslabi, v podjetjih se preveč vlaga v proizvodnjo, premalo pa v delavca, to se vidi tudi iz statusa služb varstva pri delu. jarnostni inženirji so bili v krizah podjetij (v za-. tku 90-tih let) med prvimi na seznamu presežka delavcev. No, jaz sem prepričan, da zunanji sodelavci ne morejo pokriti varstva pri delu tako a°bro, kot v podjetju zaposlen strokovnjak. To velja tudi za mala podjetja, ki se izgovarjajo, da bi bila Zaposlitev varnostnega inženirja za njih prevelik strošek. Tem je treba dopovedati, da so oni, last-n,ki podjetja, odgovorni za nezgode, čeprav so na-Jeli službo, ki skrbi za varnost pri delu.
Novi zakon o zdravju in varnosti pri delu je sporejet letos poleti. Podzakonske akte Pa naj bi v dveh letih pripravila ustrezna
ministrstva. Časa za to je torej še dovolj...
Ne, ni ga veliko, saj bi moral zakon v teh dveh letih že polno zaživeti. No, nekaj teh podzakonskih predpisov je že pripravljenih. Vsi so prilagojeni evropskim smernicam.
V	Iskraemecu ne zaostajamo za njimi, saj denimo že osem let pošiljamo ljudi na preventivne okulistične preglede.
To je bila zelo dobra odločitev: pokazalo se je, da imajo zlasti mladi, ki so veliko pred računalniki v službi in potem še doma, velike težave z očmi.
V	obrazložitvi za nagrado piše, da
ste tudi višino delovnih pultov v tovarni prilagodili ergonomiji posameznih delavk.
Tehnologi dobijo tabele, kako visoko mizo mora imeti posameznik glede na njegovo višino. Nekaj tega se da urediti z višinsko nastavljivimi stoli. Če pa gre za zelo veliko razliko v telesni višini, je pa treba višino mize prilagoditi. Gre za to, da nekdo razmišlja tudi o tem, da se v posameznih primerih težave ne da urediti samo s prilagodljivim stolom. Pri nas imamo že nekaj delovnih mest, kjer je mogoče delati sede ali stoje. Ali pa pri stroju dva delavca zamenjujeta delovne operacije.
Država podpira tako imenovana invalidska podjetja, v vašem podjetju pa te možnosti ne izkoriščate, čeprav imate več kot 50 invalidov.
Zaposlenih imamo okoli 50 invalidov. Invalidskega podjetja nimamo, invalidi so razporejeni po podjetju med zdrave delavce. Za delavko v montaži, kije imela prometno nesrečo in je zdaj para-
Peter Zupan: Varnost in zdravje pri delu sta predvsem ekonomski kategoriji in dosti manj strošek kot korist podjetij.
Izvleček iz utemeljitve o podelitvi nagrade Petru Zupanu
Za delniško družbo Iskraemeco je značilen ne le občutek odgovornosti za zaposlitev in zagotovitev produktivnega dela zaposlenim, temveč tudi izrazita kultura varnosti. Predstavniki uprave in vodstveni delavci Iskraemeco priznavajo, daje varnostnemu inženirju Petru Zupanu uspelo pridobiti vodstvo in zaposlene za načela sprejemanja poslovnih in drugih odločitev, ki nujno upoštevajo varnost in zdravje pri delu. Ta pristop je bil izrazit med petletnim mandatom, v katerem je bil Peter Zupan kot izvoljeni delavski direktor član dvočlanske uprave delniške družbe Iskraemeco.
Varnostni inženir Peter Zupan je učinkovito uveljavil načela stroke varnosti in zdravja pri delu v poslovni politiki delniške družbe Iskraemeco. Kultura varnega dela se je izrazila v vključitvi varnosti in zdravja pri delu kot temeljnih strateških ciljev v standarde kakovosti in poslovne odličnosti. Upoštevanje načel preventivnega varovanja zdravja zaposlenih tako pri sprejemanju poslovnih odločitev, odločitev o organizaciji proizvodnega procesa ter naložbenih odločitvah je viden izraz takšne poslovne politike in kulture varnosti. Kot delavski direktorje znal zaposlene pridobiti za ustvarjalno soupravljanje na področju varnosti in zdravja pri delu. Delniška družba Iskraemeco je tako postala vzor kulture varnosti v regiji.
plegik, smo uredili parkirni prostor, dostop do delovnega mesta in sanitarije tako, da lahko pride na delo in normalno dela na svojem delovnem mestu. Sindikat pa je organiziral odzivno zbiralno akcijo med delavci za dvigalo v njeni hiši.
Ob omenjanju invalidskega podjetja dobim kar slab okus, to zveni nekako kot 'geto’. Invalidi se ne počutijo invalide, če delajo med drugimi delavci. in upam, da nam ne bo treba ustanavljati invalidskega podjetja.
Podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja
To sredo je Fundacija Avgusta Ku-jaja, ki jo je leta 1996 ustanovila 5Veza društev varnostnih inženirjev •ovenije, že tretjič podelila nagra-0 Avgusta Kuharja in priznanja varilnim inženirjem, ki so se v zadihal obdobju najbolj odlikovali pri ,em vse pomembnejšem področju de-a v gospodarskih družbah. Svečanost ■*e riila imeniten uvod v peti medna-r°dni simpozij o varnosti in zdravju Pri delu, ki gaje pripravila Zveza dru-ev varnosntih inženirjev Slovenije.
. Varnost in zdravje pri delu postajata v podjetjih vse pomembnejši po-s’avkj pri doseganju večje konkurenč-na svetovnem trgu. Ne gre le za ^Tji ugled, ki ga varno podjetje uživa v Poslovnih krogih, gre preprosto za jPsto ekonomijo: v zaostrenih kon-arenčnih pogojih so podjetja prisila poslovati s čim manj stroškov zaradi poškodb in drugih zdravstvena okvar zaposlenih. In ne nazadnje: b slabem varstvu pri delu ni vrhun-
sko uspešnega podjetja in ne bogate družbe.
Letos sprejeti evropsko naravnani novi zakon o zdravju in varnosti pri deluje utemeljil odgovornost lastnikov kapitala pri ureditvi varnega in zdravju neškodljivega delovnega procesa in njihovo finančno odgovornost pri poškodbah in nesrečah pri delu ter zmanjšani delovni sposobnosti zaradi nevarnega dela.
Podjetja v Sloveniji bodo morala na tem področju še veliko delati, da se bodo približala razmeram v razvitih državah. Nekatera pa so to raven že dosegla.
Letos je nagrado Avgusta Kuharja dobil inž. Peter Zupan, varnostni inženir iz družbe Iskraemeco, za sistem varnosti in zdravja pri delu v podjetju Iskraemeco.
Priznanja za aktivno delo v društvih varnostnih inženirjev so prejeli Jože Miklavc, član Društva varnostnih inženirjev Velenje, E veri st Muzlovič
iz Društva varnostnih tehnikov in inženirjev Maribor, Milan Rebrce iz Društva strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja, Ivan Rozman, član Sekcije varnostnih inženirjev v kmetijstvu pri ZVIS, Florjan Zabret, član Društva varnostnih inženirjev Gorenjske, Milan Zega iz Društva varnostnih inženirjev Koper, Stane Ocvirk iz
Društva varnostnih inženitjev Celje ter Zlatko Šorman in Jože Nadu iz Društva varnostnih inženirjev Ljubljana.
za
izvodnje pa je prejela skupina strokovnih delavcev službe varstva pri delu Salonita, Zvonimir Kristančič, Miran Gabrijelčič, Milko Ruter in Andra Mezek.	B. R.
Posebno priznanje Avgusta Kuharja prispevek k ukinitvi azbestne pro-
Potem ko je 130 delavk in delavcev lendavskega Indipa ob pomoči območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Pomurju napovedalo protestni zbor pred vladno palačo v Ljubljani, o čemer smo poročali v prejšnji številki Nove Delavske enotnosti, so na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vendarle pripravili pogovor o reševanju Indipovih problemov. Na njem so sodelovali državni sekretar v ministsrtvu za gospodarske dejavnosti dr. Boris Šuštar s sodelavci, direktor Indipa Alojz Vuk, predstavniki Nove Ljubljanske banke-Pomurske banke, predstavnik Slovenske razvojne družbe in sekretar območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Pomurju Danilo Šipoš.
Predsednica sindikata v Indipu Jožefa Žerdin je delavke na zboru seznanila z
alnimi razmerami v podjetju.
