o z o LU tf> U O O o Komur storimo krivico, mu lahko nadomestimo škodo, ne pa solza. Poljski pregovor Številka 5 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 31. januarja 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec TÖ Kandidatke in kandidati samostojnih list potrebujejo vso našo podporo. predsednik NSKS Bernard Sadovnik Gladovna stavka za obstoj Radia 2/Agora stran 2 Podelitev Tischlerjeve nagrade v četrtek, 23. januarja, je bita nadvse svečan dogodek. Ni čuda, saj so si letošnji nagrajenci Franci Končan ter Breda in Tine Vari pridobili neminljive zasluge za slovensko gledališko in lutkovno dejavnost na Koroškem. Odličen pa je bi! tudi govor zmagovalke govorniškega natečaja Margarete Ciglič, ki smo ga objaviti v zadnjem NT. Z desne: predsednik KKZ Janko Zerzer, Tine in Breda Varl, Franci Končan ter podpredsednik NSKS Reginald Vospernik. Stran 7 POLITIKA Deželnozborske volitve Uly, glavni kandidat Oljke za deželne volitve v Furlaniji, obljublja zajamčeni mandat. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Občinske volitve 2003 Štefan Kramerje glavni kandidat EL Dobrla vas, Miha Zablatnik pa EL Bilčovs. Strani 4/5 KULTURA Goreča vas v Šentjakobu Danes bo v Šentjakobu premiera drame „Goreča vas”-Teatra Trotamora. Stran 8 ŠPORT Posebna preizkušnja V Pliberku gostuje jutri profesionalna ekipa z Dunaja „Vienna hotVolleys” Stran 14 Politika Prihodnji teden gladovna stavka i Vodstvo Sveta Evrope je obljubilo vodji slovenske delegacije v Jakiču, da se bo zavzelo za rešitev finančnih težav Radia dva/Agora. % #si uredniki - kot znano, so \ / se v trenutni težki situaciji V odpovedali vsakršnemu honorarju - in skoraj vsi prosti sodelavci Radia dva bodo od prihodnjega ponedeljka, 3. februarja, do petka, 7. februarja, izvedli opozorilno gladovno stavko. „S tem želimo jasno podkrepiti naša prizadevanja in zahtevo po trajni zagotovitvi celodnevnega slovenskega radijskega sporeda, prav tako pa potrditi resnost naših namenov," tako urednika Marica Stern-Kušej in Bojan Wakounig v pogovoru za NAŠ TEDNIK. Tokrat je gladovna stavka opozorilna. „Če pa v prihodnjih tednih kljub vsem prizadevanjem, tako na domači kakor na evropski ravni, ne bo trajne rešitve glede slovenskih radijskih sporedov na Koroškem, bomo v drugi polovici marca definitivno začeli s časovno neomejeno gladovno stavko.” Hkrati poudarjata Stern-Kušej in Wakounig: „Odločilnega pomena je, da gre za obstoj •celodnevnega radijskega sporeda v slovenščini, kajti tako je slovenska beseda funkcionalna tudi v javnosti in ni omejena na ožji družinski ali prijateljski krog.” Kolegom in poslovodstvu Radia dva/Agora pa je signaliziralo podporo tudi vodstvo Sveta Evrope. Vsekakor je po zaslugi slovenske parlamentarne delegacije v Svetu Evrope (predsednik: Roman Jakič/ Liberalna demokracija Slovenije - LDS, nadaljnja redna člana: Janez Podobnik/Slovenska ljudska stranka - LDS in Jože Bernik/Nova Slovenija -SNi) to vprašanje na evropski ravni. Že prejšnji teden je na seji komisije slovenskega parlamenta za zamejske Slovence predsednik parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Jelko Kacin obljubil, da bo Slovenija ta teden inter- venirala na zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope. To se je tudi zgodilo. Vodja slovenske delegacije Jakič je v pismu in osebnem pogovoru podrobneje s to problematiko seznanil predsednika parlamentarne skupščine