Izhaja
v s a k p e t e k z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavli Jeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
GSasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.	Celovec, 1. vinotoka 1910.
Štev. 40.
Grafenauerjeui uolilci za obstrukcijo.
Na izredno dobro obiskanem političnem shodu v Podljubelju, dne 25. kimavca t. L, je poročal v „ Delavskem domu“ gospod državni in deželni poslanec Grafenauer o delovanju v državnem zboru. Orisal je potrebo obstrukcije slovenskih poslancev in pojasni stališče vlade napram Slovencem. Poročal je, kako na eni strani takorekoč vsiljuje patrijotičnim(!?) avstrijskim Lahom najvišjo šolo, a na drugi strani noče nam Slovencem niti ljudskih šol dati, da ne omenim visoke šole. Poslančevemu poročilu so poslušalci z velikim zanimanjem sledili in izrekli soglasno poslancu Grafenauerju in „Slovenskemu klubu" z navdušenjem zaupnico s pozivom, da ne odneha z obstrukcijo tako dolgo, dokler vlada naših teženj ne bo upoštevala, oziroma, dokler nam ne bo dala naših pravic. — Predsednik „Katol.-političnega društva", gosp. dr. Brejc, je poročal o delovanju deželnega zbora in o škodoželjnosti nemških poslancev zoper koroške Slovence. Pojasnil je namen v deželnem zboru zlimanega in od cesarja že sankcijoniranega „Landeskulturrata“. Da bi Nemci in nemškutarji naše cvetoče gospodarske organizacije uničili, ustvarili so imenovani „Landeskulturrat“. Ta namen je prozoren, kajti Nemci nas poznajo samo takrat, kadar je treba zvaliti kak škandal, katerega so skuhali sami, na nas Slovence. To se je pokazalo posebno ob slučaju poloma nemške centralkase. Na nas, ki pri tem nemškem podjetju ničesar nimamo opraviti, valijo zdaj svoje grehe. Zaradi tega tudi od omenjenega „Landeskulturrata“ nimamo pričakovati nič dobrega. V tem »kulturnem svetu" bomo zastopani Slovenci — če bo dobro — izmed 50 do 70 zastopnikov po enem zastopniku. Iz tega se zopet kaže, kako vlada skrbi za koroške Slovence. Zato se je od nekega volilca predlagala resolucija, s katero na shodu navzoči volilci z ogorčenostjo protestirajo zoper osnovitev »Landeskulturrata", ker so prepričani, da isti podpore nam Slovencem ne bo delil nepristransko in pravično. Resolucija se je soglasno sprejela. Govoril je gospod pred-
sednik tudi o veliki važnosti ljudskega štetja posebno za nas koroške Slovence. O tej zadevi je govoril tudi preč. gospod Arnuš in povedal, kako se je štelo pred 10. leti v Podljubelju. Ko je komisar šel in seštel ljudi, je naštel v Podljubelju samem 20 Nemcev in ker je teh premalo naštel, je moral iti štet še enkrat in — čudili smo se — naštel je drugič 200 Nemcev. Zato je treba, da naši zaupniki obrnejo svojo pozornost na ljudsko štetje in da se ljudstvo o tem dobro pouči. — Ker radi velikega zanimanja in živahnosti navzočih predsednik ni mogel zaključiti shoda takoj, sta gospoda govornika zamudila vlak in sta se morala odpeljati z zadnjim večernim vlakom.
Nemška kultura u znamenju poboja.
Mariborska »Straža" je objavila članek, ki zasluži, da ga v celoti podamo cenjenim »Mirovim" čitateljem, da dobijo zopet nov upogled v hvalisano nemško lutrovsko kulturo, o kateri ima vedno polna usta deželnozborski poslanec, c. kr. gimnazijski profesor in pročodrimovec dr. Angerer.
Čitajte in zgražajte se:
„V Št. liju v Slovenskih goricah imajo trije slovenski posestniki svoja posestva v sredi med večinoma nemškimi sosedi. To Nemce silno grize in peče in neštetokrat so že poskušali pregovoriti vrle naše može, da hi jim prodali svoje domačije. Ponujali so jim že velike svote, a naši možje so še ostali neomajni. Odklonili so še tako ugodne ponudbe, ker nočejo prepustiti slovenske grude tujcu in ne marajo omogočiti, da bi si Nemec ustvaril na meji nov »Geschlossenes Gebiet".
To je pa razburilo vse nebrzdane nemške strasti in v sredo, dne 21. septembra zvečer se je zgodil slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje vse hvalisano obrambno delo »kulturnega" nemškega naroda. Ta dan je zopet prišlo večje število privandranih Nemcev nad naše može, da bi jih pregovorili k prodaji. Ker niso hoteli o tem ničesar slišati, je Nemcem vzrasel greben in napadli so naše ljudi dejanski. Ker so bili naši v
manjšini, in je eden že starejši mož, se jih niso mogli ubraniti in sta jih dva precej dobila. Ra-zun tega se jim je še grozilo in napadalci so v svoji nečuveni predrznosti pri odhodu celo zapretili: »Posestvo ali smrt!"
Umevno je, da so naši ljudje, ki žive na samem in imajo okrog in okrog samo nemške sosede, vznemirjeni: bojijo se za svoje življenje!
Tako daleč smo že prišli v naši ljubi Avstriji. Ker je človek Slovenec na svoji lastni zemlji, ki je prepojena z njegovim znojem, že ni več življenja in lastnine varen. Človeku se nehote, vzbujajo dvomi, če res živi v kulturni držayi, ker v njej gospodari nemški »Herrenvolk". Če se bo še kje kak privandrani Nemec hvalil z nemško prosvitljenostjo, povejte mu, da so šentiljska nasilja in tolovajstva najizrazitejši znak nemške prebujenosti in omike.
Informirali smo pristojne kroge o teh neču-venih dogodkih in zahtevali smo potrebno, da se taka harabstva v bodoče preprečijo. Zato prosimo Šentiljčane, naj se pomirijo. Upamo še vedno, da imajo naše oblasti vendar še toliko pravicoljubnosti in dostojnosti v sebi, da bodo ukrenile vse potrebno, da se enkrat za vselej onemogočijo taka dejanska razkrivanja nemške »kulture". Vendar pa se čutimo dolžne, da tudi še na tem mestu apeliramo na vse merodajne faktorje: Ukrepajte hitro in odločno! Naših ljudi, zlasti na meji, se polašča od dne do dne hujša razburjenost, v našem ljudstvu vse kipi radi nezaslišanih nemških nastopov.
Otvoritev »Slovenskega doma" dne 8. septembra in z njo združene nemške provokacije so še v živem spominu in sedaj že zopet nov slučaj. Ne odlašajte ničesar in poskrbite za red, mi vam ne moremo za nič več garantirati. Povemo na ves glas: od privandranih lutrovcev se avtohtono slovensko ljudstvo na meji ne bo pustilo komandirati in šikanirati, kaj le še — izzivati in napadati!"
Kdor pospešuje „fflir“, delo zo narod!
Podlistek.
Tine in Barigeljc.
Predragi Tine!
Najprej Ti bodi povedano, da si Ti ravno tak lenuh, kakor je v zadnjem času postal Barigeljc, posebno odkar se oba ponašata z dohtarskim klobukom. Priti je moral modrujoč samotar, da je Bari-geljca tako daleč spravil, da nam je dal po dolgem času vsaj spet z nekaj vrsticami dokaz, da še živi. Ti se pa še vedno ne ganeš. Menda niti ne veš, kje Barigeljc vse okrog »lafidra" in svoj dobro rejen trebušček —- nek hudomušneš ga je zadnjič na-zval »pokopališče ocvrtih piščancev" — na ogled postavlja.
Kot gorečega rodoljuba me je bilo sram, da tako slavna možakarja, kot sta bila Ti in Barigeljc, nič več ne storita za zabavo naših zavednih čitateljev »Mira"; in ker je že moja stroka, da marsikaj preiskujem, sem hotel priti tudi na pravi vzrok Barigeljčevi molčečnosti.
Premišljal sem dolgo, kje ga naj poiščem. Prijatelja sva si bila od nekdaj, čeprav bolj na skrivnem, zato sem dobro poznal njegov nos in njegov ukus. Vzamem za nekaj dni potno palico v roko in grem za Barigeljcem.
Ti sam dobro veš, da ga mož rad pocukne, kjer najde dobro kapljico, posebno še, če mu ga nosi kaka okrogla Francka, čeprav ni ravno njegova. Odkar se Barigeljc namreč stara, vedno misli na modri rek svojega že umrlega prijatelja Tomaža, ki je skoraj 80 let vesel in zadovoljen hodil po tej solzni dolini: »Če hočeš star postati, pij dobro vino, bodi dobre volje in glej, da boš vedno malo zaljubljen." Mislil sem si koj, da se mož kod »fajhta", krenem na Maribor in dobra sreča me pelje v Slovenske gorice.
Med potoma slišim, da si je slavni Barigeljc že mnogo prijateljev pridobil v kraju, ki se zove Sv. Lenart. Če bi bil Sv. Urh, sem si mislil, bi mi bila stvar bolj razumljiva. Toda naj bo že Sv. Lenart v božjem imenu, samo, da se Barigeljc tam dobro ima.
Seveda ni vedel nič o mojem posetu. Zato ga tudi nisem našel doma. Nekaj njegovih znancev mi je reklo, da ga »žajfa" v nekem vinogradu, kjer je ravno oh trgatvi velika vesela družba zbrana in da ga ni pričakovati pred jutrom nazaj.
Misliš si lahko, s kakšnim »basom" je drugi dan mene pozdravil, ko sem potrkal na vse zgodaj na njegova vrata. V obraz je bil tako rdeč, da bi bila ta barva zadostovala za vse velikonočne piruhe slovenskega Korotana. Zavzel se je nad mojim prihodom in prva beseda je bila:
»Ej, brate, luštno se tukaj imamo." »Seveda, sem rekel, zato nič več ni slišati od Tebe.
