ŽENSKE UČNE MOČI NA RUSKIH
GIMNAZIJAH.
Na »Pismo z Rusije« ge. Marice II. v
»Slov. Narodu« št. 247. 1. 1. odgovarjamo
s sledečim pismom gospoda profesorja M.
Hostnika v Rilsku na Ruskem, starega
prijatelja našeg'a lista, ki nam je z lastno
mu ljubeznjivo.stjo poslužil s stvarnimi po-
jasnili, za kar mu tem potom izrekamo naj-
toplejo zahvalo.
Potrebno se nam zdi omeniti, da proti
gej. Marici nismo imeli nikdar niti naj-
manje animoznosti. Držali smo se le na-
čela : Resnica nad vse !
Pismo ga. prof. Hostnika se glasi :
Velecenjena gospa!
Na Vaše cenjeno pismo od i. dee. t. 1.
imam cest soobčiti Vam sledeče odgovore
na Vaša vprašanja. Z veseljem dovoljujem
Vam natisnoti je v »Slovenki« ali kjer ho-
čete, ako se Vam zdi to potrebno, in vsta-
viti pod njimi moje polno ime.
Ženska, ki je dovolj obrazovana, more
položiti izpit na zvanje domače učiteljice
v izpraševalnej komisiji, kakoršne se na-
hajajo v upravi vsakega učebnega okroga,
kakor tudi v pedagogičnej konferenciji
vsake moške gimnazije, progimnazije ali
realke. Ako dohode na izpitu red 5 (otlično)
iz vseh predmetov izpita, daje se jej diplom
»domače nastavnice«, ki pa ima jednake
pravice z domačo učiteljico.
Vsaka si izbere lehko jeden ali več
predmetov. One, ki so okončale žensko
gimnazijo (7 razredov), izbirajo si pred-
mete v 8 razredu, in ko končajo ta razred
eo ipso dobivajo diplom domače učiteljice
ali nastavnice iz onega predmeta ali iz
one grupe predmetov, katero so si izbrale
kakor »specijalnost.«
Po zakonu so pravice, ki jih daje
tak diplom, sledeče :
I. Domača učiteljica ali nastavnica
more učiti svoj predmet ali svoje predmete
v privatnih hišah v lastnosti guvernantke.
Ako 20 let podučuje in vsako leto pred-
stavlja, kamor je treba, poročilo o svojej
delavnosti, ima pravico, ako je ruska po-
danica, da jo sprejmo v azil, kadar ne more
več služiti si kruha.
2. Točka L), statuta o ženskih gimna-
zijah in progimnazijah se glasi v oficijalnem
nemškem prevodu :
»Die Vorsteherin und die Aufseherin-
nen, welche ein Hauslehrerinattestat haben,
können in Progymnasien und in den 3 u n-
t e r s t e n Klassen des Gymnasiums in
einem von ihnen selbst erwählten Lerfach
Unterricht erteilen, wofür sie eine beson-
dere Remuneration erhalten.«
Točka 22. statuta, se glasi: Anmerkung:
»In den 3-klassigen Progymnasien und in
den 3 untersten Klassen der Gymnasien
möge der Unterricht, wo die Möglichkeit
vorhanden ist, Lehrerinnen anvertraut
werden.«
Kar se tiče žensk, ki so absolvirale
višje ženske kurse, nam njih »pravice« pre-
cizira sledeče »Vysočajšeje poveljenje«, ki je
natisneno v 2. št. cirkulara Hark. učeb.
okroga za februarij 1899. leta:
»Go sudar Imperator«, po vse-
poddannejšemu dokladu ministra narodnago
prosveščenja, v 23 den dekabrja 189g goda,
Vysocajs e soizvolil na dopuščenije okon-
čivšej kurs nauk S. Peterburgskih vyssih
ženskih kursov no ustoriko-filologičeskomu
otdeljeniju, domašnjej uciteljnicy, dočeri
statskago sovetnika Nadezdy Kosmačevskoj
k prepodavaniju russkago jazyka v starših
klassah Izjumskoj ženskoj gimnazii.«
Tcrej — po N a j v i š j e m povelju,
ne pa na podlagi diploma.
3. Izpita iz kakega predmeta za vse
razrede ženske gimnazije in za 4 razrede
moških gimnazij ni in nikdar ni bilo.
4. Vi, g. urednica, želite znati daljše,
ali se ima zakon, ki bi zabranjeval ženskam
podučevati v višjih razredih ženskih gim-
naziji ? Ne, takega zakona ni, kajti pri
§. 9.  statuta  o ženskih  gimnazijah  in
l6  .
progimnazijah bil bi b r e z m i s e 1 e n. Saj
tudi ni zakona, ki bi zabranjeval ženskam
plavati pod oblake vkup ¦/. orli.
5. Glede novih jezikov z ozirom na
višje razrede ženskih gimnazij nobenega
zakona ni in nikdar ni bilo.