Sveta Evrope Petra Schiederja (SPÖ) in generalnega tajnika Wal-terja Schwimmerja. Prosil ga je, da se „zavzame za ohranitev oblike sodelovanja med manjšino in ORF, kot je veljala do konca leta 2002” in skuša pomagati, „da bi se pogodbeno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje”. Kot SO nam sporočili v slovenskem parlamentu je Schieder Jakiču zagotovil, da se bo odzval prošnji slovenske delegacije in „se zavzel za rešitev težav slovenske manjšine v Avstriji glede pridobivanja finančnih sredstev za delovanje slovenskega manj- Svetu Evrope Romanu šinskega radijskega programa Radio dva”. Schieder naj bi že v prihodnjih dneh zaprosil za pojasnilo avstrijsko vlado in ORF, pisni odgovor pa naj bi Jakiču poslal že v predvidoma štirinajstih dneh. Za rešitev problema se je, tako v sporočilu zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta, zavzel tudi generalni sekretar Sveta Evrope Schwimmer. V neformalnem razgovoru je članu slovenske delegacije Janezu Podobniku zagotovil, da bo za pojasnilo zaprosil ustrezne predstavnike avstrijske zvezne vlade. Pa še to: Schüssel sam očitno ni pripravljen sprejeti predstavnikov narodne skupnosti, da bi jim izročili medtem že 8000 podpisov za ohranitev Radia dva/Agora. Sprejel naj bi jih državni sekretar za medije Morak, kdaj naj bi se to zgodilo, pa še ni znano. Janko Kulmesch NSKS: vsa podpora samostojnim listam Predsednik Sadovnik o vprašanju Radia dva/Agora, občinskih volitev in novega ravnatelja Slovenske gimnazije. redsedstvo NSKS je na svoji zadnji seji v torek, 28. januarja, razpravljalo tudi o vprašanju Radio 2/Agora. Na drugi strani je predsednik radia Agora Lojze Wieser v sporočilu za javnost trdil, da NSKS/ZSO nimata pravice, da bi postavljata pogojev, temveč imata obvezo, da se posvetujeta s pravnimi lastniki obeh radiev, s katerimi želi uresničiti prisotnost slovenščine v javnem prostoru. Kakšno je Vaše stališče? SADOVNIK: Trditev, da Radio dva/Agora ni zadeva osrednjih organizacij, zavračam. Zavzemamo se za celodnevni slovenski spored in to je zadeva političnih organizacij. Samo ti sta lahko pogajalski partner. Če nekdo hoče imeti privatni radio, naj ga ima, ne more pa dobivati sredstev, ki so namenjena narodni skupnosti. Tisti, ki ne bo sledil sklepu KOKS, ne bo dobil finančnih RrprlRtPv Kakšen je sklep KOKS? SADOVNIK: Radio Agora se mora držati sheme, za katero smo se dogovorili v okviru skupne družbe „Agora/Korotan AKO Lo- kalradio GmbH”. To je shema, ki je veljala v času pilotnega projekta ORF do konca leta 2002. Radio dva se tega sklepa KOKS drži, Agora temu nasprotuje. Kaj pomeni to za KOKS? SADOVNIK: Zavzel se bom za to, da še enkrat skličemo sejo KOKS, kjer naj bi prišli do jasnih sklepov. Skušal bom še enkrat govoriti tudi s predsednikom Agora Wieserjem. V preteklosti sem imel zelo korektne odnose do Agora, sedaj pa imam občutek, da padejo v hrbet človeku, ki jih itak podpira. in če bo Agora naprej vztraja! pri svojem dosedanjem stališču? SADOVNIK: Potem ne more priti do izplačevanja finančnih sredstev Radiu Agora. Radio dva je, tako je razvidno iz njegovih dopisov, ukrenil vse, da bi prišel do usklajenega dogovora za tri mesece v smislu KOKS. Zato ne moremo kaznovati tistih, ki so pripravljeni upoštevati sklepe KOKS. Na seji predsedstva NSKS ste sprejeli tudi stališče do občinskih volitev. SADOVNIK: NSKS je vseskozi idejno in gmotno podpiral samostojno