»Boš videl. Danes zvečer greš z menoj k Sv. Antonu. Tam se poje kakor angelčki, ljubi kakor v raju, je in pije, kot v deveti deželi."
Črez dan je zdravil mačka, uredil najnujnejše opravke, zvečer pa h ajd k Sv. Antonu.
To ti je bila pot, dragi Tine. Imela bi hoditi dve uri, hodila sva štiri. Vsakih deset minut sva prišla do hiše z znamenjem gostoljubnosti, v vsaki je smehlajoča mlada Francka pozdravljala Barigeljca in donašala najboljšega vina. In s kakim rešpektom so povsod govorili ž njim! Ej, Barigaljc, sem rekel, dobro si jo pogodil, da si prišel sem v ta blaženo lep kraj, toda pazi na svoje srce, da ga ne izgubiš, kaj bi počela Tvoja prava Francka!
Ne bodi filister, mi odgovori, jaz imam vsakega človeka rad, ki je prijazen in ljubezniv z menoj, posebno še, če je ta človek ženskega spola!
In prišla sva k Sv. Antonu. Zbrala se je vsa gospoda, da dostojno sprejme našega Barigeljca. Zastopani so bili vsi stanovi. Duhovščina, vojaščina in posvetna inteligenca, tudi ženska. In kakor se mi je zdelo, se je ta Barigeljca najbolj razveselila. In začel se je pir, vesel in potraten, kot da bi bili res v deveti deželi. Vsem so nam srca vriskala, kot da hi se v Ij ubavi hotela potopiti in na zadnje, predno je bila polnoč, je dražestna devojka začela pesem, ki mi je ostala za vedno v spominu:
Barka odplavala, dekle zajokala, sklenila bele je roke in točila je solze! močila črne je oči, ker jo fantič zapusti.
Koroške novice.
Ekscelenca baron Hein demeutuje. Gospod deželni predsednik je v sredo 28. kimavca v deželnem zboru k sklepu seje polemiziral s „Karnt-ner Tagblattom“, ki je objavil sledečo izjavo g. msgr. Podgorca: „V svobodomiselnih listih je bilo objavljeno poročilo, ki naj da bi ga bil podal jaz pri občnem zboru posojilnih društev minoli četrtek. „Freie Stimmen11 poročajo k temu v sobotni številki, da bi bil izročil jaz poročilo pred zborovanjem nekemu časnikarju. Zadeva je ta: C. kr. deželni predsednik je naročil uredništvu „Klagen-furter Zeitunge“, da se o vprašanju informira. Sklicevaje se na ta nalog se je zglasil pri meni gospod urednik tukajšnjega uradnega lista. V trenotku nisem imel časa, pojasniti vse ustmeno, obljubil sem pa, zadevo skicirati, in naročil gospodu, da pride še enkrat k meni, da mu številke pojasnim ustmeno. Poslal sem skico uredništvu. Menil sem, da je treba storiti to v interesu stvari, ker je v sovražnem boju nasprotnih strank gotovo želeti, da v tako perečem vprašanju tudi uradni list poroča nepristransko. Gospod urednik uradnega lista pa ni prišel po nadaljna pojasnila in je poročilo brez moje vednosti poslal svobodomiselnim listom. Z odličnim spoštovanjem Valentin Podgorc.11 Z ozirom na to poročilo je ekscelenca baron Hein izjavil, da uredništvu „Klagenfurter Zeitunge“ ni dal naloge informirati se pri gosp. msgr. Podgorcu, ker je vendar g. msgr. sam prostovoljno prišel k njemu osebno informirat ga in da torej dotične skice ni poslalo svobodomiselnim listom uredništvo „Klagenfurter Zeitunge“. — Tem besedam ekscelence gospoda deželnega predsednika nasproti izjavljam resnici na ljubo podpisani sledeče: Po prvi seji tega zasedanja deželnega zbora me je v deželnem dvorcu kot osebnega znanca g. msgr. Podgorca prosil g. urednik uradne „Klagenfurter Zeitung“, bi mi li ne bilo mogoče pri g. msgr. posredovati, da dobi pristop k občnemu zboru centralne blagajne, češ, da je deželni vladi mnogo na tem, da dobi objektivno poročilo in da mu je deželna vlada dala nalog, da preskrbi tako objektivno poročilo. Izjavil sem, da z zadevo nisem prav v nobeni zvezi, vsled česar ne morem dati nobenega zagotovila; pač pa hočem, če želi, iz uljudnosti posredovati pri g. msgr. Podgorcu in o uspehu telefonično poročati, kar sem tudi izpolnil. To je pribita resnica! Za nadaljna izvajanja na podlagi tega dejstva pa nimam nobenega povoda!	Franc Smodej.
Zaupanje do naših slovenskih posojilnic raste zopet od dne do dne, tembolj pa, odkar smo našim škodoželjnim nemškutarskim nasprotnikom zamašili popolnoma usta, dokazavši, da z nesrečo, v katero je prišla nemška centralkasa, Slovenci in naši zavodi nismo niti v najmanjši zvezi. Znano je, kak vrišč so zagnali nasprotniki, hoteč se okoristiti in zamašiti razne praznote v svojih blagajnah na račun našega slovenskega denarja in naših poštenih slovenskih posojilnic. Zares so se tupatam pustili nekateri lahkoverni ljudje zbegati od nasprotniškega hujskanja ter so vzdigovali vloge iz posojilnic, s čimer pa so si čisto po nepotrebnem napravili
dvakratno škodo in izgubili po dva meseca na obrestih. Sedaj pa se je, kakor rečeno, hvala Bogu, stvar zopet polegla in vse tiste zbegane in ostrašene stranke začenjajo prinašati denar nazaj v naše slovenske posojilnice, ker so se prepričale, da je isti tam najbolj varno naložen in da upravljajo slovenske posojilnice sami ugledni možje odborniki, ki uživajo med ljudstvom neoma-jano zaupanje. Na lastna ušesa smo slišali, ko so prihajali ljudje, tam v bližini Beljaka na jezikovni meji v posojilnico, pa so se kesali, da so se pustili zapeljati od nemškutarskih agitatorjev in hujskačev in so obetali, da ne bodo šli nikoli več takim brezvestnim ljudem na limanice. Da, celo nasprotno so dosegli podpihovalci, kajti iz zanesljivih virov vemo, da naši ljudje vzdigujejo sedaj povsod tam, kjer obstojajo tudi nasprotniške nemške posojilnice, osnovane proti našim zavodom, denar iz teh in ga prinašajo v slovenske posojilnice, kamor edino tudi spada. In tako je prav! Nasprotnikom prav iz srca privoščimo tak uspeh, katerega si brez dvombe niso želeli; saj pa istega tudi niso pričakovali. Dan poslednjega obračuna ž njimi pa bo še le prišel in ko bomo govorili mi zadnjo besedo, se nasprotniki ne bodo imeli vzroka smejati.
„Freie Stimmen“ — krivoverski list. Da so nasprotni listi: „Freie Stimmen“, „A. Bauern-zeitung'*, „Štajerc‘‘ itd. popolnoma brezbožni, proti-cerkveni in protiverski listi, to že davno vsak pameten in prepričan katoličan ve. Da pa vlada po teh časopisih tudi krivoverski duh, to so 'dokazale „Freie Stimmen“ z dne 19. septembra t. 1. v št. 109. Tam beremo na str. 3 v članku: „Das Papstum riistet“ (papeštvo se oborožuje) sledeči stavek: „den man kann ein guter Christ sein, d. h. im Sinne der Lehren des Evangeliums leben, ohne sich zu einer bestimmten Confession zu bekennen" (to se pravi: lahko je kdo dober kristjan, t. j. da po nauku evangelija živi, ne da bi se spoznaval h kakemu gotovemu veroizpove-danju). Torej po nauku tega lista za človeka ni potrebno, da bi bil katoličan, vendar more biti dober kristjan! Če ni treba biti pri kakem vero-izpovedanju, zakaj pa je potem urednik „Freie Stimmen“ izstopil iz katoliške vere in pristopil k protestantizmu (lutriš veri)? Zakaj pa se ni prijavil kot brezverec? Kot brezverec bi vsaj ne bil pri nobenem veroizpovedanju, in bi bil kljub temu „dober kristjan11!? Zakaj pa potem „Freie Stimmen“ in „Bauernzeitung“ vedno naznanjajo protestantovsko božjo službo po raznih nemških krajih? Saj po nauku „Freie Stimmen11 ni treba biti pri nobeni veri! In take liste, ki vsled takih krivoverskih naukov spadajo na indeks, berejo katoličani, berejo in naročujejo katoliški slovenski kmetje! Kam smo prišli? Kdor naročuje omenjene časopise, tak razdira katoliško vero in podpira protestantizem, in to je greh. Proč s protikatoliškimi in krivoverskimi časopisi!
Za zabavo in smeh. Koroški liberalci so preleni, da bi šli med ljudstvo, pa tudi zmožnosti nimajo, da bi vodili samostojno kako politično stranko; a vladali bi strašansko radi. Zato čujte in strmite! V „Slov. Narodu11 je neki „Rožan“
stavil predlog, da naj sedanje politično vodstvo koroških Slovencev odstopi in prepusti za nekaj let vodstvo slovenske stranke liberalcem, knjih program da je samo slovenska trikolora. Če se to ne zgodi, zatrjuje kunštni Rožan, bo koroško slovenstvo — pokopano! Torej za par let vsaj bi se liberalci radi vsedli na političnega konjička; samo za nekaj let, ker itak vedo, da bi politiko že v nekaj letih tako zavozili, da bi morali priti ti preklicani klerikalci, da bi jo zopet potegnili iz blata, ako bi tedaj koroško slovenstvo morda ne bilo po liberalcih — že pokopano! Kako naivno! Kakor da bi bili koroški Slovenci tako nerazsodni, da bi se dali voditi danes od katoliškonarodnih mož, jutri pa bi bili zadovoljni z onimi, ki so nasprotniki katoliškonarodne politike! Ali kunštni Rožan ne ve, da je politika sedanje slovenske stranke narodova politika, ki je ne dela en ali drug mož, ampak da je politika koroških Slovencev, začrtana in vsako leto potrjena od najboljših narodnjakov iz vseh delov slovenskega Korotana?! Taka želja koroških liberalcev zasluži patent!