			VTTl
		P m j “ 1	/4 J	1
			
L		Ikl	flL
			i
Delavke Indipa še vedno čakajo na avgustovske plače
Agonija v Indipu se nadaljuje
Kdaj bo Indip dobil poroštvo za dolgoročni kredit?
Delavke in delavci Indipa so napovedali protestni zbor pred vladno palačo, ker niso dobili zagotovila, da bo vlada njihovemu podjetju dala poroštvo za dolgoročni kredit, s katerim bi Indip poplačal stare terjatve iz leta 1995, zaradi katerih ima domala nerešljive likvidnostne probleme.
Na sestanku, ki so ga na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pripravili dan pred napovedanim protestnim zborom, so se po triurnih pogajanjih dogovorili, da bo vlada Indipu dala poroštvo za najetje dolgoročnega bančnega kredita, vendar ob pogoju, če bo vodstvo podjetja izpolnilo določene dodatne zahteve. Gre za zahteve v zvezi s kapitalizacijo terjatev, z reševanjem nekaterih notranjih problemov, z nujnimi kadrovskimi okrepitvami v podjetju ter v zvezi s kreditnimi pogoji. Vodstvo je imelo čas za odgovor na dodatne zahteve do konca prejšnjega tedna.
Državni sekretar dr. Boris Šuštarje po Šipoševih besedah na sestanku zagotovil, da bo komisiji za dodeljevanje poroštev podal pozitivno mnenje v zvezi z Indi-
povo vlogo, če bo od vodstva podjetja dobil pozitivne odgovore na dodatne zahteve.
Zaradi zagotovil pristojnih, da bo podjetje dobilo poroštvo za dolgoročni kredit, so delavke Indipa za nedoločen čas preložile protestni zbor, ki je bil napovedan za 4. novembra. Odprto pa ostaja vprašanje, kdaj naj bi Indip dobil omenjeno poroštvo, saj je za to potrebno izpeljati določen postopek. Delavke in delavci, ki so že tretji mesec brez plač, pa morajo do takrat preživeti.
Delavke in delavci terjajo
avgustovske plače
Po besedah Danila Šipoša je sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije po pogovoru na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vodstvu podjetja postavil zahtevo, da pri izplačilu plač upošteva roke, kijih določa kolektivna pogodba. Glede na to, da podjetje delavkam in delavcem dolguje plače za avgust (za avgust so zaposleni prejeli samo 10.000 tolarjev) in september, je sindikat
Ali bo vlada Indipu zagotovila poroštvo za okoli 60 milijonov tolarjev kredita za odplačilo starih obveznosti ter s tem omogočila ohranitev 130 delovnih mest?
ilaČe
terjal izplačilo avgustovske p
do konca prejšnjega tedna ozi
ma do 5. novembra. Delavke
delavci so zapretili, da
bod°
JaČ°
protestni shod pred vladno p«11 v Ljubljani izvedli še ta teden-c plač ne bo!	.
Očitno pa ima Indip vp'1 a likvidnostne probleme, saj J® dan, ko so delavci terjali izplncl avgustovskih plač, direk poskušal vse mogoče, da biza»
otovil sredstva vsaj za de^0, izplačilo zaostalih plač.
M6(i
obiskal tudi len
drugim je	— v
davskega župana, ki pa mu p'" tako očitno ni mogel veh pomagati. Tako delavke in de|a ci Indipa do konca prejšnje^ tedna še niso dobili niti avg1" lovskih plač.	k6
Po šihtu v petek so se dela'' in delavci Indipa sestali na zn.
m. Predsednica SsindikatateksN ne in usnjarskopredelovalne •
dustrije v podjetju Jožefa jih je najprej seznanila z aktua ^ imi razmerami, nato pa seje p°L avilo vprašanje kako naprej-L bi delavke prenehale delati, b>
še dodatno omajalo že tako inia^ močno omajan položaj podjeU.^
V primeru stečaja pa delavke delavci nadomestila za cas poselnosti verjetno ne bi P{C^ c, pred koncem leta, ali pa še ton Kako bi ta čas preživeli? Če b°
dejavke in delavci nadaljevali z ni, vm’ Pa jim očitno trenutno
hna £ T more ugotoviti, kdaj Di v° dobili vsaj avgustovsko P^ačo. Delavke, ki so že tretj,
rn QSeC brez P*a^e’ so se na zbo-sprasevale, kaj naj storijo: ali 'aj se naprej delajo zastonj in gajo, da bodo še bolj ogolj-n,;ne'kot dejansko že so, ali pa d J nehajo delati in tako še do-atno ogrozijo svoja delovna esta, do katerih bodo v
vkntnem dr“8em Podjetju ob I stoPnj' brezposelnosti v endavi zelo težko prišle!?
vv,!,Zb°m-ie Pr'šla do izraza dp|.C oveška stiska, v katero so
njen^n"? dfavce IndiPa Pah' de.ik Delavke v svojih priza-
stvenihVendar hkrati dost°jan-s kr t i nast°Pih> niso skoparile
“n ,1 lkarn* na račun bivšega EmSt0P*-iene8a” direktorja skp6Sl1-• rvata’ rtaše ekonom-Dri„,Po !tike’ vlade ter drugih je7. 0jn'h-ki so dopustili, da se kriti' -rUdl starih terjatev v tako jeti C?ern Položaju znašlo pod-in ’ kl 'ma naročila, delo, trg Perspektiv jn ki tekoče pozi-'Vno Posluje.
odločitev
jeli vlezkat da bi jo lahko spre- ! se ZC V Pvetek- Zaradi tega so ra, vP0nižane, razžaljene, tazši arane in s solzami v očeh dvimy '/endar Pa so se razšle z in let-Jen° 8*avo’ saj so same leta le v a 'zredno prizadevno delaje lJ0 bdo treba - in velikokrat Dedev ^ba - tudi ob sobotah, itev t|ab 'n praznikih, za ohran-romnOVarne Pa so se kljub sk-tretTl l,m Plačam odpovedale kar d°pUs(etn'rn regresom za letni
mač 'adaje imela in ima do nas °bsr • °.Vsk‘ odnos. Očitno zanjo prvg JaJ° v tej deželi državljani n0 8,a 'n drugega reda, odvis-
dalien?83’ ali živ‘j° bližje ali
Čini ° metropole in od tega s
drustil6 ukvarjajo,” so med pa ‘‘k* P°vedale delavke Indi-da je i‘lk° naj sicer razumemo, 'otn- v ada denimo dvema kme-nosr Za8°tovila za razvoj dejav-jev 1 Preko 100 milijonov tolar-Pa n eP°Vratnih sredstev, Indipu Z:, 'dala pravočasno poroštva dJ kot 60 milijonov tolar-

njih' 'n krub 130 delavcem in kred:'m družinam in čeprav bi aiorei” rnili' Na-i razume, kdor
Uničenje in ne ukinjanje Hmezada Kmetijstva Žalec
Konec oktobra se je iztekel čas preživetja, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo dalo prek Perutnine Ptuj delavcem Hmezada Kmetijstva Žalec po razglasitvi stečaja 15. 3.1999. To je bil čas, v katerem smo delavci, 160 nas je bilo, dokazali, da znamo, zmoremo in hočemo delati, pa nam lokalna politika in pokvarjeni bankir tega ne pustita.
Da, prav ste prebrali, nesrečo v obliki dolgotrajne nizke cene osnovnega produkta hmelja, ki jo je spremljalo nekaj napačnih poslovnih odločitev v živinoreji, s katastrofalnimi posledicami, je izkoristila tista lokalna politika, ki sije desetletje prizadevala uničiti vse, kar je od nekoč močnega Hmezada še ostalo. Pri tem ji je pomagala predvsem tista ekonomska kategorija, ki je imela v preteklosti od tega istega Hmezada ogromne koristi, to je banka, kije te delavce končno tudi pokopala.
Kako in zakaj? Čeprav sta bila država in ustrezno ministrstvo pripravljena pomagati v smislu reševanja organizirane kmetijske proizvodnje preko zakona o resanaciji, je bankir rekel ne. Posamezniki so namreč spoznali, daje nastopila edinstvena priložnost za ponovno prerazpodelitev Savinjske doline, ki ni nikoli imela zadosti obdelovalnih površin.