politično gibanje oz. EL. Ravno slovenski občinski odborniki in odbornice so z vztrajnim delom in nastopanjem dosegli, da so danes v večini dvojezičnih občin dvojezični vrtci nekaj samoumevnega. Tudi v drugih vprašanjih glede enakopravnosti narodne skupnosti, sožitja in gospodarske krepitve južnokoroške regije so dokazali politično zrelost. V trenutku, ko se deželnozborske stranke vedno bolj usmerjajo v nacionalistično politiko in obračunavanje s preteklostjo na račun slovenske manjšine pozivam vse volilke in volilce dvojezičnega ozemlja, da podprejo kandidatke in kandidate samostojnih list, ki so odprti, tolerantni in usmerjeni v Evropo. Ponoven uspeh samostojnih list pri občinskih volitvah naj bo deželni politiki dokaz, da večina prebivalcev na dvojezičnem ozemlju ne podpira več v preteklost zazrte deželne politike. Pretekli torek je zasedat tudi KOKS. Edina točka dnevnega reda je bilo vprašanje novega ravnatelja Slovenske gimnazije. Kakšen je predlog KOKS? SADOVNIK: V trenutku, ko smo poslali deželnemu šolskemu svetu predlog, je nesmiselno, da se v javnosti govori o imenih. Naš skupni cilj je, da bo vlada upoštevala pr-vouvrščenega, ki ima podporo v šolski skupnosti in osrednjih organizacijah - kar pa ne govori proti kvalifikaciji ostalih uvrščenih kandidatov. S. strani poslovodečega predsednika deželnega šolskega sveta nam je bilo rečeno: če se bosta odbor šolske skupnosti in NSKS/ZSO soglasno zedinila na enega kandidata, bo ta predlog tudi udejanjen. Janko Kulmesch Bernard Sadovnik Politika obstoj Radia dva/Agora Predsednik EL Andrej Wakounig v pogovoru državnim sekretarjem Črtomirjem Špacapanom, kandidatom r za novega predsednika Furianije-Jutijske krajine Riccardom l/lyjem (z leve). Desno: predsednik Slovenske ) skupnosti Drago Štoka. Foto: Damiano Balbi llly obljublja zajamčeni mandat Slovenska skupnost v Italiji je priredila novoletno srečanje, ki je bilo v znamenju deželnozborskih volitev. Srečanja se je udeležil tudi predsednik EL Wakounig. etošnje leto je pomembno volilno leto tako za koroške 1 L—Slovence kakor za Slovence ' v Italiji: medtem ko bomo na Koroškem 9. marca volili nove ' občinske svete, bodo volilni upravičenci v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) odločali o novem deželnem Parlamentu. Trenutno so v Trstu na krmilu Predstavniki desno-sredihske ■ koalicije, tako kot v Rimu, kjer ( vlada Berlusconijeva Forza Italija , (Naprej Italija) v partnerstvu s Fi-nijevimi neofašisti in Bossijevo Severno ligo. Sedanjega vladnega predsednika FJK Renza Ton-da hoče pahniti s prestola bivši tržaški župan Riccardo llly kot glavni kandidat Oljke, volilnega združenja levosredinskih strank. Ena izmed njih je Slovenska skupnost (SSk), edina slovenska stranka v Italiji, ki jo koroški Slovenci poznamo tudi kot sestrsko stranko deželne EL. Ali bo lllyju uspelo, da izpodri-oe vladajoče desničarje, je odprto- Javnomnenjske raziskave dajejo sicer prednost vladajoči desnosredinski koaliciji, na drugi strani pa ni izključeno, da bo ob volitvah razpadla - predvsem zaradi Severne lige, ki hoče v njej igrati prvo violino. V tem primeru bi imel llly zelo dobre izglede na volilno zmago. In kakšne so možnosti za slovensko narodno skupnost? To vprašanje je bilo v ospredju tudi na tradicionalnem novoletnem srečanju SSk v bližini Trsta pretekli petek, 24. januarja. Koroške Slovence je predstavljal predsednik EL Andrej