Moy1 državni proračun Z zadnjim julijem so prenehale dvanajstine za prvo štirimesečje državnega proračuna za proračunsko leto 1940/41, ki 8ega od 1. aprila 1940 do 31. marca 1941. S 1. avgustom so stopile v veljavo dvanajstine za ostali dve štirimesečji, torej do konca marca 1941. Ker radi izrednih razmer, ki vladajo v sedanjem vojnem času na svetu, narodna skupščina ne more delovati, je vlada sama, z zakonskim ukrepom na osnovi § 116. ustave uveljavila kakor prejšnje tako tudi sedanje dvanajstine. Državni proračun povečan To povečanje je nujna posledica vojne v Evropi, ki je v polnem razmahu. Vojna je naložila velika bremena vsem evropskim državam, ne samo neposredno v vojni udeleženim velesilam, marveč tudi nevtralnim državam. Radi tega so bili potrebni izredni finančni ukrepi, ki so bili izdani v Nemčiji, Angliji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švici, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Turčiji in Medžarski. Tudi naša država se ni mogla izogniti tem izrednim izdatkom. Zato je finančni minister v svojem govoru 31. julija naš proračun po pravici imenoval vojni proračun, če tudi naša država ni v vojni. Davčna poveeanja so potrebna. ne samo tako dolgo, dokler bo trajala vojna. Šele takrat, ko se bomo približevali koncu vojne in bomo stali pred prehodom v mirovno gospodarstvo, bo postalo očito, kako strahotno velik račun bo predložila vojna Evropi. Narodi bodo morali ta raeun plačati. Takrat bodo narasle skrbi, kako najti za vse te ogromne izdatke potrebno kritje. Koliko in kje povišan? Če spojimo dvanajstine za minile štiri meseee (april—julij), ki so že potekle, z dvanajstinami za bodočih osem mesecev, dobimo sliko celotnega proračuna za leto 1940/41. Ta slika kaže, da ta proračun znaša 14 milijard 708 milijonov dinarjev, medtem ko je proračun za leto 1939/40 znašal 12 milijard 327 milijonov dinarjev; povišanje torej znaša 2 milijardi 380 milijonov dinarjev. Od tega celotnega povišanja odpade na povečanje izdatkov v prvih štirih dvanajstinah 810 milijonov, na povečanje v nadaljnjih osmih dvanajstinah pa 1570 milijonov. Od celotnega proračuna odpade na kredite vrhovne državne uprave 1%, na pokojnine in invalidske podpore 8,9%, na državne dolgove 10,4%, na pravosodno ministrstvo 2,7%, na prosvetno ministrstvo 5,7%, na zunanje ministrstvo 1,9%, na notranje ministrstvo 3,8%, na finančno ministrstvo 6,5%, na vojsko in mornarico 26%, na gradbeno ministrstvo 1,8%, na prometno ministrstvo 22,6%, na pošto, brzojav in telefon 3,8%, na kmetijsko ministrstvo 0,9%, na ministrstvo za trgovino in industrijo 0,3%, na ministrstvo za gozdove in rudnike 1,8%, na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 1,4%, na ministrstvo za telesno vzgojo 0,2% in na proračunske rezervne kredite za 0,3%. V posameznih panogah znaša povišanje v primeri s proračunom za leto 1939/40 toliko: pri pokojninah in invalidninah 25%, pravosodno ministrstvo 8,9%, prosvetno 13%, zunanje 13,7%, notranje 9,6%, vojska in mornarica 32,2%, kar se nanaša na izredne potrebe v sedanjem času, gradbeno 20,3%, prometno 12,8%, za pošto in brzojav 19,2%, kmetijsko 20,9%, trgovinsko 11,3%, za gozdove in rudnike 1,5%, za telesno vzgojo 51,3%. Odkod kritje? Novi davki ne bodo vpeljani. Izdatki se bodo krili iz davkov, ki so bili že lansko leto povišani. To povišanje bo prišlo do izraza šele v sedanjem proračunskem letu. Predviden je večji donos neposrednih davkov v višini 970 milijonov dinarjev. Od tega odpade na zemljarino 80 milijonov din, na zgradarino 30, pridobnino 240, družbeni davek 100, prometni in luksuzni davek 340, posebni prispevek za sklad narodne obrambe 180 milijonov dinarjev. Predvideno je nadalje povečanje dohodkov od trošarin v višini 250, taks 170, carin 220, monopolov 300, od državnega gospodarstva 471 milijonov dinarjev. Skupno poviša- nje proračunskih dohodkov znaša 2 milijardi 381 milijonov dinarjev. S tem je povišanje izdatkov krito. Da more finaučni minister uravnalno vplivati na potrebno ravnotežje med dohodki in izdatki, si je s finančnim zakonom prilastil pravico, da določa, ali se smejo materialni (gmotni) izdatki v posameznih ministrstvih izrabiti v celoti. Do višine 80% je to dovoljeno, o zadnjih 20% pa odloča finančni minister. Izredne doklade državnim nameščencem in upokojencem V zvezi z dvanajstinami je bila izdana uredba o tej izredni dokladi. Po uredbi bodo znašali dejanski izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni uslužbenci od četrte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine. Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim vrstam državnih uslužbencev. Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 din mesečno izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov. Izredne doklade za posamezne uslužbence bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje vrste pa manj. Za povzdigo domače proizvodnje Finančni minister je hkrati napovedal nove ukrepe vlade za povzdigo domačega gospodarstva, ki ga je treba postaviti na novo podlago. Za to so potrebna sredstva, za katera pa ne bo skrbela le vlada, temveč ves narod, nekateri več, drugi manj, oni, ki nimajo nič, pa nič. Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče dela, pa nima posla. Mi imamo do volj surovin, toda nismo še podvzeli vsega, kar je možno, da bi zaposlili naše delavstvo, ker so nam manjkali krediti. Vlada je globoko prepričana, da ne smemo več izgovarjati se s predpostavko »nema kredita«, ker to pomeni siromaštvo duha za one, ki upravljsio in branijo državo.