Samo z uničenjem Hmezada je možno uničiti tudi vse arhive, ki marsikatero denacionalizacijsko zadevo kažejo v drugi luči, kot pa jo v zahtevkih prikazujejo upravičenci. Nihče ne bo ničesar več prerekal. Vse, tudi prostovoljne pogodbe in potrdila o plačilih za zemljišča, bo zagorelo. Delavcem uničenega podjetja je bil izstavljen račun za številne nepravilnosti iz preteklosti, samo oni in edino oni so plačali za vse, kar se je in ni dogodilo v preteklih petdesetih letih v savinjskem kmetijstvu. Vsa vodilna nomenklatura je zase dobro poskrbela in poplačilo v obliki uničenja eksistence večinskega dela delavcev bo za krvi željne verjetno slaba uteha. Na cesti smo namreč izključno tisti, ki smo se ob agrarni reformi šele rodili in smo nosili kratke hlačke, ko so se izvajali drugi ukrepi v smislu združevanja zemljišč.
Vsi, ki so preko Perutnine Ptuj pod novim vodstvom dokazali, da znajo pridelati hmelj, kije potem čudežno zagorel v skladišču, se že dolgo zavedajo, da so samo sredstvo za igre višjih oblik, zato ni naključje, da so bili vsi stroji, s katerimi so obdelovali prek tisoč hektarov polj in še enkrat toliko hmeljišč, prodani prekupčevalcu in se po razprodaji ni odprlo niti eno delovno mesto.
Ravno tako ni naključje, da je bil onemogočen vsakdo, ki bi želel nadaljevati živinorejsko proizvodnjo, na ta način, daje bil v kali zatrt vsak po-
izkus ohranitve obdelovalnih površin okoli farm. Farme, ki so v svojem najboljšem času zagotavljale šest milijonov litrov mleka letno, v zadnjem času pa svinjsko in goveje meso, so prodane za druge namene, kar pomeni, da tudi tukaj za vsega hudega vajene govedorejske delavce ne bo dela.
Hmezad Kmetijstvo Žalec je, če upoštevamo še požar, uničen in ne ukinjen. Delavci smo izigrani, prevarani in nagnani zato, ker v tej brezpravni državi, ki smo jo gradili tudi mi, ni morale in poštenja. Vseeno pa je potreb-
no za vsak primer uničiti priče.
Z vso odgovornostjo trdim, da bi bilo podjetje možno ohraniti v funkciji s prisilno poravnavo in po scenariju ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za ekonomske odnose, če ne bi bilo bankirske pokvarjenosti in politike.
Verjetno bi v tem primeru delo izgubilo nekoliko vodilnih delavcev, zagotovo pa ne vsi, kot seje to zgodilo sedaj.
Če se bo slovenska javnost in večina poštenih savinjskih kmetov iz tega primera česa naučila, morda ne bodo doživeli enakega razočaranja, ko bo to isto zemljo kupoval tujec.
Iskrena hvala številnim, ki z nami sočustvujete, tistim pa, ki se veselite, po krščansko želim, da prebujanje ne bi bilo preveč boleče. Saj veste: “Ti mene do praga ...”
Srečko Čater
Sindikalna lista
November 1999
Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo)
Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo)
Prvi del	SIT	SIT
1. Dnevnice		
- cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	3.778,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	1.888,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.315,00
2. Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje)	38,52	38,52
3. Ločeno življenje	68.702,00	55.149,00
4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem		
računu, ki ga odobri delodajalec		
5. Regres za prehrano (od 1,7. 1999)		
- po SKPGD (na delovni dan)"	558,00	558,00
Drugi del		
1. Jubilejne nagrade		
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		
-za 10 let	54.537,00	46.363,00
- za 20 let	81.806,00	69.545,00
- za 30 let	109.074,00	92.726,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	343.510,00	518.730,00
oziroma dve plači delavca,		oziroma tri plače delavca,
če je to zanj ugodneje		če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči		
- po SKPD - ob smrti delavca	103.053,00	92.726,00
- ob smrti v ožji družini	51.527,00	-
4. Minimalna plača (od 1.8. 1999)	72.521,00	72.521,00
5. Zajamčena plača	39.981,00	39.981,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj	102.000,00	96.500,00*
- ali največ	za september -	121.037,00	102.000,00
(70 % povprečne slovenske plače)
l Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto I999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-majl999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto.
Strokovna služba ZSSS
Stečajni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je konec minulega tedna uvedel stečajni postopek za Metalno ECCE, ki je dajala delo in kruh več kot 500 delavcem. Zaradi stečaja so bili delavci na začetku tega tedna zelo razburjeni, saj niso imeli ustreznih informacij o tem, kakšna usoda jih čaka in kaj naj storijo. Negotovost med delavci je bila še toliko večja, ker je že ustanovljena nova družba Metalna Nova, ki naj bi nadaljevala proizvodnjo zdravih programov Metalne ECCE ter zaposlila tudi določeno število delavcev omenjenega podjetja. Z delavci se ni nihče pogovoril in jih informiral o nastalih razmerah. Ob strani so jim stali samo zaupniki SKEI, ki pa žal tudi sami niso imeli ustreznih informacij.
Zaradi revolta med delavci je konferenca podružnic SKEI na lokaciji Metalne skupaj z območno organizacijo SKEI v Podravju v ponedeljek pripravila tiskovno konferenco, na kateri sta o razmerah po stečaju Metalne ECCE spregovorila predsednik SKEI v podjetju v stečaju Valentin Tijanič ter strokovni delavec v konferenci SKEI Bogdan Ivanovič. Sodeloval je tudi predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik s sodelavci Lidijo Jerkič, Brankom Medikom, Edijem Ozimičem in Dragom Gajzerjem.
Metalna ECCE v stečaju
je še plačo za oktober in prve dni novembra. Ob vsem tem delavci do tiskovne konference še niso dobili niti sklepov o prenehanju delovnega razmerja, kaj šele da bi jim kdo povedal, ali in kdaj jih bodo potrebovali v Metalni Novi.
Kdaj bodo delavce zaposlili v Metalni Novi?
Bogdan Ivanovič je na tiskovni konferenci dejal, da SKEI ne odpira vprašanja, ali je stečajni postopek uveden upravičeno ali ne, ker zaupa sodišču. Vprašanje je samo, kako bo z dogovori, ki so bili med sindikatom SKEI, Slovensko razvojno družbo, vodstvom Metalne ECCE in pristojnimi ministrstvi sklenjeni konec septembra letos. Omenjeni so se namreč dogovorili, da bo po stečaju Metalne ECCE začela poslovati Metalna
govora ne uresničujejo, saj še ni vse P"P[, Ijeno za prenos proizvodnje na Metalno vo. Zato morajo povedati, ali namerava izigrati sindikat in delavce, da bodo lan SKEI ukrepali naprej. Vodovnik je dejal. SKEI v primeru Metalne ECCE ne bo dovu lil, da bi se ponovil primer Tama. KnticeJ bil tudi zaradi nekorektnega odnosa do de ^ cev ob uvedbi stečajnega postopka, saj J1 nihče ustrezno informiral. Razdeljevanje^ pustnih listov pa je označil za nezakonito, dovnik je prav tako dejal, da bo SKEI s vse, da bi se razmere po stečaju Metalne E
Na tiskovni konferenci SKEI v Mariboru so povedali^
ca faTiMcmi/ «n alalrfrninffucfriii' v DnHrzaviti hittO Sl****
se razmerev in elektroindustriji v Podravju hitro s/»--; jo. Delavci o stečaju Metalne ECCE niso bili inf orni'r zato so bili še toliko bolj razburjeni in negotovi. Sp'a jejo se, kdaj bo stekla proizvodnja v Metalni Novi.
Med delavci razburjenje in negotovost
Delavcev ni nihče obvestil o stečaju podjetja
Valentin Tijanič je povedal, daje obvestilo o stečaju podjetja prišlo do delavcev v Metalni ECCE šele v petek po delovnem času, ko je večina delavcev že odšla. Zaradi slabe obveščenosti so delavci v popoldanski in nočni izmeni delali do sobote zjutraj, čeprav je bilo podjetje že v stečajnem postopku. Sedaj se sprašujejo, kdo jim bo to plačal.