Wakounig, častna gosta novoletnega srečanja pa sta bila državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan in Riccardo llly. Drago Štoka, predsednik SSk, in deželni tajnik Damjan Terpin sta na srečanju odločno zahtevala, da dežela FJK omogoči narodni skupnosti zajamčeno zastopstvo. Štoka je opozoril na ustavni zakon o avtonomiji, ki ga je dežela FJK dobila pred 40-imi leti prav zato, ker živi v FJK slovenska narodna skupnost. Tako je lahko SSk, ki-jo je na volitvah podpiralo nad 13000 pripadnikov narodne skupnosti, 30 let uspešno zastopala Slovence v Italiji v deželnem parlamentu -dokler niso pred 10-imi leti v FJK, podobno kakor leta 1979 na Koroškem, uvedli volilni zakon, ki slovenski stranki načrtno onemogoča izvolitev v deželni zbor. Štokovo in Terpinovo zahtevo po zajamčenem zastopstvu je prav tako podprl predsednik EL Wakounig, hkrati pa pozval koroške oblasti, da omogočijo zajamčeno zastopstvo tudi koroškim Slovencem. Nadalje je udeležence novoletnega srečanja opozoril na bližajoče se in za narodno skupnost nadvse pomembne občinske volitve, jih seznanil z aktualno manjšinskopolitično razpravo na Koroškem ter pozval deželne in državne oblasti, da zagotovijo obstoj Radia dva/Agora in uresničitev razsodbe ustavnega sodišča. In kaj je rekel glavni kandidat Oljke llly? Obljubil je, da se bo v primeru zmage na deželnih volitvah zavzel za zajamčeno zastopstvo, dokler tega ne bo, pa naj bi se „v primeru zmage vsaj enemu predstavniku narodne skupnosti zagotovilo mesto v deželnem parlamentu". Kdo naj bi bil ta predstavnik, pa je še več ko odprto. Janko Kulmesch Komentar Graško upanje ■-■Politika velja kot dokaj Y*J mučna, da, umazana I stroka. Temu ustrezen je tudi njen imidž v javnosti. Povezujejo jo z nepotrebnim prepiranjem, pravijo, da se politiki radi lažejo in kar hitro pozabljajo svečane obljube, dane predvsem pred volitvami, nenazadnje pa ne manjkajo očitki, da gledajo politiki v prvi vrsti na svojo korist, namesto da bi bili ljudstvu nesebični služabniki. Bilo bi krivično, če bi vse, ki se politično udejstvujejo, metali v en koš. Mnogi brez dvoma občekoristno pojmujejo svoje javno delovanje. Na primer naši občinski odborniki in odbornice. Njim ne gre za kake privilegije, njihovo prizadevanje je v prvi vrsti namenjeno enakopravnemu upoštevanju narodne skupnosti in uveljavljanju njenih upravičenih interesov. Na drugi strani se ne smemo čuditi, da je splošno ljudsko mnenje o politiki vse drugo kakor dobro. Včasih, ko družba zaradi manjkajoče trans-parence in informiranosti še ni bila bogve kako osveščena, je bilo še sorazmerno lahko zamegljevati negativne pojave v dnevnem političnem življenju. Danes na srečo to ni več mogoče, so volilci dokaj bolj kritični in mobilni. In tako imajo izglede na volilni uspeh tudi kandidati, ki se zavestno odpovedujejo tradicionalnim političnim metodam zavajanja, pakljanja in mlatenja prazne fraze. Še posebej nazorno so to dokazale nedeljske volitve v Gradcu. Uspeh predstavnika KPA Ernsta Kalteneggerja ima svoje korenine, o tem so vsi edini, izključno v njegovem spoštljivem in služabniškem odnosu do t.i. malega človeka. Tako je, z razliko do velikih poraženk SPÖ in FPÖ, ves čas svojega političnega delovanja ostal verodostojen predstavnik ljudstva. Kalteneggerjev uspeh daje upati vsem, ki še verujejo v te vrednote - tudi koroškim Slovencem. Janko Kulmesch Stiristrankarski pakt je 6 let preprečeval