„Moderna realka" je celovška realka. Dijaki tega zavoda menjujejo vero kakor obleko, ne da bi se zato ravnateljstvo kaj zmenilo. Minoli teden so naznanili izstop iz katoliške cerkve štirje realci: Pavel Schussmann, 6. razred, 18 let star, Karol Krainer, 7. razred, 18 let star (sin celovškega čevljarja Krainerja), Franc Hri-beršek, 7. razred, 18 let star (sin pokojnega blagega učitelja Hriberšeka) in Oton Hammer, 4. razred, 17 let star.
Pozor pred sleparjem ! Znani slepar Franc Filip, rojen iz Bistrice pri Pliberku, hodi po Podjunski dolini in pobira milodare za „IJsmiljene brate v Št. Vidu11 in za „Marijanišče“. Kaj dela orožništvo, da ga ne pobere ?
Na trebušnem legarju je umrl v celovški vojaški bolnišnici 22 letni dragonec 5. dragonskega polka iz Slov.Bistrice, Ivan Lazar. Zbolel je, ker je pri zadnjih vojaških vajah jedel nezrelo sadje.
Pred celovško poroto se je zagovarjala dninarica Magdalena Prucha iz Beljaka, ker je ogoljufala južno železnico za 2033 K 40 vin. Po smrti svoje matere, udove po železniškem čuvaju Tomažu Prucha, se je izdala za svojo mater in z njenim podpisom vzdigovala mesečno hdovnino. To je opravljala od 1. sušca 1. 1899 do konca aprila 1.1. Obsojena je bila na osem mesecev ječe.
Nastop vojaške službe. V začetku oktobra gredo k vojakom: K pešpolku št. 17 40 vojaških novincev 8. oktobra, k lovskemu pešpolku št. 19 150 novincev 12. oktobra in k lovskemu bataljonu št. 8 3. oktobra 80 nadomestnih rezervistov in 8. oktobra 150 vojaških novincev.
Odlikovani šolski vrtnarji. Po sklepu c. kr. kmetijske družbe za Koroško so bili odlikovani na slovenskem koroškem ozemlju sledeči gg. učitelji kot šolski vrtnarji: Jak. Kovačič v Šent-Primožu v Podjuni, K.Gičtaler na Brnci, Aleš Tarman v Bistrici na Žili, Val. Kovač na Strmcu in Franc Maklin v Škocijanu v Podjuni. Prejeli so darila po K 40-— Skupno se je razdelilo v ta namen 910 kron 23 učiteljem in krajnim šolskim svetom.
Pel je gospod kaplan, pel gospod stotnik, pel gospod učitelj, pel Barigeljc in pel sem jaz, pozabili smo za trenotek na bridkost življenja in se udali sladkobi slovenske narodne pesmi in slovenske vinske kapljice.
Lepemu večeru je sledilo krasno nedeljsko jutro, gledali smo daleč doli na ogrska tla, občudovali lepoto Slovenskih goric, prijaznost on-dotnega ljudstva in se v bratskih objemih ločili.
„Kaj praviš k mojemu kraljestvu?11 vpraša Barigeljc medpotoma.
,,Divim se in skoraj zavidam Te.11
„Pa ni vsak dan tako. Tudi Tvoja prisotnost je mnogo k zabavi pripomogla.11
„Morda. Toda na Koroškem bi taki večeri bili le težko mogoči.11
„Zato pa se mi je ta kraj tako priljubil, da sem skoraj že na Korotan pozabil.11
»Umevno, a neodpustno. Mi težko pogrešamo Tvojo šaljivost, dovtipnost in zabavnost. Zato se pa le spet kmalu oglasi.11
Med tem sva dospela v Sv. Lenart. Komaj pridrdra voz — ker je bila nedelja, sva se z Ba-rigeljcem vozila — skozi prvo ulico trga, nama že namigne prijazna gospodinja, naj vstopiva.
»Pripravila sem za gospoda kosilo, upam, da vabilo sprejmeta.11
Kar osupnil sem nad vrlinami znancev našega Barigeljca. Nikdo ni vedel, kedaj se vrneva v Sv. Lenart, in vendar je bilo v trenotku, ko sva prišla tja, že bogato kosilo za naju pripravljeno, seveda od prijateljice Barigeljca. Miza se je šibila pod dobrotami v jestvinah in pijači in zopet smo bili dobre in Židane volje.
Dragi prijatelj! Vidim, da se Ti dobro godi, opažam pa tudi, da Tvoja postava vedno bolj okrogla postaja. Tvoji tukajšnji prijatelji Te preveč pitajo. Bolj ko boš debel, bolj boš len in manj bo imel naš narod od Tebe. Poslušaj moj svet. Avgusta meseca si vzemi malo prostega časa, romaj na Koroško in iz Jezerskega, kjer si še vsem v dobrem spominu, bova napravljala izlete v Savinjske planine. Jedla bova malo. pila samo vodo. Zgubil boš nekaj kil, in pridobil boš zopet veselje do pisanja. Obljubi mi, da prideš.
Pridem.
In prišel je. O tem, kako sva hodila z Ba-rigeljcem po Savinjskih planinah, Ti pišem, dragi Tine, drugokrat. Za danes sem Ti samo pojasnil vzroke, zakaj je Barigeljc tako malobeseden postal. Glej, da se tudi Ti malo zanj pobrigaš, kakor sem se jaz, da nam same debelosti ne zboli,
Srčno Te pozdravlja Tvoj
Jože.
Slovenci v Sveti deželi.
Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale maja, pahe zemlje naj zdrobi; vendar kakor siva skala sred viharja trdno stala' večna ho Slovencev čast!
Virk.
Dunajski »Vaterland11 je objavil iz Jeruzalema v podlistku zelo laskavo poročilo o prvem romanju Slovencev v Sveto deželo, ki slove:
Dne 7. kimavca je imelo med slovesnim zvonjenjem sijonskih zvonov svoj uhod v sveto
mesto 540 romarjev prvega slovenskega narodnega romanja, s knezom in škofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem na čelu, prelatom dr. Kra-gičem, dr. Prešernom, pisateljem Meškom, o. Mel-hijorjem Lechnerjem O. F. M. in drugimi. To veliko narodno romanje, pobožno zadržanje pobožnih romarjev, krasno petje je vzbujalo pozornost in občudovanje med prebivalstvom. Nepozabljivo bo gotovo udeležencem slovenskega narodnega romanja neka izredno lepa slovesnost. Dne 10. kimavca je posvetil v mašnika knez in škof dr. Jeglič enega svojih bogoslovnih gojencev, dija-kona Franca Šmita iz Bleda, v kapelici avstro-ogrskega zavetišča. V nedeljo, 11. kimavca, na lepi praznik Marijinega imena, se je pomikal dolgi sprevod 540 romarjev med molitvijo in petjem skoz mesto na sveto goro Sijon k cerkvi benediktincev »Dormitio B. M. V.“, na mesto, kjer je Mati božja umrla blažene smrti. Tukaj na tem presvetem mestu, v bližini jedilnice, kjer je božji Zveličar postavil najsvetejši zakrament in mašništvo in kjer je prišel na binkoštno nedeljo nad apostole sv. Duh, je opravil novomašnik svojo prvo daritev. Knez in škof dr. Jeglič je asistiral s prestola. Urednik Kalan iz Ljubljane je pridi-goval. Pevci in pevke izmed romarjev so na vzoren način oskrbeli petje na koru. Benediktinci so porabili ves trud. da so oskrbeli krasno novo cerkev in jo ovenčali. Po slovesni novi maši je opravil slovesno božjo službo knez in škof dr. Jeglič v proslavo 13. obletnice svojega škofovskega posvečevanja. —■ 15. kimavca je bil v cerkvi sv. groba z običajnimi ceremonijami odlikovan z vitežkim redom svetega groba veleposetnik Šenk
Zadnji „Štajerc“ objavlja sledečo smešnico: „Kakšna razlika je med sv. Jožefom in mon-signorom Weissom?“ — Odgovor: „Ko je sv. Jožef pobegnil, vzel je osla s seboj; ko je pa monsignore Weiss pobegnil, pustil je svoje osle doma“. Mi pa, pametni Slovenci, še več vemo; tisti osli so bežali k ,,Štajercu" in zdaj tam rigajo. Capito!
Linhart na sodnem stolu. Linhart se je vsedel na sodni stol! Kdo se ne smeji! Tisti Linhart, o katerem je pisal leta 1907 „Mir“ sledeče: Kdo pa je Linhart? ,.Linhart je urednik ptujske „giftne krote" — „Štajerca“. Prej je bil Nemec, potem slovenski socialni demokrat, sedaj je „tajčfortšritlih Slovenec". Socialdemo-kraški list „Arbeiterville“ ga je imenoval: ,,Zaradi raznih tatvin in poneverjenj iz slovenske socialno-demokratske stranke vun vrženo, zaradi suma, da je zakrivilo zločin požiga, zaprto in v Ljubljano odvedeno, pa zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov zopet izpuščeno in v obrambo nemštva v Ptuj pozvano človeče." Zares čuditi se moramo temu poštenjaku Linhartu, ki zdaj tako samozavestno stopa in kar z obema rokama meče kamenje na naše narodnjake. V zadnji številki namiguje —- seveda samo med vrstami, kakor da bi g. Arnuš poneverjeval posojilniški denar. No. no, Korlček, mi poznamo g. Arnuša, pa tudi Korlčka in vemo, da Podljubelj niso Trbovlje, posojilnica ne socialdemokratska kasa, Arnuš ne Linhart. G-. Arnuš se počuti med „svo-jimi sociji" zelo dobro in se mu ni treba bati, da bi ga iztirali kakor so svoj čas pognali socialni demokratje Korlčka iz Trbovelj! Cetreba, bomo o tem zelo natančno poročali, da bodo ljudje spoznali sodnika na „Štajerčevem“ sodnem stolu!
