ŽENSKE UČNE MOČI NA RUSKIH GIMNAZIJAH. Na »Pismo z Rusije« ge. Marice II. v »Slov. Narodu« št. 247. 1. 1. odgovarjamo s sledečim pismom gospoda profesorja M. Hostnika v Rilsku na Ruskem, starega prijatelja našeg'a lista, ki nam je z lastno mu ljubeznjivo.stjo poslužil s stvarnimi po- jasnili, za kar mu tem potom izrekamo naj- toplejo zahvalo. Potrebno se nam zdi omeniti, da proti gej. Marici nismo imeli nikdar niti naj- manje animoznosti. Držali smo se le na- čela : Resnica nad vse ! Pismo ga. prof. Hostnika se glasi : Velecenjena gospa! Na Vaše cenjeno pismo od i. dee. t. 1. imam cest soobčiti Vam sledeče odgovore na Vaša vprašanja. Z veseljem dovoljujem Vam natisnoti je v »Slovenki« ali kjer ho- čete, ako se Vam zdi to potrebno, in vsta- viti pod njimi moje polno ime. Ženska, ki je dovolj obrazovana, more položiti izpit na zvanje domače učiteljice v izpraševalnej komisiji, kakoršne se na- hajajo v upravi vsakega učebnega okroga, kakor tudi v pedagogičnej konferenciji vsake moške gimnazije, progimnazije ali realke. Ako dohode na izpitu red 5 (otlično) iz vseh predmetov izpita, daje se jej diplom »domače nastavnice«, ki pa ima jednake pravice z domačo učiteljico. Vsaka si izbere lehko jeden ali več predmetov. One, ki so okončale žensko gimnazijo (7 razredov), izbirajo si pred- mete v 8 razredu, in ko končajo ta razred eo ipso dobivajo diplom domače učiteljice ali nastavnice iz onega predmeta ali iz one grupe predmetov, katero so si izbrale kakor »specijalnost.« Po zakonu so pravice, ki jih daje tak diplom, sledeče : I. Domača učiteljica ali nastavnica more učiti svoj predmet ali svoje predmete v privatnih hišah v lastnosti guvernantke. Ako 20 let podučuje in vsako leto pred- stavlja, kamor je treba, poročilo o svojej delavnosti, ima pravico, ako je ruska po- danica, da jo sprejmo v azil, kadar ne more več služiti si kruha. 2. Točka L), statuta o ženskih gimna- zijah in progimnazijah se glasi v oficijalnem nemškem prevodu : »Die Vorsteherin und die Aufseherin- nen, welche ein Hauslehrerinattestat haben, können in Progymnasien und in den 3 u n- t e r s t e n Klassen des Gymnasiums in einem von ihnen selbst erwählten Lerfach Unterricht erteilen, wofür sie eine beson- dere Remuneration erhalten.« Točka 22. statuta, se glasi: Anmerkung: »In den 3-klassigen Progymnasien und in den 3 untersten Klassen der Gymnasien möge der Unterricht, wo die Möglichkeit vorhanden ist, Lehrerinnen anvertraut werden.« Kar se tiče žensk, ki so absolvirale višje ženske kurse, nam njih »pravice« pre- cizira sledeče »Vysočajšeje poveljenje«, ki je natisneno v 2. št. cirkulara Hark. učeb. okroga za februarij 1899. leta: »Go sudar Imperator«, po vse- poddannejšemu dokladu ministra narodnago prosveščenja, v 23 den dekabrja 189g goda, Vysocajs e soizvolil na dopuščenije okon- čivšej kurs nauk S. Peterburgskih vyssih ženskih kursov no ustoriko-filologičeskomu otdeljeniju, domašnjej uciteljnicy, dočeri statskago sovetnika Nadezdy Kosmačevskoj k prepodavaniju russkago jazyka v starših klassah Izjumskoj ženskoj gimnazii.« Tcrej — po N a j v i š j e m povelju, ne pa na podlagi diploma. 3. Izpita iz kakega predmeta za vse razrede ženske gimnazije in za 4 razrede moških gimnazij ni in nikdar ni bilo. 4. Vi, g. urednica, želite znati daljše, ali se ima zakon, ki bi zabranjeval ženskam podučevati v višjih razredih ženskih gim- naziji ? Ne, takega zakona ni, kajti pri §. 