Kakor je povedal Tijanič, tudi v ponedeljek delavcem ni nihče pojasnil, daje šla Metalna ECCE v stečaj in kakšne posledice ima to zanje. Namesto tega so dobili odpustni list z glavo že propadle Metalne ECCE ter s podpisom kadrovske službe preminulega podjetja. Delovodje so delavcem brez pojasnila, kdo to od njih terja, naročili, naj na odpustni list zberejo podpise vodij tehničnega arhiva, obračuna plač, tehnične knjižnice, finančnega knjigovodstva, kadrovske službe, skladišča zaščitnih sredstev, garderobe, skladišča orodja, po-enteija, obratovodje, strokovnega vodje in direktorja, nato pa naj bi podpisane odpustne liste oddali kadrovski službi podjetja. Nihče pa jim ni pojasnil, ali naj v rubriki “Način odhoda” obkrožijo besedico “sporazumno” ali “samovoljno”.
Na odpustnem listu tudi piše, da bodo delavci preostale plače prejeli pri rednem izplačilu. Delavci pa se sprašujejo, kdaj bo to redno izplačilo, saj jim Metalna ECCE dolgu-
Nova, ki naj bi nadaljevala zdrave programe propadlega podjetja. Takrat so se tudi dogovorili, da bo zagonska sredstva zagotovila ali založila večinska lastnica Metalne ECCE in lastnica Metalne Nove - to je Slovenska razvojna družba. Kasneje pa bi lahko podjetje pridobilo zagonska sredstva preko ustreznih razpisov. Dogovorili so se tudi, da bodo pristojni pripravili in predstavili program, ki bo delavcem Metalne ECCE po stečaju zagotavljal socialno varnost. Po mnenju SKEI bi se vsi udeleženci septembrskega sestanka morali čim prej sestati s stečajno upraviteljico Vero Zavrl ter se pogovoriti o možnostih za nadaljevanje proizvodnje v Metalni Novi. Časa po besedah Ivanoviča ni veliko, saj je za sklepanje poslov za naslednje leto že skrajni čas.
SKEI se je vseskozi boril za interese delavcev
Kakor je na tiskovni konferenci povedal Albert Vodovnik seje SKEI vseskozi boril za pravice in interese delavcev Metalne ECCE, vendar pa po njegovi presoji Slovenska razvojna družba ne obvladuje razmer. SKEI se je s predsednikom uprave Slovenske razvojne družbe Bogdanom Topičem dogovoril, da bodo probleme Metalne ECCE, če bo morala v stečaj, poskušali rešiti podobno kot probleme v Litostroju - torej z ustanovitvijo novega podjetja. Po Vodovnikovih besedah pa operativci v Slovenski razvojni družbi tega do-
vrnile v dogovorjene tirnice, svoje 5*arl®kz-so ob stečaju izgubili delo, pa bo sindikat b plačno zastopal v stečajnem postopku^
Sicer pa se po Vodovnikovih besedahr mere v kovinski in elektropredelovalm|r* . striji v Mariboru in Podravju še naprej s' šajo, čeprav so številni politiki obljubljen-, . bodo s svojimi ukrepi razmere izboljs‘ . “Upamo, da ne lažejo, sicer bo SKEI P" Ijen poseči po bolj radikalnih metodah s dikalnega boja!" je dejal Albert Vodovni ^
Tudi sekretar območne organizacije S v Podravju Edi Ozimičje opozoril, da bi _ rali zato, ker Metalne ECCE ni bilo rnog rešiti, po dogovorih delavce prezaposlitiv talno Novo.
Razmer ni mogoče sanirati stihijno
O tem, koliko delavcev naj bi dobilo de'°y Metalni Novi, pa obstajajo različne ocenu(o SKEI računajo, da bi v naslednjem letu la novo podjetje ob uspešni poslovni politik' poslilo vseh 500 delavcev, medtem ko nej^ teri menijo, da bo v prvi fazi mogoče v nov podjetju zaposliti samo okoli 250 delavcf! j.
“Razmere v Metalni se tačas urejajo st' no, to pa ni dobro!” je opozoril Albert Vod nik. V SKEI si bodo prizadevali, da bi razh1^, začeli sanirati načrtno in tako, kakor so se govorili.	r j(. ,
Delavci podjetja Univerzale stavkali le pet ur
ten Zamuc^e Pr' izplačilu plače za sep-Dn' vr’so s.e delavci podjetja Univerzale iz Dn S tajn‘m glasovanjem odločili za na-|ni;ed stavke. Zahtevali so, daj im podjetje za-br /6^0 P*a^v° *zplača najkasneje 5. novem-bn i^a^e n‘so Prejeli niti do 8. novem-li J Sv.9'.novembra ob šesti uri zjutraj zače-Di„y.| ati. S stavko so zahtevali tudi redno iz-r„ Cl 0 Piae do 20. v mesecu in neizplačan del jeffsa za letni dopust v višini 23.000 tolar-bra' Ur na-i b' Prejeli najkasneje 30. novem-
stj. ed stav*co’ kije potekala na delovnih me-ra? ’ Ver|dar ob ustavljenih strojih, smo se o kom e.-a*1 V P°djetju pogovarjali s predsedni-, slikata tekstilne in usnjarskoprede-niolinp'ndustrije v podjetju Janezom Piž-trai ", ovedal nam je, da so se že zgodaj zju-obj,Zadel! Pogajati z vodstvom podjetja, kije 1 °.izplačilo plače najkasneje do 14. ure. ^r|T°|aJanjih jim je ves čas pomagala Justi ZSSSD56?13^3 °l)mo^ne organizacije
goto° -f stavk°vni odbor dobil zadostna za-1 a, da so plače res nakazane na žiro ra-
čune zaposlenih, so se stavkajoči na zboru odločili, da stavko ob 11. uri prekinejo. Vodstvo podjetja je pristalo tudi na izpolnitev drugih dveh stavkovnih zahtev, plače bodo odslej redno do 20. v mesecu, zaostali del regresa pa bo izplačan 20. decembra. Če se vodstvo podjetja sprejetih dogovorov ne bo držalo, bodo zaposleni nadaljevali prekinjeno stavko.
Pižem nam je še povedal, da se plače začele zamujati šele letos spomladi, običajno za pet dni. So pa zaposleni plače vseskozi prejemali v višini, določeni s kolektivno pogodbo. Prejemali so tudi vse dodatke, regrese in povračila stroškov, tudi jubilejne nagrade.
Univerzale imajo dela dovolj. Razlog za zamudo plače naj bi bile težave na trgu, kjer so premalo iztržili.
Na vprašanje, kakšen je položaj podjetja, je Pižem odgovoril le to, da vodstvo govori o težkem položaju, s podrobnostmi pa da ni seznanjen.
Predsednik sindikata nam je še povedal, da ob koncu leta odhaja iz podjetja direktor, ki je k njim prišel leta 1990. O nasledniku naj bi te dni odločil nadzorni svet. Neuradno smo slišali, da naj bi to postal človek, ki je takšno delo opravljal v Suknu iz Zapuž, Rogu iz Ljubljane in Lesni industriji Litija. Zaposleni so nekaj več kot 30-odstotni lastniki podjetja. Podjetje Univerzale doslej ni odpuščalo delavcev, ljudje so le odhajali. Tako jih je sedaj 240, pred desetletjem pa jih je bilo precej več kot 300. Čeprav imajo dela dovolj, pa delajo le v eni izmeni, saj je tovarna tako velika, da lahko vsi delajo sočasno.
Gz P'žem pred vratarnico
Vodovnik in Jerkičeva v Bosni in Hercegovini
Kot nam je povedala Lidija Jerkič, sekretarka SKEI za pravna in organizacijska vprašanja, je bil prejšnji mesec seminar za sindikalne zaupnike kovinarjev BiH. Albert Vodovnik in Lidija Jerkič sta v okviru IMF (Mednarodne organizacije kovinarjev) bo-sanskohercegovskim kolegom predavala o delovni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. V tej državi delovnopravne zakonodaje v glavnem ni, sprejeta pa se ne izvaja. Imajo tudi kolektivno pogodbo, sprejeto leta 1991, vendar se tudi ta ne izvaja.
Udeleženci seminarja so načenjali zlasti vprašanja težkega materialnega položaja kovinarjev v državi, ki še zelo čuti posledice vojne.
Na programu seminarja je bila tudi privatizacija, pri čemer sta oba predavatelja razložila slovenske izkušnje, ki so v veliki meri vplivale tudi na razvoj SKEI. Kolegi iz BiH so se zelo zanimali za zakon o delu, ki naj bi ga ta država kmalu sprejela, pri čemer bodo skušali upoštevati naše izkušnje pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih.