Odpad od vere. Iz sv. katoliške cerkve k protestantizmu je prestopil 16. septembra t. 1. 1. 1892 rojeni učenec VI. razreda realke Ca-n aval.
Iredentovec Ferluga, ki je stal tri dni pred celovško poroto in je bil obdolžen veleizdaje, je bil oproščen.
Stavbni oder se podrl — dva ubil. V torek 27. kimavca se je popoldne proti polpeti uri zgodila velika nesreča. Pri strojno-obrtni strokovni šoli je zidal stavbeni mojster Miklin tretje nadstropje. Oder pa se je podrl in se sesul z opeko na dva delavca, ki sta bila pri priči mrtva. Tretji je zelo nevarno poškodovan. Eden ponesrečencev je Šimen Hafner iz Št. Petra pri Celovcu, ki zapušča vdovo in štiri otroke, rodom Slovenec; drugi je Lah Giovanni Gramauer. Na lice mesta ste došli takoj policijska in sodna komisija.
Alkohol v Rožu. Če gre dandanes človek po naših vaseh v Rožu, vidi napise gostilna. In malo da ne skoraj s samimi nemškimi napisi. In kaj se dela po teh gosilnah dan na dan in posebno pa še v nedeljah? Iz sob se sliši divje vpitje in hrup. Iz keglišč pa kletev fantov, ki bi spadali še pod okrilje mater. A v cerkvi pri popoldanskih božjih službah jih pa iščeš zastonj. In kdo je temu kriv ! ?! ? V prvi vrsti starši, in drugič osebe, ki bi imele gledati najbolj na to, in se drugače včasih štejejo še med nekake voditelje in reditelje ljudstva. V neki še ne tako zelo pokvarjeni fari, kjer že dalj časa obstoji proti-
iz Jezerskega na Koroškem. — Danes (16. kimavca) zapustijo slovenski romarji Jeruzalem, peljejo se v dveh posebnih vlakih v Jaffo, da od tod nastopijo vožnjo z romarsko ladjo „Tyrolia“ pot v domovino.
S slovenskimi romarji se poslavlja iz Jeruzalema tudi prelat dr. Martin Ehrlich, da se povrne v domovino v Celovec kot profesor bogoslovja. Osem in pol leta je bil prelat dr. Ehrlich avstroogrskemu zavetišču podvodja in potem vodja. Pod njegovim zaslužnim vodstvom je bila predelana kapelica zavetišča v pravo dragoceno škat-Ijico, ki ji ni para v Jeruzalemu. Ravno tako vzbuja zakristija, ki jo je dovršil po načrtih vlč. o.Mavricij O. S. B. z gore Sijon, občudovanje vseh obiskovalcev. Pa tudi za olepšanje, izboljšanje in v korist hiše je mnogo storil, zlasti s sezidanjem vodnjaka v velikem slogu, kar je tukaj zelo važno. Zaradi mnogih zaslug ga je imenoval sv. Oče za papeževega hišnega prelata in Njega Veličanstvo cesar naš ga je odlikoval z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
Vsi obiskovalci avstroogrskega zavetišča so našli v blagem prelatu in vodji dr. Ehrlichu ljubeznivega, vedno za pomoč pripravljenega prijatelja in svetovalca in razumnega, skušenega vodnika na svetih mestih. Kako priljubljen je bil poslavljajoči se vodja v Jeruzalemu, se je pokazalo zlasti ob odhodnici. Pomožni škof jeruzalemski, msgr. Piccardo, je izrekel v zadnjem tre-notku svoje obžalovanje, da je zaradi sprejema francoskih romarjev zadržan. Konzul vitez pl. Zefarovič je slavil poslavljajočega se vodjo v gorkoobčutenih besedah in se mu je v imenu
alkoholno gibanje, deluje oseba, ki bi imela že radi svojega stanu podpirati protialkoholno gibanje, pa s svojimi naravnost slabimi zgledi še naravnost pobija. V tem mora vsak le malo izobražen človek spoznati, da je »alkohol" našemu ljudstvu največji škodljivec, česar pa omenjena oseba kljub svoji inteligenci ne ve. In tako se dogajajo včasih slučaji, ki so zelo v pohujšanje mladini. Tako se je tudi nek večer pripetilo, da je šla ta oseba, s precejšnjim alkoholom v glavi, v družbi z nekimi zagrizenimi socialnimi demokrati proti domu. In srečal je tri »katoliško-narodne" fante, in se obrnil proti njim, in zaklical „Wir seim’r auch Socialdemokraten". Toliko za danes v premišljevanje, in če ne bo zadostovalo, se bomo pa oglasili na drugem mestu. Saj gradiva je dosti. Eden, ki ga je že sram.
Velikovec. (Kdo se da slepiti.) Kako smo že zadnjič dokazali, nismo v Velikovcu veliko čutili o kakem runu na našo posojilnico. Eno resnico pa, ki smo jo pri tej priliki z natančnim opazovanjem dognali, moramo javiti slovenskemu svetu; in ta je, da nobeden izobražen vlagatelj ni niti najmanj dvomil o varnosti svojih vlog in jih nihče od teh ni dvigoval. Ki so se dali od nasprotnikov nafarbati, so bili vsi le nezavedni vlagatelji. V tem slučaju smo spoznali pravo moč izobrazbe. Če bi naši ljudje vsi bili zadosti izobraženi, potem mora nasprotnikom odklenkati. Po izobrazbi k pameti!
Škocijan v Podjuni. (Razno.) Zadnjo kva-trno nedeljo je došlo k običajnemu cerkvenemu shodu obilo ljudstva. Pri cerkvenem opravilu je pomagal novomašnik g. Iv. Starc. — Popoldne istega dne se je ustanovila ob veliki udeležbi „pri Voglu" podružnica kmetijske družbe za Šentvid (rikarsko občino). Govorila sta gg. potovalni učitelj Šumi in župnik Poljanec. Načelnikom je izvoljen vrli posestnik J. Butej pd. Rotar v Št. Vidu. — Na dan sv. Kozma in Damijana je bilo v Dobrlivasi premiranje bikov. I. darilo je dobil pd. Knezov v Štebnu, II. Mičejev v Spod. Podgradu, III. Škodnikov v Straživasi. — Strašna nesreča se je dogodila v noči na 28. sept. Službujočega pomožnega železniškega čuvaja, Janeza BI asu tič je zagrabil polnočni brzovlak ter ga pobil. Vlekel ga je kakih 10 metrov naprej ter ga zatlačil vsled hudega odpaha v stranski jarek. Ponesrečenec je pokopan v Kamenu, kjer je stanoval. Sodi se, da je bil k vlaku nekoliko kasen ter je hotel še pred dirjajočim vlakom priti na drugo stran tira, kjer bi moral stati v smislu predpisov — pa ga je prej dohitela žalostna osoda. Zdrobilo mu je eno roko in eno nogo. Poleg njega se je našla raztaknjena, pa popolnoma nepokvarjena službena svetilka. Prejšnji popoldan je bil še izredno dobre volje in se je ponovno spominjal svojega zaslužka, ki ga je prejel prav tisto jutro. Zelo rad je prebiral „Mir“ in slovenske povesti. Zapušča ženo-vdovo in več otrok. N. p. v m.!
Prevalje. (Mesečno zborovanje slov. kat. delavskega društva.) Navzlic Brinjevi gori nabralo se je zadnjo nedeljo, dne 25 t. m., vendar precejšnje število naših vrlih delavcev na mesečnem zborovanju. Pozdravil je zborovalce
vlade zahvalil za njegovo zaslužno delovanje. Ravno tako so se ga častno spominjali v govorih sloveči raziskovalec Sv. dežele kanonik dr. Mom-mer kot zastopnik patrijarhata, prijor dr. Honig-mann iz Tantura, vodja nemškega zavetišča sv. Pavla, lazarist o. Šchmitz, o. Luigi O. F. M., predstojnik Case Nuove, superior o. Ciril O. S. B. z gore Sijonske, apostolski misijonar o. Albert O. F. M., raziskovalec votlin in grobov dr. Karge, profesor dr. Zorč, ravnatelj dr. Dangelmajer in drugi. Z obžalovanjem in žalostjo vidijo nasledniki v vodstvu zavetišča kakor mnogobrojni prijatelji poslavljati se izredno zmožnega in priljubljenega vodjo. Ž njim zapušča mesto Jeruzalem po polletnem bivanju v Sv. deželi tudi njegova sestra Mara Ehrlichova. Na kolodvoru so menjavali v slovo zadnje pozdrave; ni pa jih bilo malo, ki so spremljali preč. g. prelata do Jaffe. Njegov spomin bo tukaj vedno v spominu. Za naslednika na njegovo mesto kot vodja je bil imenovan g. Leop. Dangelmajer, duhovnik nadškofije v Granu in za podvodjo dr. Jakob André, duhovnik nadškofije solnograške.
Smešniee.
Prijatelj (80letnemu bogatinu): „Kako se Vam godi? Ali Vas še veseli življenje?"