9. statuta o ženskih gimnazijah in l6 . progimnazijah bil bi b r e z m i s e 1 e n. Saj tudi ni zakona, ki bi zabranjeval ženskam plavati pod oblake vkup ¦/. orli. 5. Glede novih jezikov z ozirom na višje razrede ženskih gimnazij nobenega zakona ni in nikdar ni bilo. Nove jezike, kakor vsak drug predmet, morejo ženske učiti v višjih razredih ženskih gimnazij le »vremenno«, t. j. začasno, provi- zorično, dokler se ne najde moške učne moči. Da moških učnih močij včasi, celo pogostoma, ni na razpolago, je jasno, kdor ve, a) da v nekaterih mestih ni moške gimnazije, progimnazije, ali realke, ali da ima učitelj uže tam preveč učnih ur, posebno, ako se imajo paralelni razredi, b) da se ženske gimnazije in progimnazije vzdržuje na sredsta mesta in zemstva in da od države dobivajo le pičlo podporo. Kar se tiče posebe novih jezikov, treba je omeniti, da so ti predmeti neobligatni, za njih učenke plačujejo posebe, in ko učitelj ali učiteljica obligatnih predmetov v našej gimnaziji dobiva za tedensko učno uro na leto 30 rub. v nižjih in 40 rubljev v višjih razredih, dobiva za nove jezike le polovico te plače. Zdaj pa računite, koliko ur je treba dati na teden, da bi se dobilo letne plače 300 rubljev ! V moških srednjih šolah se dobiva za vsako tedensko učno uro 60 rub. na leto. Nihče pa ne sili učitelja, da bi dajal ure po 15 oziroma 20 rub., ko dobiva v moškej srednjej šoli 4 krat oziroma 5 krat več. Resnica pa je, da ženske podučujo nove jezike celo v moških srednjih šolah. Pri- lagam Vam tukaj šematizem za 1900—1901. šolsko leto. Iz njega razvidite, da je v vseh učebnih okrogih 820 učnih močij po novih jezikih, in iz njih le 22 žensk. Daljše vi uvidite, da iz tega števila 16 žensk podučuje fran- coščino in 3 iz njih zajedno n e m š č i no. Samo nemščino podučujo v vsej ogromnej Rusiji, evropejskej in aziskej, 3 (reci : t r i) ženske. , Kako »pravico« imajo torej ženske, jasno je dovolj. To Vam bode še jasneje, ako pomislite, da je ob času, t. j. letos, ko so 3 ženske podučavale nemški jezik v nižjih razredih in začasno, bilo 10 vakantnih služb nemščine v moških srednjih šolah. Resnica je daljše, da v višjih razredih podučujo francoščino sledeče ženske samostalno, t. j. brez tovariša moškega : a) O. Gabulova v Batumskej gim- naziji. b) O. Jazykova in gosp. Kostyleva v Kutaiskej realki. c) V realki v Barnaulu, v Sibiriji, g. A. Igumnova. Pa tu je treba pojasnila. V B a t u m u (poluturškem mestu na Kavkazu) se je gimnazija otvorila, kakor stoji v šematizmu, stoprav jeseni 1897. 1., torej je imela lansko leto samo 3 razred e*), takoisto realka v Barnaulu. Na kakih 5 oziroma 8 učnih ur (300—480 rub.) pa nijeden moški ne pojde. Kake posebne razmere morajo biti v Kutajisu (Vi pišete neprevidno : Kutajsu), kjer 2 ženski zamenjujete moškega ! Morda so uzrok izvestne kavkazke mrzlice, katerih gnezdo je Kutajis. Temveč časti tem dvem ženskam! 6. Ako pa ženskam diplom ne daje pra- vice učiti v m o š k i h srednjih šolah, kako je to, da vendar uče, da-si v onih pohlevnih odstotkih, ki so višje omenjeni ? Na to vprašanje nam odgovori okrožnica ministra nar. prosv. od 10. jul. 1898, št. 17473, kjer je rečeno, da »b i minister narodne prosvete menil, da bi se, kadar ni mogoče najti usposobljenega kandidata, dopuščale k prepodavanju francoskega jezika v nižji h razredih srednjih šol tudi osobe ženskega spola, ki imajo diplom domače učiteljice ali nastavnice iz francoskega jezika, in ki so, razen tega, dobile *) Zakaj je o tem molčala Marica II.? Take so torej tiste »celo gimnazije«, kjer ženske uče ? — Op. ur. 17 specijalno pedagogiško izobrazbo v tem jeziku ter dokazale v teku nekolikih let dovolj spretnosti v podučevanji. Zato on, minister nar. prosv. prosi načelnike učebnih okrogov« V slučaje n e v o z m o ž n o s t i za- meščenija vakansij polnopravnimi kandida- tami, ozabotitjsja priiskanijem sootvetstvu- juščih lic ženskago pola in predstavljatj ob izbrannih kandidatkah Ministerstvu dlja iz- prošenija V i s o č a j š a g o s o i z v o 1 e n i j a na dopusščenije jih k prepodavanju v mužskih sr. učeb. za v.