. Megla ~ez o~i. Te poznam, ~e te ~utim? V valovih korakov utone tvoj glas in še predno me dose`e, vem za tvojo pesem. @elim te spoznati. Tako si svoboden, da jim daješ `ivljenje. Hodijo po tebi. Mislijo, da si iz jekla, v resnici pa si ro`a. Moj Bog, kako se nama dotikata duši! A te še vedno ne poznam. Kako plodno si zakopal iskre `ivljenja! Pozabljal bole~ino. Skrivaš se. Ne morem te spoznati, ~e me ne pogledaš. Samo še to, potem greva. '##1 !(  Kaj je v tvojem pogledu? @ivljenje. Upanje. ~e so ti ga iztrgali, je krik prošnje. Zdaj si stopil še bli`e! Za tanko meglico `e ~utim tvoj dih. Ne stopaj ve~ naprej, ne morem ve~. Zdaj govori ti. ... veliko ti moram povedati ... Glej, listje zeleni in travniki dehtijo. Poslušam te, ti pa si me pogledal in mi razkril svoj obraz. Ime mu je ... Tisti dan bo v srcu: “Poznam te, ~eprav te še nikoli nisem videla.” In ti?  # Ve~er. Ve~er je ~as, ko te najdem. Ves dan te iš~em, a ko pade no~, se dotakneš mojega srca. Gledam zvezde. Kot da ne bi bile kot v~eraj. Druga~en sijaj, bli`ina, ki je ni bilo, mehkoba kot iz o~i, ne vem, zakaj. Ne vem. Potem zatisnem veke. In vem! Bil je dan, ko si se dotaknil mojih slepih o~i. Vidim! In vem. Bil je dan, ko si se dotaknil moje neme duše. Verujem! In vem. Bil je dan, ko si mi rekel Besedo. In me poklical po imenu. KAKO NAJ TI ODGOVORIM, GOSPOD, MOJ BOG? @elim samo, da kot ve~eri dneva bi bil `ivljenja mojega ve~er: da bi tedaj, tudi tedaj te našla; in da bi rekel mi: “Pridi!” .      &  Poznam te. A te no~em imenovati. Ime preve~ dolo~i. Ne sprašujem te. Ne po imenu. Ne po izgledu. Izgled preve~ omeji. Ne zanima me. Poznam te. Od tistega dne, ko sem te sre~ala. Ne iz o~i v o~i. Kot zadaj za steno iz upanja v prevelik dar. Iz srca v srce. Po besedi. Poznam te. Name se vsipa, kot tiso~ in ena sne`inka zunaj, tvoja neizmerna ljubezen. Tvoje besede niso kot moje in od tistega temnega dne, ko si se mi v lu~i upanja spet tiho pribli`al, te ne morem pozabiti. Posejane besede po moji duši. Vsak dan nova vzklije. Vsako novo `ivljenje pove~a upanje. V vsaki premagani bole~ini si mi bli`je in te bolj poznam bodi z menoj ker te najdem se mi daš ves drugega kot `ivljenje nimaš zato si velik v poni`ni vdanosti tudi sama pred teboj prosim v ve~nost bodi z menoj kljub vsemu. Kljub vsemu. Ti moj poznani neimenovani, ohrani me v svoji ljubezni kljub zvija~am, bliš~u, vriš~u ka~am, la`em ... saj veš saj ti vse veš. Ti, ki si .  # Povabil me je in sem šla z njim. Govoril mi je in sem stala tam. Potem samo POGLED in sem slekla tuniko, stkano iz slepote la`i in prevar. Sram bi me bilo, pa sem stala pred njim ne gola, bila sem oble~ena v tuniko, stkano iz zlatih niti. Bila sem. Zares. Vstopim. Naboj hrupa utone v pti~jem `vrgolenju. V tvojo tišino prosim, sprašujem, vpijem, se zahvaljujem. Prinesem oblak, odnesem sonce. Okrogla belina `ivljenja je obljuba ve~nosti, ki jo smem vsrkavati. Po soncu `eja mojo dušo. Vstopati dan za dnem, zeleneti, cveteti, da bo son~ev korak bolj mehak, da bo zemljin pozdrav bolj lahak. .      Prašne besede s solzami v cementni zid. Tvoje iskre pogasi voda. @ivljenje zazidano. Smeh zasuje prah. In potem, kot da sem bila. Valovi hrepenenja pa najdejo pot. Premogo~en si. V svoji tišini. Prevelik v govorici od jutra do ve~era in spet do novega dne. Tako nedoumljiv v molku skrivnosti. Prideš, posušiš solze in tudi zid je prah. Besede pa naj bodo prašne (cesta v no~) ali zlate (liana z neba), med nama jih ni, ko si tu. .  # V meni ~rni kvas. Kot Pepelka sem. Trosijo mi ~rni kvas v srce. Kdo si? Kdo ste? Trudim se, hitim. Zatrem ga, a ga spet vr`ejo med testo. V~asih me zaduši in onemogla padem. Ko bo odbila polno~, bo samo še resnica Lu~i. Za tisto `ivljenje mi daj mo~i, Ti, ki znaš ljubiti. Samo tiho zazrta v tvoj kri` in ljubezen, ki vso vdanost in zavest trpljenja, ki smrt okrona z zlatom ve~nosti. Z one strani. S te strani pa kri, moj Bog! .      V meni zlat sijaj. Prah stoletij je legel ~ez spomine. Zakaj je onemel glas tistih omamnih dni? Tudi mladost je zdaj mirna in ni~esar ve~, kar bi kipelo v meni. Še vzvalovi v veliko `alostno bole~ino od spanja omamljen in v tišino pogreznjen spomin. Sivi prah se morda za nov hip pozlati v smeh. Samo v meni. @elim si rojstva v Tebi. V tvojo ve~nost. Tu se najdem. Tu sem. Samo tišina sme šumeti. Ta moj povoš~en rde~ papir brez cvetja je lahko lep. Lahko prelep in no~em ga odvre~i. Še bolj rde~ od ljubezni z zlatim prahom posut od lu~i mi bo dan tisti dan. Se znam posloviti? .