Starček : »Pravzaprav ne; ker pa sorodnike jezi, da še živim, me pa le veseli."
Gospa:	»Rezika, kako se predrznete, na
glavo postaviti moj klobuk?"
Dekla: »Hotela sem le pomeriti, če imam tudi jaz tako debelo glavo, kakor Vi."
predsednik društa, g. Žak. Potem pa je nastopil, od tamburašev in zborovalcev živahno pozdravljen, naš novi g. kaplan Franjo Vas tel, ki je razpravljal v izvrstnem svojem govoru zelo poljudno o sedanji draginji in njenih vzrokih. Videli smo, da ni kmet tisti, ki povzroča draginjo, ampak da je to čisto nekdo drugi. Kdo torej dela draginjo? V prvi vrsti (pri nas posebno) gospoda, ki pokupuje posestva ter potem na različne načine škoduje osobito živinoreji in kmetijstvu sploh. Nadaljnji krivci pa so mesarji in prekupci, različni mešetarji in podjetniki, kateri si kujejo denar na račun kmetov na eni strani in pa na račun delavcev, oziroma odjemalcev na drugi strani. Na ta način je mogoče, da mora kmet svoje pridelke ceno prodati — delavec, oziroma odjemalec sploh jih mora pa drago plačati in dobiček gre v žep prekupcev. Slišali smo tudi, kako bi se moglo temu odpomagati, če bi imele naše občine kaj srca za reveže, za kmete in delavce! Dalje bi morala i država skrbeti za to, da se pospešuje živinoreja in pa šole naj bi se vendar enkrat uredile tako, da bi se otrokom vcepljala tudi ljubezen do domače grude, da bi ne bežalo vse v mesta, kajti kako naj sedaj pro-spevajo kmečka gospodarstva, ko pa kmet ne more dobiti poslov! Šocialni demokrati naj trobijo kar hočejo — mi sedaj vemo, odkod pride draginja, vemo, da je kmet pri tem najnedolž-nejša stvar! — Za zabavni del so izborno skrbeli tamburaši. Hvala jim! Srčna hvala tudi g. govorniku za njegov poučen govor! Prihodnjič pa upamo, da bo še več ljudi — torej na svidenje pri prihodnjem mesečnem zborovanju!
Korte. (Žegnanje in zima.) Prvo naše »žegnanje" smo obhajali 10. julija, drugo pa zavoljo popravljanja cerkve preložili od avgusta na 18. september. V cerkvi sta v proštovem imenu opravila domača gospoda, Bog pa nam je dal krasen dan, prostorna naša cerkev je bila polna ljudi z Jezerskega, Obirskega, Kaple in Sel. Leti bodo cerkev v celi lepoti gledali pač še, le drugo leto, ker še dekoracija ni končana. Žalibog je dan pozneje začel pihati veter, ki nam je prinesel na Matevževo sneg. Najvišje vrhove (Obirja in Košute) in skale smo že parkrat videli po letu bele, sedaj pa je segel sneg doli v dolino in lomil sadno drevje ter pokril približno polovico vsega žita, ker le nekaj je bilo že spravljenega, najvišji kmet na pr. je do malega imel še vse žito nepožeto. Oves je uničen. Pri Spodnjem Jezeru sneg ni segel do polja, pač pa pri Zgornjem Jezeru celo do hiš. V dveh dneh je sneg izginil; upamo še lepo jesen.
Bistrica v Rožu. (Smrtna kosa.) V sredo, dne 21. septembra t. L, je nagloma umrl ravnatelj in vodja tukajšnje tovarne kranjske industrijske družbe gosp. Tillmann Faust. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil tudi župan in posebno znan po svojem nastopanju proti štrajkujočim delavcem leta 1908. N. p. v m.!
Bobrlavas. (Društven shod), ki se je vršil zadnjo nedeljo, dne 25. kimavca, je bil po-voljno obiskan. Večinoma so bili navzoči člani društva. Govornik je podal poslušalcem v kratkih obrisih nekaj zanimivejših novic iz zadnjega časa, kakor zadevo centralne kaše, jeruzalemsko romanje Slovencev, železniško nesrečo pri Rotten-mannu itd. in pozval na koncu, govoreč o naši narodni obrambi, zborovalce, naj delajo za razširjenje našega lista „Mir“ in naj povsod rabijo le vžigalice »za obmejne Slovence". Igra »Zamorec", ki je bila napovedana, se zaradi obolelega enega igralca ni mogla vršiti in se bo zaradi tega uprizorila pri prihodnjem društvenem zborovanju. Po zborovanju je društveni odbor v prostorih gostilne gosp. Vedenika vzel slovo od društvenega podtajnika Jak. Lužnika, ki je svojo nalogo kot član in odbornik vedno marljivo v čast in napredek društva izpolnjeval, ki pa je moral zdaj za nekaj časa nas zapustiti in iti služit cesarju. Bog mu daj v cesarski službi obilo sreče, da se ob njenem koncu zopet zdrav in čil povrne v naše vrste!
Jezersko. (Obisk.) V četrtek, dne 22. t. m., so nas obiskali Makekov gospod, č. g. Franjo Šenk, sedaj kaplan v Črni, ko so se vračali z jeruzalemskega romanja, katerega so se udeležili skupno s svojim očetom, g. Makekom. Četudi zmu-čeni od dolgega pota po vročih krajih, se niso zbali nobenega truda in so prišli po dveurnem odmoru zvečer ob pol 8. uri v kazinski salon med svoje drage Jezerjane in Jezerjanke, katerih se je zbralo nad 120; prišlo bi jih bilo še več, ko bi se bilo moglo zadnji popoldan obvestiti celo dolino. V svojem, nad poldrugo uro trajajočem govoru so nam opisali priprosto a živo vse zanimivosti Svete dežele, navade in vero tamošnjih prebivalcev ter dogodjaje slovenskih romarjev na potovanju. Jezerjani smo č. g. Šenku iz srca hvaležni za njih zabaven in poučen govor. Veseli in zadovoljni smo se vračali zvečer domov,
le Grofičeva Meta je pozneje dejala: „0h. oh, škoda, da jih nisem pobarala, kaj neki so v svetih krajih jedli.“
Yogrée. (Shod.) Na mesečnem shodu našega izobraževalnega društva dne 25. septembra, ki je bil dobro obiskan, je predaval g. bogoslovec Vavpotič o razmerju vzhodne grške cerkve do zapadne rimsko-krtoliške. Govoril je o razvoju in vzrokih razkola, o poizkusih za zedinjenje nekdaj in sedaj in koliko je upanja za združitev. Vnemal nas je tudi za bratovščino apostolstva sv. Cirila in Metoda. Velezanimivemu govoru sledila je živahna pohvala. Na to nam je gospod Brenner iz Blata poročal v nad uro trajajočem govoru o letošnjem podučnem potovanju Slovencev po Švici, katerega se je tudi on udeležil. Z velikim zanimanjem so sledili kmetje izvajanjem mladega, spretnega govornika, navadnega kmetskega fanta, ki jim je v živih barvah slikal lepoto švicarskih planin in jasno predočeval vzorno in dovršeno živinorejo te dežele. Bog daj, da bi ta govor imel kaj vpliva na povzdigo naše tako zaostale domače živinoreje!
Daroui.
Za podljubeljski »Delavski doni":
520.	Greg. Rožman, namesto venca na grob
č. g. dekana Ogriza................
521.	Ivan Lnbej, župnik Jezersko . . . .
— Franc Cerar, Domžale..................
522—523. Dr. Josip Gruden, Ljubljana . . . . 524—525. G. Mikuš, Ljubljana..................
K
»
JI
>5
JI
5'— 2 — 2 — 10-10'—
Društveno gibanje.
Št. Tomaž. Kat. slov. izobraževalno društvo „Edinost“ v Št. Tomažu pri Celovcu priredi v nedeljo, dne 16. oktobra 1910, popoldne po blagoslovu ob 2. uri v društvenih prostorih: a) mesečno zborovanje, h) lepo igro „Najdena hči“ s petjem! Igra se bo še ponavljala dne 23. oktobra. Vstopnina za ude 20 vinarjev, za neude 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Prevalje. Naše slov. izobraševalno društvo priredi poučno zborovanje v nedeljo, dne 9. oktobra, popoldne po blagoslovu pri Šteklu. Med drugim bo govoril č. g. kaplan iz Črne o potovanju v Sveto deželo. Č. g. kaplan je ravnokar prišel iz Jeruzalema in je tako prijazen, da hoče tudi nam kaj lepega povedati o tem. To bo tako zanimivo, da tega govora pač nihče ne bo hotel zamuditi! Kaj takega se sliši malokdaj! Za zabavo bodo skrbeli seveda tamburaši! Torej, pridite vsi — ne bo vam žal!
Politične vesti.
Centralna blagajna v deželnem zboru.
Že v prvi seji tega zasedanja vloženi predlog poslanca dr.Waldnerja in tovarišev, ki poziva deželni odbor, da naj natančno poroča o polomu nemške krščansko-socialne centralne blagajne, je prišel na dnevni red v torek 27. kimavca. Občinstvo je pričakovalo zanimivih spopadov in je navalilo na galerijo, da ni bilo dobiti več prostorčka. Toda cela debata, ki se je glede omenjenega poloma razvila, je zopet pokazala, da koroška zbornica z nemškonarodno večino ni ravno na višku. Vsa debata, če izvzamemo dr. Waldnerja, deželnega odbornika Honlingerja in krščanskega socialca Walcherja, je bila na tako nizkem stališču, medklici nemških nacionalcev včasih tako otročji, da bi se ne smeli v tako resni zadevi slišati — v deželni zbornici. Taki govori, kakor so jih imeli- na pr. socialni demokrat Eich, razburjeni professor dr. Angerer ali Grossbauer, bi spadali prej v kako beznico, kjer so vse glave od vina že precej razgrete, nego pa v deželno zbornico. Angerer je rabil skoro same psovke na katoliško duhovščino in krščanske socialce, ki jih je imenoval „slepo čredo"; napadal je strupeno katoliško cerkev in jo — čujte in strmite — delal odgovorno za polom pri nemški krščanskosocialni centralni blagajni. Mož je kar pihal same razburjenosti in ker je rabil psovke, ki ne spadajo v deželni zbor, je dobil od deželnega glavarja ukor. Slovenska poslanca se debate nista udeležila.