Ta teden Vodovnik in Jerkičeva predavata na seminarju z enako vsebino še kolegom iz Republike Srbske. Stroške obeh seminarjev, prvi je bil v Sarajevu, drugi pa v Vlasenici, seveda krije IMF.
presežni delavci Industrije usnja vrhnika (IUV) bodo prejeli odškodnino
He jn 'Sni 0(Jbor sindikata tekstil-!'trii,>US!darskoPredel°valne indu-tJj UV seje to sredo z direk-Com ■ PocUetja Izidorjem Dergan-gas ln Predsednikom nadzorne-laVceeta dogovoril o pravicah de-prer| l’ k' jim delovno razmerje Prisil ha na Podlagi pravnomočne v0ra ne Poravnave. Vsebino dogo-HoS( P?Vzemamo iz izjave zajav-piSaj lstaj° poleg direktoija pod-HjVv c Predsednik sindikata v he d mriika Milan Pavlin in To-tadePZlnan’ predsednik Sindika-avcev tekstilne in usnjarsko-
predelovalne industrije Slovenije.
Vsem delavcem, ki jim kot trajno presežnim na podlagi prisilne poravnave preneha delovno razmerje, pripada odškodnina. Ta znaša 51 odstotkov odpravnine, ki pripada presežnim delavcem po zakonu o delovnih razmerjih, kar se pomnoži s številom delovnih let pri delodajalcu ali njegovem predniku.
Polovico odškodnine bodo presežni delavci prejeli do 31. decembra, drugo polovico pa do 31. marca prihodnje leto.
IUV se je z dogovorom obvezala delavcem izplačati tudi neizplačani del regresa za leto 1998 (po sklepu prisilne poravnave), preostanek letošnjega regresa pa do konca letošnjega leta.
Hranilne vloge zaposlenih v interni hranilnici podjetja IUV bo sindikat podjetja izplačal do 31. decembra letos.
Ta dogovor bo uprava podjetja ponudila v podpis in odločitev vsakemu delavcu posebej. Izplačilo odškodnine delavcem je pogojeno s tem, da se odpovedo vsem
drugim terjatvam do IUV d. d.
Izračun odškodnine bo IUV pripravila in posredovala vsakemu upravičencu in sindikatu do 13. novembra.
Delavci se morajo o ponujeni odškodnini odločiti v tridesetih dneh in to pisno sporočiti upravi IUV. Za tiste, ki ne bodo odgovorili, bo veljalo, da se s predlogom odškodnine ne strinjajo.
Dogovor o odškodnini ne velja za delavce, ki bodo dobili zaposlitev na podlagi pogodbe med IUV d. d. in Rednak d. o. o.
F. K.
Tekmovanje telekomunikacijskih kabelskih monterjev - Memorial Vladimirja Lokarja
Telekomunikacijski kabelski monterji iz vse Slovenije so se sredi prejšnjega tedna zbrali na Poštarskem domu na Pohorju na Memorialu Vladimirja Lokarja, kakor imenujejo svoje tradicionalno vsakoletno državno prvenstvo. Letošnjega tekmovanja - glavni pobudnik in organizator prvega tekmovanja je bil na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta Vladimir Lokar - seje udeležilo 17 ekip, ki so se pomerile v spajanju simetričnih bakrenih kablov na klasični način ter v spajanju optičnih vlaken in izdelavi optičnih spojk.
Za izdelavo optične spojke s 24 vlakni so ekipe na demonstracijskem tekmovanju porabile v povprečju uro in 50 minut.
dirajo tudi na področje dostopov-nih omrežij.
Tekmovanje je pokazalo, da premorejo telekomunikacijski kabelski monterji veliko znanja in delovne spretnosti ter da so visoko strokovno usposobljeni. Tekmovanje je pokazalo, da tehnologija spajanja optičnih kablov ni več ekskluzivna domena posameznih okolij, temveč veščina, ki jo strokovno obvladajo številne ekipe iz Telekoma Slovenije, pa tudi iz podjetij, ki so njegovi poslovni partnerji in podizvajalci. Po besedah Vinka Cveka pa je najbolj razveseljivo, da je bilo zanimanje za ta strokovno najbolj zahtevni del tekmovanja izredno veliko in je preseglo vsa pričakovanja.
Po končanem tekmovalnem delu so najboljšim ekipam podelili nagrade in priznanja, najboljša ekipa Tegrad I pa je prejela tudi pre-
Udeležence Memoriala Vladimirja Lokarja je pozdravil P°° predsednik Telekomove uprave Miran Kramberger.
hodni pokal Memoriala Vladimirja Lokarja, ki jim gaje izročila njegova vdova Helena Lokar.
Svoje državno prvenstvo so telekomunikacijski kabelski monterji sklenili z družabnim srečanjem.
Organizatorji so ob zaključku le-
tošnjega Memoriala Vladimirja karja povedali, da ga nameravaj v naslednjih letih še razširiti in vs binsko dopolniti, saj se je uveli' vil kot nadvse zanimivo tekm°v nje in koristno strokovno srečanj.
Rezultati (simetrični kabli • 1. Tegrad I (Huso Okič - vodja, lip Geljič in Sašo Pravne), 2. PE Krau (Marko Kobe - vodja, Marko zar in Herman Žontar), 3. TK m (Franci Cimerman - vodja, Darko vanovič, Miodrag Bilanovič), 4- . Maribor 1 (Darko Golob - vodja,Jv roslav Šenveter in Zoran Kos* ' 5. PAPTelematika I (Dragan Kovlf nič - vodja, Sašo Gabrovec in u gor Izlakar), 6. PE Celje I (Aleš kman - vodja, Zlatko Hlupič m M' las Dečman).
Uspešno so izvedli tudi prvo : kmovanje v spajanju kablov z °P* nimi vlakni, ki pa je bilo zgolj demo stracijsko.	j. K'
Demonstracija znanja in visoke strokovne usposobljenosti
Državno prvenstvo telekomunikacijskih kabelskih operaterjev je odprl podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Miran Kramberger. Udeležencem je zaželel, da bi pokazali vse znanje in spretnosti, kijih premorejo.
Po besedah predsednika organizacijskega odbora Vinka Cveka postaja področje dostopovnih omrežij s hitrim razvojem novih telekomunikacijskih storitev eden od strateško najpomembnejših segmentov telekomunikacijske infrastrukture. Obstoječa omrežja, zgrajena s simetričnimi kabli, ki imajo največji delež, pa bodo z uporabo novih tehnologij prenosa obdržala pomembno vlogo pri zagotavljanju strateških ciljev Telekoma Slovenije. Obstoječo telekomunikacijsko infrastrukturo bodo dopolnjevala sodobnejša omrežja, zgrajena z optičnimi kabli, ki skokovito pro-
V Mariboru odprli največji MediaSvet v državi
MediaSvet v Mariboru -25 novih delovnih mest
Maribor je po vrsti novih hipermarketov Merkurja, Mercatorja, Obija in Baumaxa konec minulega tedna dobil še največjo prodajalno avdio in video izdelkov in bele tehnike v državi. V sklopu trgovsko poslovnega centra na Tržaški cesti so namreč konec minulega tedna odprli novo prodajalno MediaSvet, kije po vrsti druga in hkrati največja prodajalna MediaSveta v Sloveniji. Novo prodajalno, v kateri bodo na 2600 kvadratnih metrih prodajnih po-
vršin kupcem ponudili preko 16.000 izdelkov priznanih domačih in tujih proizvajalcev malih gospodinjskih aparatov, računalnikov in računalniške opreme, telefonije, fotografske opreme ter nosilcev zvoka in slike, sta s skupnimi napori odprli podjetji Corning in Elektrotehna SET iz Ljubljane, obe v večinski lasti Autocommercea. Z novo prodajalno MediaSvet, ki bo po oceni lastnikov v Maribor privabila kupce iz celotne severovzhodne Slo-

venije od Lendave in RavenR Koroškem do Celja, je mesto PV dobilo tudi 25 novih delovn'
iVfli
mest.
Kakor so povedali na tisko konferenci ob otvoritvi, se bos podjetji Corning in ElektrotehR SET do konca leta združili. Na način bosta obe podjetji, ki >m ta delno konkurenčne program ' v večjem delu pa se njuni progU mi dopolnjujejo, še okrepili sVO)
----	[N<>
pozicijo na domačem tržišču.
inf1
njem imata že sedaj 65 trgov-dva MediaSveta. Združeno p°iji jetje naj bi leta 2000 imelo že manjših trgovin in štiri MediaSv te s 35.(XX) kvadratnimi metri prC'
dajnih površin ter okoli 340 ^ poslenih, celoten prihodek P° j jetja pa naj bi presegel 10 mil ir
tolarjev.