predloge Enotna lista Bilčovs želi 9. marca postati močnejša, da bo lahko še z večjo močjo zastopala interese narodne skupnosti. Enotna Usta Bilčovs je bila v pretekli mandatni dobi v/ občinskem svetu zastopana sicer le z eno odbornico - z Vašo ženo Ingrid - kljub temu je vedno vzbudita pozornost s svojimi idejami in predlogi. Zakaj jih večinoma ni bilo mogoče uresničiti? ZABLATNIK: Enotna lista je imela vedno dosti konstruktivnih predlogov, ki jih je enostavno preglasoval stiristrankarski pakt SPO-ÖVP-FPÖ-ALL. Brez pridržka lahko po šestih letih ugotovimo, da je bila največja zasluga tega štiristrankarskega pakta, da je preprečeval predloge EL. Tako so na primer preprečili naselitev obrata Puschnig v Branči vasi. Pri gradnji kanala pa načrtovalec določal, kje poteka kanal in ne občinski svet. V Lukovici pa je stiristrankarski pakt SPÖ-ÖVP-FPÖ-ALL tako dolgo čakal, da je iniciativa za odvoz smeti obupala, čeprav je imela cenejšo ponudbo kot partner občine. Po zaslugi štiristrankarskega pakta SPÖ-ÖVP-FPÖ-ALL v občini Bilčovs kmetijstvo in turizem nimata omembe vredne podpore in enostavno manjkajo koncepti in ideje. V čem se razlikuje politika EL od ostalih frakcij? ZABLATNIK: Politika Enotne liste je v vseh vprašanjih bolj transparentna in pregledna, predvsem pa delamo v prid občanom. Ostale frakcije vidijo v prvi vrsti svoje strankarske interese in šele potem občane. Je v Bilčovsu vprašanje dvojezičnosti zadovoljivo rešeno? ZABLATNIK: Slovenska narodna skupnost v Bilčovsu je pri občinskih volitvah po vojni imela relativno večino (5 mandatov) in je bila najmočnejša stranka. Združila se je tedaj s socialisti, ki so imeli le en mandat in to s ciljem, da bi dobila mesto župana. To je v drugem poskusu tudi uspelo - župan je tedaj postal Hanzi Ogris. V tej novi združitvi, ki se je imenovala le še SPÖ, za slovenske interese in probleme ni bilo več posluha in tudi ne prostora. Prav zaradi tega so bilčovški Slovenci leta 1979 spet ustanovili slovensko samostojno listo z imenom Enotna lista Bilčovs. Od takrat naprej se interesi slovenske narodne skupnosti spet zastopajo v bilčovški občinski sobi in tudi uveljavljajo - kar ni vedno najbolj enostavno, saj najdemo pri ostalih frakcijah pogosto malo razumevanja za naše predloge. Za uveljavljanje pravic sloven- 1 zobčinski sobi V v Bilčovsu dosledno zastopa interese slovenske narodne skupnosti le Enotna lista. MIHA ZABLATNIK Občinski svet v Bilčovsu: SPÖ 6, ÖVP 4, FPÖ 2, ALL 2, EL 1 Županja je Štefi Quantschnig (SPÖ). Občina Bilčovs ima 1500 ske narodne skupnosti potrebujemo v Bilčovsu močno Enotno listo, ki naj bi imela več kot en mandat. Cilj je torej povečati število mandatov? ZABLATNIK: Tako je! Cilj EL je postati spet močnejši, tako da bosta lahko spet vsaj dva občinska odbornika resno zastopala interese slovenske narodne skupnosti v Bilčovsu. Miha Zabtatnik je glavni kandidat Enotne liste Bilčovs. Kandidirate tudi za mesto župana? ZABLATNIK: Mislim, da sem človek, ki res vsakomur pomagam, če to želi in me vpraša. V zadnjem času sem pomagal predvsem našim kmetom, rad pa pomagam tudi pri drugih vprašanjih, kar naj bi bila naloga občinskih zastopnikov. Kot župan bi zame bila prav ta pomoč občanom najbolj pomembna. Slovenski medijski center • Slowenisches Medienzentrum GmbH Pripravljamo novi medijski center, ki bo izdajal skupni slovenski tedenski časopis za Koroško in urejal dnevnoaktualni