Profesor dr. Waldner je utemeljeval svoj predlog s tem, da ima zbornica pravico zahtevati, da se ji poroča o polomu natančno, odkrito, jasno, celo resnico; zbornica ima pravico izvedeti, kako se namerava centralno blagajno sanirati, ali bo
dala vlada denar kot darilo ali pa ga bo samo posodila po nižji obrestni meri. Za polom dela odgovorno nemško krščanskosocialno stranko in obžaluje, da bo vsled tega poloma trpelo zadružništvo sploh, tudi nemškonacionalno.
Poslanec Walcher je izjavil v imenu nemške krščanskosocialne stranke in v imenu duhovščine, da ostro obsojajo postopanje msgr. Weissa in da že prej ž njim niso bili zadovoljni, ker je Weiss ravnal samovoljno čisto po svoji volji. To je bil tudi povod, da je Walcher otresel prah s črevljev in šel z Jožefove hiše ven v pastirstvo. O razmerah pri centralni blagajni razen Weissu in Kayserju nobenemu človeku ni bilo znano. Saj še revizorji niso vedeli, kako da stoji, čeravno so imeli upogled v vse številke. Povdarja pa tudi, da ni iskati edinega krivca v Weissu, ampak so tudi v Curihu krivci, kojih žrtev da je Weiss. Če deželni odbor želi pojasnil, jih bo dobil, kolikor bo sploh mogoče dati pojasnil, ker se vsled Weissove odsotnosti niti revizorji ne spoznajo prav. Izjavi tudi, da vlada ne namerava dati kakega darila, ampak da bo vladna pomoč obstala v obliki kreditnega posojila. Pritožuje se črez nemškonacionalno časopisje, ki je poročalo neresnice, pretiravalo in s tem škodovalo. Tako na pr. dosedanja preiskava ni dognala, da bi Weiss bil vzel s seboj le en vinar. Weiss je mogel varati revizorje le, ker je neka nemško-nacionalna banka v Celovcu hranila hranilne knjižice, glaseče se na 1 ‘/4 milijona, denarja pa v resnici zato ni bilo v dotični banki; kljub temu so bile obresti čisto pravilno vpisane. (Klici: Čujte, čujte! Med nacionalci nastane razburjenje.) Govornik izjavi, da bo nemška duhovščina za vladno posojilo dobra stala, ker brez tega poroštva se centralna blagajna ne da sanirati. Walcherjev govor je napravil v zbornici zelo dober utis.
Deželni odbornik Honlinger je imenoval Walcherjev govor „eine schlaue Rede" (prebrisan govor). Politična prijatelja Weiss in Walcher res nista bila, toda Walcherjeva dolžnost bi bila, da bi bil na nevarnosti javnost opozoril; saj so morale biti razmere pri centralni blagajni Walcherju že dve leti sem znane. Izjavlja, da ima gospod Walcher popolnoma prav, ako dvomi, da bo deželni odbor prišel glede poloma popolnoma na jasno; pravi, da med posojilnicami nemških krščanskih socialcev in nemškonacionalcev ni nobene razlike, pač pa je razlika med centralnima blagajnama. Krščanskosocialna „Centralkasse“ ima lep rezervni zaklad, ki so ga rabili za volitve. Napada poslanca Walcherja, da se je prepozno zavzel za sanacijo in hvali gospoda msgr. Podgorca kot dobrega trgovca, ki je znal svoje posojilnice pravočasno rešiti, ki pa se je potem osebno dal centralni kaši pri sanaciji na razpolago.
Poslanec vitez pl. Metnitz se huduje nad Walcherjem, da je omenil Supanovo banko (Walcher je ni imenovel po imenu. Ured.) in pravi, da je škof prosil rajnega Supana za posojilo za tvrdko Kayser-Palese v znesku en milijon tristopetdesettisoč kron. Poroštvo za to so prevzeli: škof sam, tancenberški samostan, Jožefovo društvo in centralna blagajna. Trdi, da o hranilnih knjižicah ne more biti govora, ampak kar meni Walcher, so samo kontoizvlečki. Met-nitz grozi, da ve še veliko, kar je sedaj zamolčal, da pa bo vse povedal, ker je Walcher napadel Supanovo banko.
Poslanec dr. Angerer „konštatira“, da je centralna blagajna „klerikalno podjetje", da je „celo podjetje bilo na goljufivi podlagi" in da je bilo to „klerikalno podjetje ustanovljeno samo za to, da bi deželo politično podjarmili". Za to da se tudi danes vrši reformacija, ki izzveni v klicu „Proč od Rima!" Govornik protestira tudi proti temu, da bi se centralna blagajna sanirala z javnim denarjem, ampak zahteva, da poravna zadevo duhovščina in — cerkev.
Socialni demokrat Eich ni povedal ničesar novega, pa tudi ne kaj pametnega. Napadal je — seveda čisto brez potrebe — katoliško cerkev. Menda so mu dali korajže Angerer in drugi nemškonacionalni poslanci, ki tako radi zatrjujejo nasproti kmetom, da so dobri katoličani, v zbornici pa so ploskali, ko je klical Angerer: Proč od Rima! Eich je rekel: Apel dr.Waldnerja, da se mora izvedeti čista in popolna resnica, je nepotrebna, ker je vendar čista in popolna resnica hčerka katoliške cerkve! (Nacionalci se kro-hočejo.) Toda, kako naj najdejo popolno resnico,
ko pa Weissa ni najti! Na to prebere izjavo socialdemokratične stranke, v kateri se protestira, da bi se sanacija izvršila z javnim denarjem. Govornik se pridruži izvajanjem dr. Angererja in pravi, da ima samo tancenberški samostan milijone premoženja. Poslanec Breitegger hoče dajati duhovnikom „lepe“ nauke, kakor si jih želijo pač nemški nacionalci. Isto skuša tudi poslanec Grossbauer, ki trdi, da duhovniki ne znajo dovolj katekizma, češ, da je v katekizmu vprašanje: „Ne smeš zahtevati denarja svojega bližnjega!"
Posl. Walcher se ponorčuje iz Grossbauerja in konštatira, da je iz vseh govorov zvenelo prikrito veselje nad polomom v krščanski socialni stranki in pa strah, da bi se morda sanacija posrečila in tako obvarovalo ljudi nesreče. Poudarja, da bo soodgovornost padla na vse tiste, ki sanacijo ovirajo. Nasproti Metnitzu poudarja, da so revizorji sami potrdili, da Supanova banka ni izdala kontoizvlečkov, ampak so bile prave hranilne knjižice. Hudo prime deželnega odbornika, ki se je drznil trditi, da so rezervni zaklad centralne blagajne rabili za volitve, a dokaz je ostal za to — dolžen. Za Walcherjem se oglasita še dr. Artur Lemisch, ki trdi, da je Walcher, ki pri centralni blagajni nikdar ni imel kaj opraviti, ravno toliko kriv kakor Kayser in-Weiss. Taka iz trte izvita trditev je pa bila celo že galeriji predebela, da je nekdo zaklical: „Oho!“ HOnlinger je na to tajil, da bi bil trdil, da so rezervni zaklad rabili za volitve. Rekel pa je, kar potrjuje tudi naš stenograf na podlagi svojega stenografskega zapisnika.
6. seja, 28. kimavca. Poslanec dr. Stein-wender je utemeljeval svoj predlog, da se naj izločijo na Koroškem se nahajajoči državni gozdovi iz goriškega ravnateljstva. Grajal je samovoljnost uradništva. Deželni predsednik je protestiral, češ, da posl. dr. Steinwender podtika gozdarskemu osobju zle namene. Posl. Grafenauer se pridruži posl. Steinwenderju in dokaže z dejstvi, da gozdarski organi ljudstvu v resnici nagajajo. Dr. Waldner poroča vnovič o laških financarjih, ki na mejnih planinah v Žili avstrijsko živino, ki prestopi laško mejo, konfiscirajo in zahtevajo potem zanjo večje svote, kakor je goved vredna. Pritožuje se, da vladni organi ne zastopajo dovolj avstrijskega stališča. Posl. pl. Burger utemeljuje svoj predlog, da se naj dajo nemškim vi-sokošolcem, ki se hočejo naučiti slovenščine in položiti iz nje državni izpit in se zavežejo, da na zahtevo takoj pridejo na Koroško učit slovenščino, štipendije po 2000 K. Razpis, število in oddaja teh štipendij se prepusti deželnemu odboru. Burger utemeljuje predlog s trditvijo, da Slovenci zasedejo važna mesta, ker znajo slovenski, slovenski učitelji da ne marajo učiti slovenščine Nemcev, ker se bojijo za svoja mesta. Pravi, da učitelji mučijo učence, ki se hočejo učiti slovenski, zato da izgubijo veselje do uka. Posl. W i e s e r je hotel raztegniti svoj predlog na učiteljiščnike, pa je propadel. Predlog se je izročil finančnemu odseku, in ko bo ta poročal o njem, bo zastopal proti temu predlogu gospod posl. Graf en au er stališče naše stranke.
Gospodarske stvari.
Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico.
(Dalje.)