T-t'
/t'at*
datk za delovno mesto šefice kontrole.”
“Štefka, pazi, kaj govoriš," se je zarežal skladiščnik Rudi. “Če boš našo praktikantko prehitro seznanila z razmerami v podjetju, lahko čez noč postane naša šefica!”
“Nič ne skrbi Rudi, saj mladi dandanes niso tako pokvarjeni kot vi, stari dedci!” je Rudija ostro zavrnila Štefka. “Sicer pa ni naša tovarna nobena izjema: v tej deželi lahko mladi podobne stvari opazijo na vsakem koraku. Samo poglej kadrovsko politiko na naši občini, kjer so zaposleni že vsi županovi sorodniki do tretjega kolena."
“Še hujše je v resornem ministrstvu, pod katerega spada naše podjetje," je dejal mizar Tone. “Ker želi biti minister obdan s svojimi
______________	ljudmi, je zaposlil že skoraj vse sosede iz
svoje vasi, saj mu je sorodnikov zmanjkalo, ljubice pa očitno nima, ker ga nobena ne mara.”
“Zato pa ima državni sekretar v istem ministrstvu več ljubic, vsako pa so po njegovem priporočilu zaposlili v drugem podjetju. Pravijo, da bo moral njegovo naslednjo ljubico zaposliti naš direktor. Če jo bo razporedil na delovno mesto šefice kontrole končnih izdelkov, si bosta z direktorjem kadrovskega sektorja na koncu še skočila v lase. To bo še zabavno! ” se je v pogovor vključil strugar Lojze.
“Še bolj smešno pa bo, ko se bo svojega ljubčka naveličala šefica računovodstva in bo moral njen sedanji pomočnik Gorazd ponovno poprijeti za delo v proizvodnji. Stavim, da stružnice ne zna več niti priklopiti,” je prilil olje na ogenj Vili.
“Kaj bo znal tisti mevžasti Gorazd, saj še plač po kolektivni pogodbi ne zna izračunati,” se je razjezila Štefka. “Zadnjič mi je naračunal takšno plačo, kot da bi bila praktikantka in ne šefica kuhinje. Takšnega dedca ne bi hotela imeti, če bi bil edini na svetu."
“Povem vam, da Gorazd ni edini, ki je v naši tovarni na takšen način prilezel na svoj položaj. Še hujši primer je vodja centra za obdelavo podatkov Gustek!” je kot iz topa izstrelil Tone.
“Kako? Nemogoče!"
“Seveda! Ali ne veste, da se je poročil s hčerko bivšega župana, ki je sodeloval pri imenovanju našega direktorja. Če ne bi imel tako vplivnega tasta, ga naš direktor še povohal ne bi, kaj šele, da bi ga zaposlil na vodilnem delovnem mestu!” je dejal Tone.
Kdo ve, koliko časa bi še tako kramljali, če ne bi Vili opazit, da Suzana nekaj piše.
“Kaj pa pišeš Suzana? Pa menda ja ne tega, kar se pogovarjamo?!” je strogo povprašal Vili.
“To ne. Samo predlog sestavljam, ki ga bom poslala predsedniku državnega zbora. Ta čas v državnem zboru na dolgo in široko razpravljajo o novem zakonu o delovnih razmerjih. Dejansko pa v tej deželi bolj kot omenjeni zakon potrebujemo zakon o urejanju ljubezenskih razmerij, saj na položaj ljudi ljubezenske in sorodstvene vezi vplivajo bolj kot delo, ali ne?”
Ali ste že slišali, da bomo dobili v obratu za proizvodnjo konč-n'h izdelkov novo šefico kontrole?” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal rezkar Vili. “Upam, da se bo bolj zani-mQla za delo kot dosedanja šefica, ki ji je bila kontrola proizvodnje zadnja skrb. Pred temi meseci je na naših proizvodih spregleda toliko pomanjkljivosti, da je naš partner iz Nemčije poslal nazaj celotno pošiljko, ki smo mu jo dobavili."
Ali sojo zaradi tega odstavili? ” je povprašala praktikantka Suzana.
Ha, ha, ha,” smo se zasmejali vsi v en glas.
Zakaj pa se smejete? Ali sem vprašala kaj neumnega?” je uža-‘Jeno reagirala Suzana.
. Ho, vprašanje je bilo sicer čisto lo- mmm * w " °lcn°, vendar pa v naši tovarni ni vse tako °gično, kot bi moralo biti,” je s skrivnot-dnr nasmeškom na obrazu pojasnil Vili.
. Veš> delovno mesto šefa kontrole v pro-‘zvodnji končnih izdelkov je izredno do-r° delovno mesto, zato veljajo zanj po-Sebfii kriteriji.”
Ne razumem, zakaj naj bi bilo to de-°vno mesto kaj boljše od drugih ? "je bila Presenečena Suzana.
. J, zakaj! "je pomembno nadaljeval Vi -L ‘‘Veš, s kontrolo je pač tako, da člo-j. finalni proizvod pregleda, ali pa tu-1 ne- Če ima dve levi roki in nič ne dela, ne more tega opaziti nihče v tovarni, pač _ _____	_
Paf° opazijo šele kupci, za katere pa je	»•.........
našim vodilnim tako in tako malo mar. Tako šeficam kontrole ni treba v dužbi nič delati in imajo ves ljubi dan čas za druge stvari...”
Zakaj pa govoriš samo o šeficah kontrole? Ali misliš, da bi šef ontrole delal kaj boljše?” je jezno dejala Suzana.
Ha, ha, ha,” smo se vsi zasmejali.
Ali sem zopet vprašala kaj neumnega ? "je sedaj že zbegano povprašala Suzana.
No, vprašanje je sicer logično, vendar pa pri nas razmere niso frn logične,” je ponovno s skrivnostnim nasmeškom odvrnil Vili.
Ves’ delovno mesto šefa kontrole končnih izdelkov je tako zanimi-j°’ da delavce oziroma delavke zanj vedno izbira sam direktor ka-rovskega sektorja. Ker pa je naš direktor kadrovskega sektorja nor-i lcifn moški in ima rajši ženske kot moške, imamo v naši tovarni j pač vedno šefice kontrole ...”
Ne razumem!" je debelo pogledala Suzana.
Ha, ha, ha,” smo se zopet zasmejali vsi v en glas.
Naj je zopet smešnega?" je nemočno vprašala Suzana.
Dedci pokvarjeni, zakaj vlečete za nos našo mlado sodelavko ? ” i vzrojila kuharica Štefka. “Suzana, veš, s tem je tako: direktor korovskega sektorja vsako svojo ljubico za nagrado imenuje za še-J Lo kontrole. Ker se šefice kontrole pri nas zadnje čase zelo hitro Menjujejo, nihče ne ve zakaj: ali zaradi tega, ker je direktor kadrov-*ega sektorja dedec in pol, ali pa zaradi tega, ker je veliko kandi-
Iz dnevnika delavca Jožeta
Zakon o ljubezenskih razmerjih
J
j
“,.S čim se ukvarjaš?" Nanovunja prodajam."
P‘ gre posel dobro od rok?" Seveda, svoje sem že prodal! ”
Je brisa ni vajenec
'iti	so mi tako všeč, da hi jih kar kupil, vendar
pm'r 1° ^‘P v denarnici 500 tolarjev premalo,
‘,.r fPec v trgovini.
6q ™lcj hudega, kar vzemite jih. Preostanek denarja ,? Že jutri prinesli," odgovori vajenec v trgovini.
iqN° kupec odide, se poslovodja ujezi: “Zakaj si
iui ■ nePreviden, saj ga niti ne poznaš? Kaj če ga r' sPloh ne bo nazaj?”
“Nične skrbite. Jutri bo zagotovo ponovno prišel v našo trgovino, saj sem mu dal v vrečko dva leva čevlja."
Dober trgovec
“Kupite kokakolo za ženo!"
“Nisem poročen!"
“Pa jo kupite za dekle! ”
“Nimam dekleta! ”
“Srečnež! Potem pa si lahko v miru privoščite hladno pivo!”
Vse pretipajo, nič ne kupijo
Kupec na tržnici izbira kuro. Z rokami potežka več kur, nato pa nobene ne kupi.
“Ali vidite, kako je to hudo v našem trgovskem poklicu. Vsak kupec pretipa vse kure, kupi pa jih skoraj nihče."
“Vem, vem, kako je to."
“Ali ste tudi vi trgovec?"