spletni nastop koroških Slovencev. K sodelovanju vabimo urednice ali urednike. Vaša naloga bo uredniško oz. novinarsko spremljanje bodisi narodnopolitičnega življenja ali lokalnega dogajanja bodisi kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ali športnega in gospodarskega snovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako za časopisno izdajo kot za internet. Pogoj je obvladanje slovenske in nemške novinarske govorice. Pričakujemo razumevanje novinarskega poklica, po možnosti tudi ustrezno prakso, pripravljenost za team-sko delo in obvladanje ustreznega računalniškega orodja. Pisne prijave z ustreznimi dokazili, kratko osebno predstavitvijo in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu: Slomedia GmbH, 9020 Celovec/Klagenfurt, Villacher Straße 127 Zadnja možnost: Sodelujte pri iskanju imena! Drage bralke, dragi bralci Našega tednika, še zadnjič vas vabimo, da nam pošljete vaš predlog za ime novega skupnega časopisa. Vaš predlog naj kolikor mogoče ustreza naslednjim zahtevam: ■ funkcionira naj v slovenščini in nemščini (torek naj bo v slovenščini primeren, Nemci pa si naj ne preveč lomili jezika); ■ funkcionira naj v spletu; ■ signal naj bo za nov zalet. Za najboljše predloge se bomo zahvalili z majhno pozornostjo. Pošljite vaše predloge do najkasneje 7. februarja 2003 z oznako Slomedia na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, 9020 Celovec, po elektronski pošti: kumer@nastednik.at, ali po faksu: (0463)51 25 28-22. m Nanti Olip bo vodil selsko Enotno listo v občinske volitve 2003. Olip sodi med najbolj izkušene selske občinske politike in si je v zadnjih letih med drugim pridobil velike zasluge kot predsednik Interesne skupnosti Selških kmetov (ISSK), ki je v Selah postavila sodoben gospodarski center s klavnico, ki ga med tem koristijo vsi selski kmeti. Olip želi združiti vse dejavnike v frakciji in je pridobil za sodelovanje celo vrsto mladih novih kandidatov, ki jih bodo predstavili prihodnji teden. Olip kandidira tudi za mesto župana, pa čeprav je pri zadnjih volitvah župan Wassner zmagal že v prvem krogu. Tokrat je po-iožaj drugačen, „Wassnerja smo morali pregovarjati in ni ravno najbolj motiviran“, je slišati iz selske EL. Selski EL-ovci pa so določili tudi že drugo mesto, na katerem bo kandidiral Hanzi Ogris, ki sodi prav tako v krog izkušenih odbornikov. ■ Do precejšnjih sprememb je prišlo v Dobrli vasi, kjer bo Enotna lista (EL) nastopila z imenom Eberndorfer Liste_ (EL). Glavni kandidat bo mag. Štefan Kramer, dinamični predsednik SPD Srce in otroškega vrtca Mavrica. 48-letni profesor na HTL in Psihoterapevt se med drugim ukvarja tudi z gospodarskim „coa-chingom". Kramer vidi v občinski Politiki predvsem „službo za človeka“ in želi delovanje mandatarjev osredotočiti na stvarne interese in ne na strankarske. Eden Iz ozadja občin piše Silvo Kumer ■ Kramer želi z Eberndorfer Liste (EL) 4 mandate ■ Nanti Olip glavni kandidat EL Sele ■ Ravnatelj Tolmaier kandidat v Žrelcu Mag. Štefan Kramer je glavni kandidat EL Dobr/a vas. izmed bistvenih ciljev je krepitev gospodarstva v naši občini, tako Kramer. Več pozornosti naj bi občina namenila po njegovih predstavah tudi starejšim občanom, ki jim naj bi v vsakdanu nudila več pomoči. Leta 1997 je dobro-Iska EL le za glas zgrešila tretji mandat. ■ S politiko župana Josefa Pfeiferja je tudi podjetnik Lukas Würfler nezadovoljen in bo zaradi