Po ogledovanju posestva doma povabili so nas na kozarec dobrega vina, ki nam se je zelo prilegel po topli vožnji v železniškem vozu in v zahvalo smo zapeli par slovenskih pesmi, katere so poslušali z veseljem, na to se poslovili še enkrat od prijazne rodbine ter odšli nazaj na postajo Arth-Goldau; tam se vsedemo v voz električne zobne železnice, da se odpeljemo na planino Rigi-Kulm. Do sem sta nas spremila g. Birgi in njegov starejši sin ter obljubila, da drugi dan se drage volje pripeljeta za nami in nam razkažeta svojo živino in umetno narejeno planino. Še en pozdrav prijaznima gospodoma in lepi okolici, pa se je stroj začel premikati z močnim hruščem zobatega kolesa. Vožnja po tej železnici je bila, smem reči,'večinoma za vse nekaj novega in jako kratkočasna, kajti strmina kakor bi lezel po strehi, sklepa se lahko že iz tega, ker Rigi-Kulm je visok 1800 metrov. Kako lep je bil razgled nazaj na Arth-Goldau in Curiško jezero s prijazno okolico, tako, da smo se precej zabavali po tej novi
Priporočamo našim gospodinjam pravi	V
kavni pridatek z tovarniško znamko : kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka.
sl žaga II, Y 1161,12:9II. V.
vožnji. Pomikali smo se še precej hitro proti vrhuncu, ter bili vsi nekam veseli, kakor bi naprej vedeli, da doživimo današnji dan še nekaj več, kar bode gotovo ostalo vsakemu sopotniku v živem spominu.
Ko smo na vrhu Rigi-Kulma izstopili iz voza ter se ozrli okrog, rekel je marsikdo: sedaj smo v raju. Začulo se je: Živela Švica! Koliko krasot imaš pred seboj! In res je tukaj kraj občudovanja vreden. Malo mračilo se je že, ko smo v hotelu Felhlin 'oddali svojo prtljago, kjer smo imeli pozneje večerjo in prenočišče in na to odhiteli takoj zopet ven občudovat to prekrasno naravo. Veličasten razgled na spodaj ležeča jezera, katerih smo našteli 7 velikih in gotovo toliko majhnih, potem na tisoče lučic, ki so migljale čarobno po mestih v nižavi, kar se je posebno lepo videlo po mestu Lucern, kamor pridemo kmalu. Nadalje se je čulo živo zvonjenje kravjih zvoncev. Mislili smo od začetka, da se čuje godba, ali pozneje slišalo se je bolj natanko, da so glasovi zvoncev. Imajo namreč v navadi, da so ti zvonci vsi vglašeni drug k drugemu in da se iz tega spaja lepa harmonija, kar močno poveličuje lepo okolico. Ti zvonci pa niso vsi majhni, oziroma ene velikosti, ampak so nekateri veliki, da ga ima krava dosti nositi na vratu.
Drugo jutro 3. julija, malo po polnoči, začulo se je pa žvrgolenje po spalnicah, koder so spali dragi, Francozi, Lahi, Nemci in drugi letoviščarji, da je bilo kakor v kakem našem hlevu, koder gnezdi veliko lastavic. Vse je bilo veselo, prepevali so in vriskali, da bi ne mogel spati pozneje več, ako bi bil še tako utrujen. Vstane se pa namreč tukaj zato tako zgodaj, ker pri solnčnem vzhodu je najlepši razgled po dolinah in bližnih planinah. Ali žal da tega nismo doživeli, kajti zunaj je padal lahek dež. Ker pa je ravno bila nedelja, odšli smo s častitimi gg. duhovni eno uro nazaj proti dolini k mali cerkvici, zidani jako lično in zalo okrašeni, koder so se pozneje darovale slovesne svete maše. Ko se vrnemo nazaj na planino, razsajal je tukaj strašen vihar in snežilo je precej; da pa nismo izpustili kaj v našem načrtu, odšli smo vse eno pogledat planino in umetne pašnike ter živinorejo g. Birgij a, kateri se je bil že pripeljal za nami, razkazovat nam vse te zanimivosti. Pomislimo, kaj se more vse doseči. Tako visoko delati umetne pašnike, to je zemljo navoziti od drugod, jo prekopati in pognojiti, kaj pa da mora za to biti kapital, ker z malimi stroški se kaj takega narediti ne da. Pač pa so pozneje dohodki tudi precej večji, kakor pa na zanemarjenih pašnikih. Kako gosta trava raste sedaj na teh pašnikih, okusna ter polna redilnih snovi, ker prej je bila menda trava slaba, paša jako malo vredna, kar presodi lahko vsak umen kmetovalec, ako pogleda le naše travnike, na katerih ni nobene pozornosti opaziti, kaj še le na visoke planine brez vsega oskrbovanja. Švicarji skrbijo bolj za pašnike, kakor mi za travnike. Ko oni zemljo prekopljejo in pognojijo, vsejejo trave nizke in dolgotrajne, katere dajejo živini dosti tečne in zdrave krme. Ti pašniki na Rigiju slovijo daleč na okoli, ker v sebi imajo tudi veliko vrednosti. Zaradi slabega vremena je bila živina ravno v hlevu. V enem hlevu bilo je zopet polno bikov, starih po pol leta in malo več. V drugem pa krave, da gredo na pašo vsak dan, ako vreme ni preslabo. Vprašal bi .sedaj marsikdo, kaj da delajo tako visoko na planini z mlekom od vseh krav? Na kratko odgovorjeno, prav nič ne delajo drugega ž njim, kakor da ga namolzejo in dajo popiti onim bikom, ki stojijo v prvem hlevu. Iz tega se vidi lahko, da pri taki oskrbi in na vrhu dobri paši živina mora biti popolna pri vseh zahtevah. Za pašnike skrbeti bodemo morali tudi mi bolj in polagati več skrbi na nje, da bode mogla vsaj mlada živina bivati po leti na prostem zraku.
Prišel je zopet čaš, da se zahvalimo gosp. Birgiju za njegovo prijaznost in trud, katerega je imel z nami, in za pouk, ter ozremo se še enkrat okrog in z Bogom nepozabni nam Rigi, vzlic slabemu vremenu; koliko zlatih spominov si pustil v naših srcih! In zopet je drdrala zobata železnica po drugi strani v dolino proti Vicnavu. Od tod naprej smo se zopet peljali z ladjo po Vier-vvaldstatskem jezeru proti mestu Lucern. Mesto leži zopet tik ob jezeru, koder stojijo najlepši hoteli, kar se jih je videlo do sedaj. To mesto poveličuje jezero, po katerem na vse strani vozijo parniki, ki imajo prometa zlasti v poletnem času s prevažanjem tujcev, katerih se nahaja vse polno po teh krajih. Mesto Lucern je znamenito
seveda že samo na sebi zaradi mogočno sezidanih stavb, ločenih po širokih ulicah, ne pa kakor po nekaterih mestih, koder je glavna ulica malo širja kakor kaka cesta skozi navadno kmečko vas.
(Dalje sledi.)
Književnost.
Učni red za krščanski nauk v ljudskih šolah je izšel ravnokar v Bukvami Jožefovega društva v Celovcu. Izdelali so ga nekateri vero-učitelji na ukaz kn. šk. ordinarijata in velja kot oficielni učni red. S poštnino vred stane broširan 1 K 20 vin., v polplatno vezan 1 K 50 vin., v platno vezan 1 K 70 vin. Župni uradi smejo za veroučitelje v pastirstvu nabaviti omenjeno knjigo z denarjem iz cerkvene blagajne.
Nojvečja trgovina z oblačilnim blagom .......... v Celovcu. —
Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Anton Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Kaj je novega po svetu.
Gradec. (Rennerjev zrakoplov.) Pretečeni teden je imel „Mirov“ poročevalec priliko ogledati si novi Rennerjev zrakoplov. Dolg je okoli 45 m, širok pa v premeru okoli 12 m ter izdelan po najnovejšem sistemu. Na zrakoplovu sta dva motorja, vsak s štirimi cilindri, eden na prednji, drugi pa na zadnji strani. Motorji so iz znane velike tovarne iz Chemnica. Dva velika medena bencin-reservoarja hranita reservni benzin za daljno vožnjo. Štirji propelerji, ki so rarpro-streni, povzročajo premikanje in vožnjo zrakoplova. Ker povzroča funkcijoniranje motorjev in propelerjev neznosen ropot, tako, da se ni mogoče iz daljave na zrakoplovu pogovarjati, je napravljen na zrakoplovu telefon, s katerim se bodo mogli od zadaj naprej in nasprotno pogovarjati in sporazumeti. Zoper eksplozijo in ogenj je črez motorje napravljena steklena zavarovalna strešica. Kakor znano, je nedavno zgorel v bližini Dunaja neki vojaški balon; pred kratkim pa zopet eden Zeppelinbvih zrakoplovov. Renner zatrjuje, da ho dosegel višino do 4000 metrov. Zrakoplov je izgotovljen razven nekaj malih popravil, in motorji se še morajo dobro preizkusiti, ker še ne delujejo pravilno in dovolj zanesljivo. Med časom „Herbstmesse“, t. j. od 1. do 9. oktobra t. L, bodo Rennerji napravljali več poizkusnih poletov s svojim novim balonom, kateremu so dali ime „Gradec“. Povelje na zrakoplovu ima oče Renner, vožnjo pa prevzameta njegova sinova. Pripomniti je še treba, da se da zrakoplov poljubno voditi. Ako se bodo v Gradcu poizkusi dobro obnesli, nameravajo potem Rennerji napraviti za gotov honorar vožnjo iz Gradca črez Semmering na Dunaj. Rennerja stane zrakoplov okoli 180.000 K.
