Analiza stresa in poznavanje klinične supervizije med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Novo mesto in Splošni bolnišnici Novo mesto
Stress analysis and knowledge of clinical supervision among employees in Health care centre Novo mesto and General hospital Novo mesto

slovenski

2011

letnik 45, številka 1

medicinske sestre   stres   supervizija   zdravstvena nega

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Pogoji in narava dela medicinskih sester se danes spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej, zato je pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi vse večja. Supervizijo kot eno izmed možnosti oblik pomoči timom zdravstvene nege in njeno izjemno pomembnost, medicinske sestre v praksi premalo poznajo in se je ne poslužujejo. Cilj: Ugotoviti želimo najpogostejše obremenilne dejavnike za pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi in predstaviti njihovo mnenje o potrebi in prisotnosti klinične supervizije. Metode: Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Uporabljena je bila deskriptivna metoda s kazuističnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 33 vprašanj izbirnega tipa. Skupno število v anketi sodelujočih izvajalcev zdravstvene nege je bilo 60. Pridobljeni podatki so bili primerjani med izvajalci zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Novo mesto in izvajalci zdravstvene nege v Zdravstvenem domu Novo mesto. Rezultati: Delovno mesto kot stresno vidi 98 % anketiranih. V obeh ustanovah se kaže enotna porazdelitev. S stresom povezane simptome, naštete v anketnem vprašalniku, pri sebi pogosto opazi 90 % anketiranih, 10 % jih teh simptomov pri sebi ne opaža. 75 % anketiranih bi pomoč poiskalo pri supervizorju, če bi le-ta v ustanovi bil prisoten. Diskusija: Fizične in psihične obremenitve ter spremembe v dejavnosti zdravstvene nege so stalnica. Stres med zaposlenimi v zdravstvu sega v amplitude visokega tveganja. Supervizija je trenutno pretanka veja v celotnem sistemu zdravstva, da bi se dalo nanjo oprijeti in si z njo pomagati v primeru stresa. Zaposleni v zdravstveni negi se zavedajo problema pojavnosti stresa pri svojem delu, nanj pa žal reagirajo individualno. Ustanova bi morala poskrbeti za izvajanje klinične supervizije, ki pa žal kot taka še vedno ni prisotna v okvirih zdravstvene stroke.

13.11.2013