Nanti Olip kandidira v Selah za EL za župana. tega kandidiral s svojo frakcijo z imenom „Unabhängige Liste“, katere cilj je izboljšanje pogojev za gospodarstvenike v občini. Würfler zelo kritizira tudi župana Pfeiferja, ki mu očita, da premalo naredi za gospodarstvo. V Dobrli vasi ima relativno večino SPÖ, ki pa je zdaj seveda ogrožena, saj si EL pričakuje štiri mandate, Würfler pa vsaj dva (doslejšnji razpored: SPÖ 11, ÖVP 5. neodvisni - bivši svobodnjaki 4, EL 2, FPÖ 1). Janko Tolmaier kandidira v občini Žre/ec na listi SPÖ Ker je število prebivalcev v občini Dobrla vas naraslo, bo naraslo tudi število občinskih odbornikov od 23 na 27. ■ V Žrelcu kandidira na listi socialdemokratov na izglednem mestu tudi ravnatelj ljudske šole Medgorje Janko Tolmaier. V dos-lejšnjem občinskem svetu zastopa nekdanjo občine Radiše v občinskem svetu tudi dv. sv. Stefan Orasche. NA VABILO ŠOLSKIH SESTER Proslavili so zakonsko rešitev za vrtce „ 1 V Konventu šolskih sester v Sentpetru pri Šentjakobu so se Preteklo sredo zvečer srečali zastopniki vseh zasebnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev in se tem odzvali povabilu šolskih sester, ki so pred tremi leti obljubile slavnostno večerjo, če bo uspelo rešiti finančne težave zasebnih vrtcev. V pogajanjih med deželno vlado, Delovno skupnostjo zasebnih dvojezičnih vrtcev in osrednjima organizacijama je uspe-lo najti zakonsko ureditev, ki zagotavlja financiranje šestih vrtcev na južnem Koroškem. Besede zahvale so izrekli predsednik DS mag. Štefan Kramer, dr. Marjan Sturm (ZSO), dr. Pav-le Apovnik (NSKS). Ocenili so rešitev kot velik napredek za dvojezično predšolsko vzgojo. Skupno so praznovali: (z leve) deželni svetnik Gerhard Dörfler, predsednik DS Štefan Kramer, inšpektorica za vrtce Iris Raunig in tajnik delovne skupnosti Jože Blajs z otroki šentpetrskega vrtca. foto: štu- Iz naših občin Kmetijstvo, lov in ribolov privabili 19.000 obiskovalcev v Celovec Sejem je privabil več obiskovalcev kot so prvotno pričakovali. Koroški in slovenski kmetijski zastopniki želijo sodelovanje v prihodnje še izboljšati. Celovec. Število obiskovalk in obiskovalcev na 1. kmetijskem sejmu Alpe-Jadran od 17. do 19. januarja na razstavišču celovškega sejma je preseglo pričakovanja. Sejemska družba je zabeležila 19.000 obiskovalcev, ki so se navdušili za agrarna težišča, ter „Lov in ribolov“. Prvotni poskusi za uvedbo kmetijskega sejma niso bili uspešni, šele združitev kmetijstva, lova in ribolova je bila uspešna. 58 odstotkov obiskovaclev je prišlo na sejem zaradi kmetijstva in gozdarstva, 28 odstotkov je privabil lov, 14 odstotkov obiskovalk in obiskovalcev pa ribolov. Poleg glavnine strokovnega občinstva iz Koroške, Štajerske, iz Slovenije in Italije so prišli z avtobusi iz Hrvaške in iz Madžarske. „Mreža za pospeševanje čezmejnega sodelovanja, komunikacije, informiranju, načrtovanja in izvedbe projektov“ je omogočila skupen nastop kmetij-sko-gozdarskih zbornic iz Koroške in Slovenije, ki sta v soboto, 18. januarja, na skupni tiskovni konferenci poročali o svojem doslejš- Na stojišču slovenske kmetijske zbornice se se zbrali koroški in slovenski kmetijski zastopniki. Foto: Štukelj njem sodelovanju, kjer ima SJK, predvsem pa njen zbornični svetnik Štefan Domej veliko zaslug. Predsednik koroške zbornice Walfried Wutscher in slovenski predsednik Peter Vrisk sta dejala, da želita v prihodnje poglobljeno