Za cenjene konznmente žitnih kavnih vrst je gotovo razveseljiva istinitost, da je najboljša žitna kava, Franckova Perl-ržena kava, z znamko ..Perirò", od splošne draginje ostala nezadeta. — Franckova Perl-rž, z znamko „Perlro“, se dobiva v vsaki prodajalni po poprejšnjih cenah v. Vai Vi in V» kg. zavojih. — V interesu dobrega okusa njene kavine pijače se častitim gospodinjam nujno priporoča, da vedno le originalne zavoje ..Franckove Perirò" s tovarniško znamko „kavni mlinček" sprejemajo. — Drugače prirejeni zavoji, kakor nezavite odvagane žitne vrste, ne vsebujejo nikdar te fine kakovosti.
Azijska kolera na Hrvaškem. V Vukovaru je 18. kimavca obolel kočijaž Imbro Knežak, 42 let star, z znaki kolere, ki je umrl. Dejekte so poslali v Zagreb, kjer se je potom bakterijološke preiskave dognalo, da je umrl na koleri. Vlada je takoj brzojavno obvestila oblasti, da ukrenejo potrebno, da se bolezen ne razširi ter je izdala obširne odredbe za celo Hrvatsko. Drugi dan po Knežekovi smrti pa je obolelo v Vukovaru llletno dekle, Terezija Fabri, ki je stanovala v isti hiši kot Knežek. Dognalo se je, da sta Kne-žek in Fabri pila vodo iz Donave, ki je okužena s kolernimi bacili. Na koleri je umrla v Vukovaru tudi Eva Valeri, soproga poštarja. Iz Dalja poročajo, da je tudi tam en slučaj kolere.
za odrastie ^	Najodličnejše živilo
za zdrave in slabotne, v razvitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, črevesni katar itd.
KufeK?
in otroke
Padavica. Za velikanski napredek v borbi proti naj-hujšim, do sedaj neozdravljivim boleznim se imamo zahvaliti neumornemu trudu in izumitvam slavnih zdravnikov in raziskovalcev narave. Še pred kratkim je obrnil nase pozornost profesor Ehrlich s slovečo izumitvijo krvnega seruma. Samo padavica, ta najzavratnejša vseh bolezni, je kljubovala dosedaj vsem zdravilnim poizkusom. Sedaj je tudi na tem polju zaznamovati vesel pojav. Neumornemu trudu budimpeškega specialista zdravnika dr. Aleksandra B. Szabo se je posrečilo način zdravljenja padavice, kojega uspehi naravnost presenečajo in so pridobili izumitelju v zdravljenju padavice zelo dober glas. Dr. Szabč (Budimpešta V. Grosse Kronengasse 18) odgovarja drage volje na vprašanja, ki jih stavijo bolniki ali njihovi domačini.
Rojahi, spominjajta sa podljubaljsbap ..Dalansliega doma".
Tržne cene v Celovcu
24. kimavca 1910 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg					80	itrov ren)
			od		do			(bi	
			K	V	K		V	K	V
Pšenica . . . .			_						
Rž				18	34	20		33	11	60
Ječmen .	.	.	.			—	—								
Ajda				—	—	—		—	—	—
Oves				15	—	16		50	5	63
Proso				—											
Pšeno ....			—	—	28		57	18		
Turščica ....			—	—	16		36	9		
Leča				—	—								
Fižola rdeča . .			—	—	19		35	12		
Repica (krompir) .			—	—	6		22	2	80
Detelj no seme . .									
Seno, sladko . .			—											
„ kislo . . .			3	—	6							
Slama ....			3	—	4		20	—		
Zelnate glave po 100 ko		SOV							
Repa, ena vreča .			—	—	—		—	—	—
Mleko, 1 liter .					24				26		
Smetana, 1	„			—	60	1		20		
Maslo (goveje)	. 1 kg		3	—	3		20		
Surovo maslo (putar), 1			3	—	3		60		
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	40	2		60		
„	„ surova, 1			2	—	2		10		
Svinjska mast	. 1		2	10	2		20		
Jajca, 1 par .	.			—	18	—		20		
Piščeta, 1 „	. .			2	—	2		40		
Race				4	—	4		60		
Kopuni, 1 „	.	.			—	—	—				
30 cm drva, trda,	1 m2 .		3	—	3		60		
30 „	„ mehka,	1	•	2	70	3		—		
			100 kilogramov						
Živina			živevage		zaklana			"čS	S
	od	do	od j	do	od		do	a	i
		v	k r	o n	a h			£	Ph
Konji		—	—	—								_	
Biki										
Voli, pitani . .	485	—	88	—	182	—		8	8
„ za vožnjo	410	480	—	—	—	—		19	7
Jnnci		318	350	—	—	—				7	5
Krave ....	260	482	—	—	—	—		62	27
Telice		224	—	76	—	—				2	1
Svinje, pitane . .									
Praseta, plemena	14	74	—	—	—	—		276	204
Ovce										
V lepem kraju na Spodnjem Koroškem se
= proda hiša =
z vso opravo in gospodarskimi poslopji, njivami in travniki ter gozdom (14 parcel) za ceno 24.000 kron. — Naslov pove: Upravništvo „Mira“.
Namesto 40 K, samo 6 K.
J/os divjega hozla
podoben jelenovemu vosu, nov, zelo lep, 16 centimetrov dolge, fine, tanke dlake v lepem starosrebrnem tulcu z lovskim križem, vse skupaj samo K 6'—; ivjasti lasci zajamčeno pristni (prigodni kup) razpošilja po povzetju vezavec vosov
F enichel,
Dunaj, IX., Altmiittergasse 3/VII.
Hranilne vloge
se obrestujejo po 5°/o. Izdaja hranilnih znamk.
Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo
reg. zadr. z omej. por.
Centrala Dunaj, VI., Theohaldgasse 4.
Državna
kontrola.
Domači hranilniki
se oddajajo brezplačno.
V Narodni šoli
v Št. Mobu g Rožu no Horošhem
imajo čč. šolske sestre
internat za Mleta.
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, kakor tudi v kuhinji in perilnici.
Tudi se sprejemajo na stanovanje in hrano šolarice za ondotno trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
•M0HH0H0«0«0a
! Vzpjišče za deklice I
■	(Internat)	|
2 čč. šolshih sester v Narodni šnli g
družbe sv. Cirila in Metoda	g
v Velikovcu	|
Q se priporoča p. u. slovenskim staršem.	Q
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira | a se posebno na pouk v ženskih ročnih delih, a 2 Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. £ I Plačila 24 kron mesečno.
0 Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. 0
■	šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. | ÌgaBOIQIMQBaiQeOIQ—0—QM»
Spominjajte se umrlih!
■5 > 5 ‘E o ^
‘ižf C
fa
(L)
— co
'-P
rt
3
C.
3
'>s 5S ÌA
J—
(U
C/)
O
(D
-4-»
O
r
's*	»—
'S |
§
n
» « ^
U >
&
m
><f)
(V
(/)
cn
biD
bX)
Um
3
ca
>N
a 03
§ N
-3
5	S
6	E
Loterijske številke 24. sept. 1910: Trst 23 50 8 3 76 Line 30 82 50 33 51
! SlDuensko podjetje !
Franc Soiivan sin
[jubljona, Mestni trg št. ZZ in Z3
3*iskana in tkana bombaževina JBela in rjava kotenina fornace in angleško sukno francoska svila jYCodno blago iz prvih tvornie Najboljše češko platno
Popolne opreme za neveste
Oprave za hotele in stanovanja
Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene!
Nakup lesa. e’*^p'4
Smrekov in mecesnov les, podrt ali nepodrt, najmanj od 500 festmetrov naprej, ravnotako večje partije stesanega stavbnega lesa se kupijo naravnost od posestnikov gozdov proti plači v gotovini. Oglase z naznanilom cene in količine na naslov : „Postfach 56“, Celovec.
mi pogoj tolesnega ztbja
je popolna prebava vseh redilnih snovi.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec is lekarne B. Fragneì'ja v Pragi.
VARILO! Vsi deli embalaže
---------imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA : LEKARNA
B. FRAGNER-ja, ciSad»S"r
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
Po pošti se razpošilja vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K l-50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4*70 dve veliki steklenici, za K 8‘— štiri velike steklenike, za K 22'—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga y lekarnah Arstro-Ogr.
Dobro posestno naprodaj ;ST.‘.rSfpK
loven. Oosega 22 oralov. Več pove posestnik.
Edina slovenska kisla voda
Louske puške! vseh sestav, priznano g delo prve , vrste, z | M	najboljšim strelnim || učinkom, priporoča g§ Prva borovska orožnotovarniška^drnžba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško, p Ceniki brezplačno in poštnine prosto. —j S	Tolstovršba slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdrauilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška
Zakupna oddaja. Gospodarstvo v deželni deski vpisane graj-ščine Kollhof v bližini Velikovca (11 ha njiv, 11 ha travnikov 3 26 ha pašnikov, 2'40 ha sadnega vrta z črez 200 drevesci, večinoma žlahtno sadje, z zdravim prostornim stanovanjem in zelo lepim velikim hlevom) posebno pripravno za mlekarstvo, seo dda s 1. aprilom 1911 na novo v zakup. Ponudbe naj se vpošljejo čim preje na pl. Mayrhoferjevo grajščinsko oskrbništvo na Kollhofu, pošta Velikovec.	slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Kupujte vžigalice v borisi obmejnih Slovencev ! Naslov: „Gospodarska zveza“ v Ljubljani.	Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
	Slovenci! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
R. VOLF
Line 1909 : Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. |
M^gdeburg-
Buchan.
Filiolha Dunaj, Ounal, E, nigmaplit št. 21.
Premakljivi in nepremakljivi polnoparni in patentovani
počeparni lohomobili
z 10 do 800 konjskimi silami.
Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj
za use vrste delovanja v industriji in poljedelstvu.
Vseh izdelkov nad 650.000 PS.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celovcu
Kolodvorska cesta šteu. 27.
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne paphje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. =Z Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. __
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu,
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.