Nove jezike, kakor vsak drug predmet,
morejo ženske učiti v višjih razredih ženskih
gimnazij le »vremenno«, t. j. začasno, provi-
zorično, dokler se ne najde moške učne moči.
Da moških učnih močij včasi, celo
pogostoma, ni na razpolago, je jasno, kdor
ve, a) da v nekaterih mestih ni moške
gimnazije, progimnazije, ali realke, ali da
ima učitelj uže tam preveč učnih ur, posebno,
ako se imajo paralelni razredi, b) da se
ženske gimnazije in progimnazije vzdržuje
na sredsta mesta in zemstva in da od države
dobivajo le pičlo podporo. Kar se tiče
posebe novih jezikov, treba je omeniti,
da so ti predmeti neobligatni, za njih
učenke plačujejo posebe, in ko učitelj ali
učiteljica obligatnih predmetov v našej
gimnaziji dobiva za tedensko učno uro na
leto 30 rub. v nižjih in 40 rubljev v višjih
razredih, dobiva za nove jezike le polovico
te plače. Zdaj pa računite, koliko ur je
treba dati na teden, da bi se dobilo letne
plače 300 rubljev !
V moških srednjih šolah se dobiva za
vsako tedensko učno uro 60 rub. na leto.
Nihče pa ne sili učitelja, da bi dajal ure
po 15 oziroma 20 rub., ko dobiva v moškej
srednjej šoli 4 krat oziroma 5 krat več.
Resnica pa je, da ženske podučujo nove
jezike celo v moških srednjih šolah. Pri-
lagam Vam tukaj šematizem za 1900—1901.
šolsko leto.
Iz njega razvidite, da je v vseh učebnih
okrogih 820 učnih močij po novih jezikih,
in iz njih le 22 žensk. Daljše vi uvidite,
da iz tega števila 16 žensk podučuje fran-
coščino in 3 iz njih zajedno n e m š č i no.
Samo nemščino podučujo v vsej
ogromnej Rusiji, evropejskej in aziskej, 3
(reci : t r i) ženske. ,
Kako »pravico« imajo torej ženske,
jasno je dovolj. To Vam bode še jasneje,
ako pomislite, da je ob času, t. j. letos, ko
so 3 ženske podučavale nemški jezik v
nižjih razredih in začasno, bilo 10
vakantnih služb nemščine v moških
srednjih šolah.
Resnica je daljše, da v višjih razredih
podučujo francoščino sledeče ženske
samostalno, t. j. brez tovariša moškega :
a) O. Gabulova v Batumskej gim-
naziji.
b) O. Jazykova in gosp. Kostyleva v
Kutaiskej realki.
c) V realki v Barnaulu, v Sibiriji, g.
A. Igumnova.
Pa tu je treba pojasnila.
V B a t u m u (poluturškem mestu na
Kavkazu) se je gimnazija otvorila, kakor
stoji v šematizmu, stoprav jeseni 1897. 1.,
torej je imela lansko leto samo 3
razred e*), takoisto realka v Barnaulu.
Na kakih 5 oziroma 8 učnih ur (300—480
rub.) pa nijeden moški ne pojde.
Kake posebne razmere morajo biti v
Kutajisu (Vi pišete neprevidno : Kutajsu),
kjer 2 ženski zamenjujete moškega ! Morda
so uzrok izvestne kavkazke mrzlice, katerih
gnezdo je Kutajis. Temveč časti tem dvem
ženskam!
6. Ako pa ženskam diplom ne daje pra-
vice učiti v m o š k i h srednjih šolah, kako
je to, da vendar uče, da-si v onih pohlevnih
odstotkih, ki so višje omenjeni ?
Na to vprašanje nam odgovori okrožnica
ministra nar. prosv. od 10. jul. 1898, št. 17473,
kjer je rečeno, da »b i minister narodne
prosvete menil, da bi se, kadar ni mogoče
najti usposobljenega kandidata, dopuščale
k prepodavanju francoskega jezika v
nižji h razredih srednjih šol tudi osobe
ženskega spola, ki imajo diplom domače
učiteljice ali nastavnice iz francoskega
jezika,  in  ki  so,  razen tega,  dobile
*) Zakaj je o tem molčala Marica II.? Take so
torej tiste »celo gimnazije«, kjer ženske uče ? — Op. ur.
17
specijalno pedagogiško izobrazbo v tem
jeziku ter dokazale v teku nekolikih let
dovolj spretnosti v podučevanji. Zato on,
minister nar. prosv. prosi načelnike učebnih
okrogov« V slučaje n e v o z m o ž n o s t i za-
meščenija vakansij polnopravnimi kandida-
tami, ozabotitjsja priiskanijem sootvetstvu-
juščih lic ženskago pola in predstavljatj ob
izbrannih kandidatkah Ministerstvu dlja iz-
prošenija V i s o č a j š a g o s o i z v o 1 e n i j a na
dopusščenije jih k prepodavanju v mužskih
sr. učeb. za v.«
Torej: le po Najvišjem dovoljenji
morejo ženske, ki imajo specijalno izobrazbo
po frane, jeziku, ki so služile nekoliko let
in dokazale svojo spretnost v poduče-
vanji, biti dopuščene k prepodavanju frane,
jez. v nižjih razredih, kedar ni mogoče
najti vsposobljenih moških kandidatov.