"Ne, samo doma imam dve hčerki!"
Toaletnega mila pa ne
“Dajte mi.... no, tisti papir za brisanje, saj veste česa ..."
“Aha, toaletni papir!"
“Da, da, toaletni papir! Pa še eno milo mi dajte, prosim! ”
“Toaletno milo?"
“Ne, ne, ampak milo za obraz! ”
Študijski dnevi Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije
Več pozornosti soupravljanju
in razvijanju človekovih
Uvodoma je dr. Bogomir Kovač opozoril na pomen znanja v sodobnem svetu. Po njegovih besedah je razumevanje podjetja, ki je temeljilo na klasičnih proizvodnih virih, ekonomiki in tradicionalni hierarhični organizaciji ter poslovni birokraciji, nadomestila nova teorija poslovnih sposobnosti, konkurenčnih prednosti, mrežne organizacijske strukture podjetij in timskega vodenja ter učenja. V informacijski družbi so v ospredju vrednote poslovne kreativnosti, inteligentne uporabe informacij in znanja ter poslovne inteligence. Zato so se spremenile tudi menedžerske paradigme, ki imajo štiri velike usmerjevalce: tehnološko inovativnost, tržno globalizacijo, poslovno partnerstvo in učečo se organizacijo.
Kapitalizem s človeškim obrazom
Kapitalizem 21. stoletja tako vse bolj postaja kapitalistična družba s človeškim obrazom. Ta-
sposobnosti
Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije je konec minulega tedna v hotelu Radin v Radencih pripravila študijske dneve, na katerih se je zbralo okoli 170 kadrovskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Na svojem tradicionalnem strokovnem srečanju so obravnavali temo “Kadri za novo tisočletje”.
ko je, ker sodobni kapitalizem temelji na informacijski tehnologiji, participativni demokraciji in mrežni povezanosti, ker se na trgu ob konkurenci uveljavljajo partnerski odnosi in sodelovanje, ker podjetja zamenjujejo hierarhično organizacijo s participativni mi modeli upravljanja in ker se uveljavljajo nove vrednote, med katerimi ima še posebno veljavo sposobnost nenehnega prilagajanja spremembam. Dr. Kovač je govoril tudi o trgu znanja in upravljanju intelektualnega kapitala ter poudaril, da slovenska podjetja doslej niso posvečala posebne pozornosti “intelektuali-zaciji” svojega poslovanja, kar je temeljni vzrok za relativno zaostajanje naše poslovne konkurenčnosti v razmerju do Evropske unije.
Dr. Velimir Sričaje udeležencem predstavil referat o upravljanju ustvarjalnosti. Po njegovih besedah je razvoj v sodobnem svetu v največji meri odvisen od stimuliranja, prepoznavanja ter upravljanja z inovacijami in novimi idejami. Sričaje prav ta-
O participativnem upravljanju podjetij so govorili dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela (levo), dr. Zvone Vodovnik (v sredini) in Mato Gostiša.
ko opozoril, da se na pragu 21. stoletja hitro spreminjajo vrednote. Tako konkurenco zame-
njuje partnerstvo, hierarhične odnose v podjetjih timsko delo, liderstvo konsenz, homogenost pluralizem, množičnost individualizem, rutino pa inventivnost. Včasih so v podjetjih cenili spoštovanje pravil, počasne spremembe in previdnost pri razvoju, dandanes pa se v uspešnih in kreativnih podjetjih pravila hitro spreminjajo, do novosti in inovacij imajo pozitiven odnos, poleg finančnih sredstev se zavedajo tudi kadrovskega kapitala, upravljanje sloni na soupravljanju zaposlenih, pri delavcih pa najbolj cenijo inventivnost, domiselnost in podjetnost. Birokratski nadzor zamenjujeta sodelovanje in odgovornost. Skratka, kakor je poudaril Srica, sveta ne vlečejo naprej lokomotive, temveč ideje.
Odločilna postaja
skupinska
inteligenca
membno vlogo univerze, ki mo rajo postati stičišče znanja m m
iskovalnega dela visokega šols
in gospodarstva. Dr. Kornhause ' jeva je izrazila tudi zaskrbljenost ker je v Sloveniji čedalje manj*-zanimanje za študij naravoslo nih in tehničnih znanosti, kar nujno rešiti z novimi spodbu 11 mi za mlade.
Velik pomen socialnega kapitala
Za razvoj znanja je izjemno pomembna tudi povezanost med delom in učenjem ter med univerzo in gospodarstvom, o čemer je govoril dr. Ivan Svetlik. V sodobnem svetu šole, podjetja, strokovne organizacije in posamezniki, ki razvijajo znanje, sestavljajo omrežje znanja. Dr. Aleksandra Kornhauser je predstavila svoje poglede na razvoj in usposabljanje kadrov za novo tisočletje. Med drugim je opozorila, da postaja razvoj v sodobnem svetu čedalje bolj odvisen od skupinske inteligence, ki ni odvisna samo od znanja posameznikov in ustanov, temveč od njihove medsebojne povezanosti in sodelovanja ter še zlasti od kulturnih in drugih vrednot, ki vladajo v družbi. V omrežju znanja imajo še posebej po-
Kapitaia
V okviru študijskih dnevov s° pripravili tudi okrogli mizi op^ ticipativnem menedžmentu !IV komuniciranju z zaposlenimi-besedah dr. Aleksandre Kanj Mrčela danes ne moremo g°v riti več le o kapitalu kot ^ena^a, temveč obstaja tudi socialni K pital, h kateremu prištevamo di skupinsko inteligenco in zn nje. Podjetja tako ni več mogoj pojmovati samo kot sredstvaz proizvodnjo, temveč kot razme|j med ljudmi. Zato menedžerji n so odgovorni samo navzven, te več zlasti ljudem, s katerimi lajo. Vladavino menedžerjev ( ^ rokracijo) v sodobnih podjetj zamenjujeta kooperacija in s upravljanje, soupravljanje in P‘u^ ticipativni menedžment past veliki meri povezana s spl°sa klimo in kulturo v dmžbi. Jap°n^ ker razvijajo socialni kapital, ra ^ no zaradi tega prednjačijo Pre Američani. V našem gospod ^ stvu se po besedah Mrčele še p1^ malo zavedajo pomena soupra. ljanja delavcev, saj so še mar kje prepričani, da soupravljaj vpliva na amaterizacijo upravu nja in na manjšo učinkovitost p0^ jetij. Dejansko pa ni tako, saje pirične raziskave kažejo, da podjetja z razvitim soupravU^ njem, ki sodi med sodobne d1 dele visoko profesionalne^ upravljanja podjetij, poslovno neuspešna od avtoritativno voden gospodarskih družb.
Tnrli Mutn r.netič
Dspodarskih družb.	.
Tudi Mato Gostiša je pon ^ ril, da sistem delavskega soupra ljanja ni oblika socialnega Pa <
lO' |

nega menedžmenta, katere cilj je VecJa poslovna učinkovitost in Uspešnost podjetij. Ker je sistem s°upravljanja delavcev v bistvu Poslovni model, morajo za njegov razvoj in delovanje skrbeti karov ske službe podjetij.
Soupravljanje povečuje poslovno Učinkovitost Podjetij
je govoril o soupravljanju
elavcev, je Gostiša poudaril, da P" njem ne gre zgolj za poseben eaedžerski stil ter prijazno komunikacijo med upravo in delav-j-'1’ temveč za poslovni model. Za-0 uvajanje participativnega menedžmenta terja tudi ustrezne po-v organizacijsko strukturo Podjetij v smislu njene decentra-jzacije in zmanjšanja formaliza-
Mnogi pri nas še vedno vidijo soupravljanju bodisi reinkarna-IJ0 samoupravljanja ali obliko
sindikalizma, oboje pa pri menedžerskih strukturah pogojuje pretežno odklonilen odnos. Zato bitka za uveljavitev in razvoj soupravljanja po besedah Gostiše poteka na teoretski ravni - na tej ravni bo tudi dobljena ali izgubljena. V zvezi s tem je opozoril na nerazčiščeni vprašanji, s čim naj se v podjetju ukvarja sindikat in kaj je naloga svetov delavcev. Čeprav se v načelu ve, da naj bi se sindikat ukvarjal z urejanjem delovnih razmerij med delodajalcem in delojemalci, sveti delavcev pa z informacijskimi, organizacijskimi in drugimi soupravljalskimi razmerji, je v praksi še vedno veliko nejasnosti.
