Slovesna ustanovitev na Zapotoku (prvi del) Objavljamo odlomek iz najnovejše knjige Fran-cija Strleta »Tomšičeva brigada - uvodni del«, ki bo predvidoma izšla do julija prihodnjega leta. Avtor v njej obravnava ipaloznane dogodke, Ijudi in enote iz prve polovice leta 1942, pretežno na območju sedanjih občin Cerknica, Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje. Pričujoči odloniek je posvc-čen ustanovitvi 1. slovenskega proletarskega udar-nega bataljona Toneta Tomšiča na Zapotoku, ki ima v naši občini domicil. V njem sta dva odstavka posvečena tudi zapotoškim mladinkam, ki so za »proletarce« sešile triglavke, perilo in rdečoprole-tarsko zastavo. Pisec prosi za popravke in dopolni-tve, zlasti bi rad dobil trdna pričevanja, kdo in kako je prinesel rdeče blago za zastavo. Podatke pnšljite na naslov: Franci Strlc, novinar, Sattnerje-va 15/E, 61000 Ljubljana ali po telefonu m 266-682! Že v omcnjenem dopisu z dne 7. junija je štab 3. grupc (xircdov naročal štabu Notranjskega odrc-da: »Pohititc s priključitvijo 2. čete 1. prolct. bataljona, ki naj sc, kakor vam jc bilo žc narejeno, regrutira iz 1. bataljona NO, tako da bo najkasncje do 10. t. m. ta bataljon imel 2 čcti« V nadaljeva-nju določa, da mora novouslanovljeni bataljon najkasneje do 12. junija 1942 začeti z vojaškimi operacijami. »V 2. čcti 1. bat. Ljuba Šercerja NO,« jc zapisal Anton Svcte-Gustelj, »nam je bila 8. junija 1942 zvečer prebranc odredba, da se \z 2. četc preko-mandira 15 tovarišev za formiranje ntivega 1. slo-venskega proletarskega bataljona. Takoj drugi dan, 9. 6. 1942, smo krcnili in se nekje na Rakitni-ški planoti sestali z nekaj borci iz 4. četc... To pričevanje se popolnima ujcma z ohranjeni-mi zapiski Toneta Vidmarja-Luka Suhodolca. Po njcgovi zaslugi, kcr sc je bil namreč tudi sam prijavil za 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča, vemo natančno, kdaj jc nastala tista četa, ki jo je moral pripcljati 1. bataljon Ljuba Šerccrja Notranjskega odrcda. V svoj dnev-nik je Luka namrečzapisal: »9. 6. — Za komandan-ta 1. bat. imenovan tov. Vandek. Prekomandiran v proletarski uda. bataljon. 10. 6. - Z 70 Ijudmi oboroženih s 3 p. mit. odšel na Rob za proietarski udarni bataljon. Znana sta torcj nc samo čas nastanka, ampak ludi moč to čete. Tudi siccr jc o tej četi ohranjenih največ pisanih podatkov, kako in \z katerih čet je bilo izbrano njeno moštvo. V arhivu 1. batljona Luba Šcrcerja NO sta sc namrečohranila seznama partizanov, ki so bili iz 1. in 4. čete poslani v Proletarski udarni bataljon. Prva čcta jc prispcvala 30 tovarišev (dva od njih sta odpadla), mcd njimi sta bila tudi slovila mitraljczca Bogdan Marčenko-Tiger in AIojz Klančar-Kovač, od orožja pa 28 pušk, dva puškomitraljeza, 26 bomb in 2.600 na-bojev. Četrta čcta jc prispevala 25 mož, med njimi slovitega mitraljezca Ivana Intiharja-Žaneta. Do Rakitnc jih jc vodil Anton Bolha, tam pa izročil Luku Suhodolcu. Za 2. ali Faškarsko-prescrsko čcto vemo po pričcvanju Antona Svctcta-Gustlja in po prečrtanih iz