Vse to, kakor vidite, gospa ui-ednica,
tiče se le francoskega jezika. Zato ra-
zumete, koliko potov in koliko sreče je
treba, da bi se dobilo Najvišje dovo-
ljenje za ono žensko, ki bi želela dobiti
službo učiteljice nemškega jezika v nižjih
razredih moških gimnazij. Pri vsem tem,
seveda, daje se, kar je čisto naravno,
prednost onim ženskam, ki so absolvirale
višje ženske kurze in ki imajo uže nekoliko
let pravico podučevati v višjih razredih
ženskih gimnazij ; daljše, ruskim podanicam,
in v nameček, ne mladim, nego uže doka-
zavšim, n. pr. v ženskih gimnazijah, svojo
spretnost v podučevanji.
Zato bi jaz, želeč vsega dobrega svojim
lepim in dobrim rojakinjam, prav nujno dal
sovet : lasciate ogni speranza ! — odrecite
se od vsakega upanja, kajti domačih učiteljic,
nastavnic in kandidatek višjih ženskih kurzov
je v Rusiji svojih gotovo nekoliko
tisoč.
Rusinje se namreč ne uče zaradi kruha,
ali da bi se hvalile svojim diplomom, nego
da bi kaj znale.
7- Kar se tiče vprašanja Vašega, da-li
so v ženskih  učiteljiščih  učitelji  in
učiteljice podrejene načelnici, moram
priznati, da tega ne vem, da-si uže več nego
20 let prav blizu stojim k šolskemu delu.
Česa pa ne vem, o tem nemam navade
govoriti, najmanj pa jav^no. Učiteljišč ženskih
je v Rusiji 3 : v Tveri, v Moskvi in v
Kozani, in na čelu vseh treh, seveda, stojo
ženske. Toda ako v šematizmu stoji
»načalnica B. I. Ćepelevskaja« itd., tak to
še popolnoma ničesar ne pomenja. V
ženskih gimnazijah in progimnazijah na čelu
stoji povsod »načalnica« ; toda v 18. točki
gori omenjenega statuta je rečeno: »Dem
Vorsitzenden des pädagogischen Conseils
fällt die Oberleitung des Unterrichts-
und Erziehungswesens in Gymnasien und
Progymnasien zu«. — V okrožnici ministra
nar. prosv. od 12. jan. 1880. št. 457 pa je
rečeno: »Glede učiteljev in učiteljic je na-
čelnica gimnazije ali progimnazije dolžna
pomniti, da ona nema pravice delati
jim kakoršnekoli opazke ali postranskim
osobam govoriti nepohvalno o njih ; ampak
dolžna je, v slučaji, ako kaj zapazi, obračati
se k predsedniku pedagogiškega soveta.
kateremu so podrejeni učitelji
i n u či t e 1 j i C e«.
Ta predsednik pa je po statutu di-
rektor moške srednje šole, ki se nahaja v
mestu ; ako pa take ni, takrat — vodja
meščanske šole ali pa okrajni (ujezdni)
nadzornik ljudskih šol.
Tako je brezdvomno predsednik pedag.
soveta v 3 ženskih učiteljiščih ; ali »vodja
narodnih šol«, ki ima tam sedež in ki je
nekaj takega, kakor vaši deželni šolski
nadzorniki za ljudske šole, ali pa oni, ka-
terega on imenuje, gotovo pa ne »načalnica«.
Direktorje polnih gimnazij in 6 razrednih
progimnazij imenuje minister, vse druge
učne moči — popečitelj (kurator) dotičnega
učnega okroga.
To je vse, kar Vam morem odgovoriti
na Vaša vprašanja, in srečen bom, ako
sem Vam ustregel.
18
Mnenje, da Rusija potrebuje zagraničnih
učnih močij za ta ali oni predmet, ali dä
sprejmo vsakega, ki pride v Rusijo s pre-
pričanjem, da mu takoj dado službo uže
zato, ker je Slavjan, tako mnenje je
morda zelo razširjeno v Slovencih, no, bodite
prepričani, da je popolno n a p a č n o.
Še bolj napačno pa je misliti, da ima Rusija
kake krušne dolžnosti glede Slav^janov ;
prepričan sem, da pri vas Rusu, ki bi
želel dobiti kako javno službo, slanega kropa
ne daste.
In še jeden poslednji sovet bi jaz dal :
naj prihajajo moji rojaki in rojakinje v Rusijo
ne učit, nego rajši učit se. Prekrasen
primer jim je dala gospica Jenko, bodoča
ženska-zdravnica. Vsa čast njej in njenemu
vrlemu očetu ! — Bodite zdravi in srečni !
Rylsk, 1.-14. dec. 1900.
M. Hostnik.
19