Dr. Zvone Vodovnik pa je opozoril, da so sindikalne pravice naravne pravice vseh delavcev, zato država vanje ne sme posegati, medtem ko participativne pravice zaposlenih ureja država. Zato je ob bok obstoječemu stanju na področju sindikalizma treba postaviti učinkovit sistem souprav-
ljanja, kakor je to primer tudi v Evropski uniji. Po Vodovnikovih besedah pri nas soupravljavskih pravic delavcev ne bi kazalo zmanjšati, temeljito pa bi bilo treba premisliti, kako soupravljanje razvijati naprej tako z vidika zmanjšanja stroškov kakor tudi zaradi tega, da mu menedžerji ne bi več nasprotovali.
Znanje - osnovni dejavnik razvoja v 21. stoletju
Strokovnjaki iz kadrovskih služb so v glavnem opozarjali, da v podjetjih ni prave razmejitve med vsebino dela sindikata in svetov delavcev. Marsikje pa se tudi vodstva podjetij ne zavedajo možnosti, ki jim jih soupravljanje delavcev ponuja, da bi razvili sodoben in učinkovit participa-tivni model upravljanja, brez katerega sije dandanes težko zamisliti razvoj modernega in uspešnega podjetja.
Na neustrezen slog vodenja in nepripravljenost vodij za prakticiranje participativnega upravljanja podjetij je opozoril tudi Brane Gruban. Brez odprave vsega, kar ovira razvoj internega komuniciranja v podjetjih, ni mogoče pričakovati niti hitrejšega razvoja niti večje uspešnosti podjetij.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk je poudaril, daje v naših strokovnih združenjih veliko znanja, problemi pa nastajajo pri njegovem uvajanju v prakso. Zato bo gospodarska zbornica še več pozornosti posvetila usposabljanju v podjetjih.
Studijske dneve so kadrovski strokovnjaki iz vse Slovenije sklenili z ugotovitvijo, da bo človek tudi v 21. stoletju ostal osnovni dejavnik razvoja, zato bo potrebno razvoju človeških virov in soupravljanju delavcev v naslednjem obdobju posvetiti vso pozornost.
Tomaž Kšela
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar
Sindikati in
r
vključevanje v EU
2^J|: - spoznavanje osnovne strukture EU in kako te prispevajo k _«zvoju evropske socialne politike,
~ razumevanje mednarodnega sodelovanja sindikalnih organizacij nJihov vpliv na odločanje na evropski ravni,
'spoznavanje možnosti vplivanja sindikatov na razvoj gospodarske _ socialne politike na ravni podjetja, države in EU,
'Spoznavanje načina vključevanja Slovenije v EU in možnosti sinodalnega vplivanja.
Ssrninar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, 'hdikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter sindikalnim Rupnikom in članom svetov delavcev.
Xas in kraj izvedbe: Seminar bo 2. decembra 1999 v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba 16 v I. nadstropju
Program seminarja:
do 13.15 ure (vmes krajši odmori)
_grQani EU, organizacije sindikatov, organizacije delodajalcev
o.cialni dialog v EU (pravne podlage, postopek sprejemanja zakono-q9J6 EU in sodelovanje evropske konfederacije sindikatov in evropskih _ Ear|ožnih zvez pri tem, socialno partnerstvo - delodajalci in sindikati) ^ropski socialni model
^bveščanje in posvetovanje z delavci v evropski družbi in podružnicah
p.^TOpski sporazum Slovenije - podlaga za njen proces pridruževanju EU ebavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS.
13.15 d0 14.30 ure: odmor 35.14-30 do 16.00 ure
- K| °ieče svetovne in evropske sindikalne organizacije ^ Ijastanek Evropske konfederacije sindikatov “janstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Evropski konfedera-*J' sindikatov ^r9ani EKS _ prožni sindikati EKS F>5^S in socialno partnerstvo ®davatelj: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS
Metode: predavanja, razprava, obravnava konkretnih primerov.
Rok za prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 20. novembra 1999. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Kotizacija: Cena seminarja znaša 6.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar [e treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ZR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar XVI., sklic na številko 24”.
Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski 061/13 41 238 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 41 239. Številka faksa je: 061/13 34 279 ali 061/317 298.
Vodja izobraževanja pri ZSSS: Vanda Rešeta

I
Prijavnica za izobraževalni seminar SINDIKATI IN VKLJUČEVANJE V EU 2. decembra 1999 v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, soha 16/1
Ime in priimek:
Datum rojstva:
I
Izobrazba, stopnja izobrazbe: Naslov doma: ................
I
Zaposlitev, naziv in naslov družbe:

Davčna številka: ......................Delovno mesto:
I
I
Član sindikata dejavnosti Slovenije: .
Sindikalni zaupnik:
NE
Druge funkcije
v sindikatu (navedite): .
Član sveta delavcev:
NE
Telefonska št.: - doma:........................-v službi:......................
Žig in podpis odgovorne osebi
Kraj in datum:

Nova
Delavska
enotnost
DEBELOGLAVEM ŠKIS PRI TAROKU
KDOR
DOBIVA
ŠTIPENDIJO
NEZAUPANJE,
DVOM
LO AR
ESTONEC
ZENSKA, KI KRŠI BOŽJO ZAPOVED

-USU H
DELOVNA
SKUPINA
VINEZIA
VRTNA
RASTLINA
VREDNOST
IZRAŽENA
IZRAŽENA V DENARJU
ANGL. IGRALEC (Richard)
4
JAP. SMER V BUDIZMU
PREBIVALEC
ANAMA
Avtor:
Rudi
Murn
NA DNU „ MORJA ŽIVEČA ŽIVAL Z LOVKAMI
ZA
POL TONA ZVIŠAN "C"
UDELEŽENEC
NA
SVATBI
TEŽA
SLIKARSKA
TEHNIKA
EMBALAŽE
PISATELJ
INGOLIČ
ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI
-RAN. M. OB
ITAL. PISATELJ "IME ROŽE'
ROKAVSKEM
mJKA
LOVSKA
PRIPRAVA
PRELIVU
STOPNJA
JEZE
3 LAS
GRAFIČNA
TEHNIKA
SLOVENSKI
PISATEU
(Etbin)
IIDKANJI
<OVI
KDOR
GLASBENIK
CLAPTON
Si BAVI
STAREŠINA
RISANJEM
ŠPANSKI
SLIKAR
(Salvador)
DOLGO
KLANO
POLENO
VEZNIK
SIMETRI-
ČNOST
TRDA IN LAHKA KOVINA (Ti)
ŠTEVNIK
IZVIRNI
KRAK
REKE
MENAM
Zenska
OBLIKA
IMENA
EDO
►
§
KDOR SE UKVARJA Z
JADRANJEM
SOVJETSKI
POLITIK
MIKOJAN
DEL
VOZA
GALERIJA
V
LJUBLJANI
STARORIMSKA
PROVINCA
ZGORNJI DEL PROSA
KAR NE OBSTAJA IN NE BIVA
ŠVEDSKA
PISATELJICA
LINDGREN
IVAN ČARGO
NEMŠKI
SKLADATELJ,
MOJSTER
ROMANTIČNE
OPERE
VVALCHA
HELMUT
LANTAN
TEMPELJ,
HRAM
VRSTA TISKA-RSKIH ČRK
OBRED POKOPAVANJA
SISTEM IZKO-RISČ. PEONOV
JOSEPH
LOSEV
2
►
►
SODNI
TERMIN
ALOJZ
REBULA
Čeber
ZA PRANJE, (pogovorno)
POGAN
ITAL. PIŠA-TEU (Ippolito)
HLADNIK
DUŠAN
AJANT
OBZORJE
ČAROVNIJA
(zastarelo)
"TenškT
GLAS
BANČNI
PREDAL
KONJSKI TEK
NAKIT,
OKRASJE
IGOR OZIM
OBRAMBNI
IGRALEC
KAREL
LESKOVEC
MESTECE S. OD MUNCHNA
IZDELOVALEC* RAKEV I
5-
KUJ!#
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE St. 40(11.11.1999):
Gesla iz. današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži16 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Sin'' nije - Predsedstvo. Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5°^ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošt6-bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 22. novembra
Pravilna rešitev gesel iz 38. letošnje številke Nove Delavske enotno* ,
1. PAUL CEZANNE. 2. MODRA VAZA, 3. KVARTOPIRCA. Nagrado tolarjev prejme Tomaž Boljka, Tugomerjeva 2/51, 1000 Ljubljana.