ohranjenega četnega seznama, kar vse smo dodatno preverili za našo kartoteko, da je prispevala 15 Ijudi, mcd njimi komandirja Roka VerSnika-Gašperja za namestnika koman- danta, viidnika Franca Mikuža-Volka in Antona Severja za komandirja dveh čet, Zvonka Slaka-Tilna za političnega komisarja čcte, Ivana Vadnja-la-Jelcna za bataljonskcga intendanta tor slovitcga milraljezca Staneta Mihelčiča-Mata. Iz omenjenih dopisov - seznamov 1. in 4. čete 1. bataljona Ljuba Šercerja vcmo še to, da so bili vsi ti borci zapriscženi pred odhodom za Proletarski udarni bataljon, po prihodu na Zapotok pa natanč-no zdravniško pregledani, kar potrjujejo ludi ustni viri. Javka za dotok vsega tega moštva jc bila na Robu, kjer je delovala telefonska postaja. Telcfo-nisti so o prihodu prostovoljcev za Proletarski udarni bataljon sporočili v štab na Zapotok, nakar si> po skupinc in posamcznike hodilc patrulje, ki so jih vodile do zbirnega taborišia v gozdu pri zapo-toški šoli — to pa jc bilo do prihoda vsakomur neznano. O tem, kaj se jc na Zapotoku dogajalo 11. junija 1942, lahko samo sklepamo, zakaj je Tone Vid-mar-Luka Suhodolc v svoj dncvnik za ta dan vpisal lc datum brez vsakcga drugega podatka. Zagotovo vemo, da se je tcga dnc vrnil z Blok Stanko Semič-Daki s prvi) Tomšičevo četo in pripcljal voz zase-žcnega blaga, na katercm jc bilo tudi preccj živoža. Borci-proletarci so se oprcmili s higijcnskiini po-trebščinami, počivali in se urejali, zapotoške žcn-ske pa so prevzele nalogo, da za slovesnost napečc-jo dovolj kruha, ki naj bi ga borcem razdclili šc za popotnjo. Daki sc jc dogovoril z dekleti-skojevkami in mladinkami za Zapotoku, da bodoza borcc-prole-tarce sešilc perilo, naredile nove triglavkc in izdc-lale rdcče petokrake zvczde z všitim znakom srpa in kladiva. To delo so prevzclc šiviljc Slavka Ga-noni, Angcla Lenič Česmanova, Angela Lenič Mo-krška, Pavla Kralj tcr Ančka in Micka Jakič Ri-htarjcvi. Šivale so srajce, spodnje hlače in titovke. Kcr je bi! Zapotok tedaj požgan, je dalo večinoma tcklo v Cretcžu. Delalc so podnevi in ponoči, da bi izbranc borce lahko pravočasno prcsenetilc. Naj-vcčje prescnečcnje pa je bila rdeča prolctcrska zastava. Narcditi tako zastavo ta čas ni bila šala. Najvcčja tožava jc bila, kje in kako nabaviti ustrezno blago. Scvcda so morali ponj v Ljubljano, ki je bila ograjena z bodečo žico, prenašanje rdečega blaga pa jc bilo smrtno ncvarno kakor prenašanjc parti-zanskcga tiska. Blago so ven spravili po žclcznici do Borovnicc ali Vcrda, od koder pa so ga parti-zanski kurirji prcncsli mimo Krima na Mokerc in v Zapotok. Zaslavo je scšila Slavka Ganoni, iz ostankov pa so si mladinkc sešile niajhnc zastavice za na krila ob pasu. Na slovesnosti t)b ustanovitvi sta jo bataljona izročila mladinski aktivistki Marija Ganono in Dana Hribar, druge mladinkc pa so borccm zamenjale stare z novimi triglavkami. Tako jc na Zapotoku bilo vse pripravljeno za veliko partizansko stovcsnost. Izbrani bm v cn glas jc zadonelo iz stotorih grl: »Maščuj-mo Toneta Tomšiča!«