« Torej: le po Najvišjem dovoljenji morejo ženske, ki imajo specijalno izobrazbo po frane, jeziku, ki so služile nekoliko let in dokazale svojo spretnost v poduče- vanji, biti dopuščene k prepodavanju frane, jez. v nižjih razredih, kedar ni mogoče najti vsposobljenih moških kandidatov. Vse to, kakor vidite, gospa ui-ednica, tiče se le francoskega jezika. Zato ra- zumete, koliko potov in koliko sreče je treba, da bi se dobilo Najvišje dovo- ljenje za ono žensko, ki bi želela dobiti službo učiteljice nemškega jezika v nižjih razredih moških gimnazij. Pri vsem tem, seveda, daje se, kar je čisto naravno, prednost onim ženskam, ki so absolvirale višje ženske kurze in ki imajo uže nekoliko let pravico podučevati v višjih razredih ženskih gimnazij ; daljše, ruskim podanicam, in v nameček, ne mladim, nego uže doka- zavšim, n. pr. v ženskih gimnazijah, svojo spretnost v podučevanji. Zato bi jaz, želeč vsega dobrega svojim lepim in dobrim rojakinjam, prav nujno dal sovet : lasciate ogni speranza ! — odrecite se od vsakega upanja, kajti domačih učiteljic, nastavnic in kandidatek višjih ženskih kurzov je v Rusiji svojih gotovo nekoliko tisoč. Rusinje se namreč ne uče zaradi kruha, ali da bi se hvalile svojim diplomom, nego da bi kaj znale. 7- Kar se tiče vprašanja Vašega, da-li so v ženskih učiteljiščih učitelji in učiteljice podrejene načelnici, moram priznati, da tega ne vem, da-si uže več nego 20 let prav blizu stojim k šolskemu delu. Česa pa ne vem, o tem nemam navade govoriti, najmanj pa jav^no. Učiteljišč ženskih je v Rusiji 3 : v Tveri, v Moskvi in v Kozani, in na čelu vseh treh, seveda, stojo ženske. Toda ako v šematizmu stoji »načalnica B. I. Ćepelevskaja« itd., tak to še popolnoma ničesar ne pomenja. V ženskih gimnazijah in progimnazijah na čelu stoji povsod »načalnica« ; toda v 18. točki gori omenjenega statuta je rečeno: »Dem Vorsitzenden des pädagogischen Conseils fällt die Oberleitung des Unterrichts- und Erziehungswesens in Gymnasien und Progymnasien zu«. — V okrožnici ministra nar. prosv. od 12. jan. 1880. št. 457 pa je rečeno: »Glede učiteljev in učiteljic je na- čelnica gimnazije ali progimnazije dolžna pomniti, da ona nema pravice delati jim kakoršnekoli opazke ali postranskim osobam govoriti nepohvalno o njih ; ampak dolžna je, v slučaji, ako kaj zapazi, obračati se k predsedniku pedagogiškega soveta. kateremu so podrejeni učitelji i n u či t e 1 j i C e«. Ta predsednik pa je po statutu di- rektor moške srednje šole, ki se nahaja v mestu ; ako pa take ni, takrat — vodja meščanske šole ali pa okrajni (ujezdni) nadzornik ljudskih šol. Tako je brezdvomno predsednik pedag. soveta v 3 ženskih učiteljiščih ; ali »vodja narodnih šol«, ki ima tam sedež in ki je nekaj takega, kakor vaši deželni šolski nadzorniki za ljudske šole, ali pa oni, ka- terega on imenuje, gotovo pa ne »načalnica«. Direktorje polnih gimnazij in 6 razrednih progimnazij imenuje minister, vse druge učne moči — popečitelj (kurator) dotičnega učnega okroga. To je vse, kar Vam morem odgovoriti na Vaša vprašanja, in srečen bom, ako sem Vam ustregel. 18 Mnenje, da Rusija potrebuje zagraničnih učnih močij za ta ali oni predmet, ali dä sprejmo vsakega, ki pride v Rusijo s pre- pričanjem, da mu takoj dado službo uže zato, ker je Slavjan, tako mnenje je morda zelo razširjeno v Slovencih, no, bodite prepričani, da je popolno n a p a č n o. Še bolj napačno pa je misliti, da ima Rusija kake krušne dolžnosti glede Slav^janov ; prepričan sem, da pri vas Rusu, ki bi želel dobiti kako javno službo, slanega kropa ne daste. In še jeden poslednji sovet bi jaz dal : naj prihajajo moji rojaki in rojakinje v Rusijo ne učit, nego rajši učit se. Prekrasen primer jim je dala gospica Jenko, bodoča ženska-zdravnica. Vsa čast njej in njenemu vrlemu očetu ! — Bodite zdravi in srečni ! Rylsk, 1.-14. dec. 1900. M. Hostnik. 19