sodelovanje tudi s Furlanijo - Julijsko krajino. Glede na bližajoči se pristop Slovenije k EU sta podčrtala tudi pomen usklajenega nastopa. Meje v glavah. Medtem ko je bi! sejem v splošni oceni zelo pozitiven, pa je bila otvoritvena slovesnost spet enkrat ogledalo in izraz koroške ignorance in ozkogledano- sti. Na odprtju sejma Alpe-Jadran niso zapeli niti ene pesmi v jeziku soseda, niso spregovorili nit ene uradne besede v slovenščini ali italijanščini, zato pa so za zaključek načeli še koroško himno s četrto kitico „ Wo man mit Blut die Grenze schrieb...“ Si-Ku Lovci gojitvenega območja Pliberk so bilancirali Biološko kmetovanje koristi tudi divjadi, preglavice pa dela veliko število povožene divjačine. V nedeljo, 26. januarja, so se lovci zbrali v gostilni Hafner v Žvabeku na letnem občnem zboru gojitvenega območja Pliberk. Navzoče častne goste in lovce je pozdravil vodja gojitvenega območja inž. Franz Ko-schuttnigg, ki je v nadaljevanju tudi obširno poročal o številkah in dogodkih v minulem lovskem letu. V bistvu je lovsko leto 2002 potekalo mirno. Odstrel je bil v zadovoljivi meri izpolnjen in škode po divjadi so bile vsekakor znosne. Preglavice pa lovcem že leta dela povožena divjačina na cestah in nizki stalež male divjadi. S spreminjanjem načina kmetovanja, npr. zeleno gnojenje, se sicer stanje rahlo izboljšuje, seveda pa bo potrebno še veliko truda. Kratka poročila so podali še namestnik okrajnega komandanta žandarmerije, major Jürgen In- nerwinkler, lovski referent okrajnega glavarstva Janez Kaiser, okrajni strelski referent Hermann Innerwinkler in okrajni lovski mojster inž. Albin Knafl. Med častnimi gosti so bili župan Gerhard Visotschnig, mest. sv. Jurij Mandl, komandant žandarmerije Pliberk, Johann Rosen-zopf, delegacija lovcev iz Slove- nije pod vodstvom Mirka Skudni-ka in delegacija lovcev iz Furlanije. Glasbeno je občni zbor spremljala skupina lovskih rogis-tov „Peca“. Občni zbor pliberških lovcev: (z leve) mestni svetnik Jurij Mandl, preds. LD Libuče Konrad Mandl, mesarski mojster Franc Hirm, vodja gojitvenega območja Franz Koschuttnigg, lovski mojster Albin Knafl in preds. LD Blato Fric Kumer. Nagrajenci govorniškega natečaja: Margareta Ciglič, Milan Wutte in Simona Petek. Franciju Končanu se je zahvalita „Pika Noga- vička" iz Vogrč. Janko Zerzer podrobno orisal življenje vseh treh prejemnikov nagrad, njihovo povezanost s koroškimi gledališkimi in lutkovnimi j skupinami ter jih ocenil kot „iskrene prijatelje, ki ob neštetih sreča-vanjih z našimi ljudmi, predvsem z mladino, docela razumejo naš položaj in naše potrebe, naše napake, pa morda tudi pozitivne strani, čutijo z nami, se z nami solidarizirajo, in nas zagovarjajo pred tistimi, ki za nas nimajo razumevanja. Za vso to naklonjenost in seveda za vse opravljeno delo z našo mladino naj bo podelitev nagrade skromen izraz priznanja in zahvale, povezan s prošnjo, da podelitev ne bi pomenila zaključka nečesa, temveč smemo upati na nadaljnje plodno in uspešno sodelovanje.” To pa je v zahvali tudi v imenu Brede in Tineta Varla zagotovil Franci Končan. Obenem se je zahvalil za sodelovanje vsem igralcem, posebej pa vsem osebam, ki skrbijo za gledališko ali lutkovno predstavo, od vodij skupine, luč-karjev, kostumografov do scenografov ali lektorjev. Višek večera pa so bile zahvale, ki so se vrstile druga za drugo. Iz Vogrč sta se Franciju Končanu zahvalila Pika Nogavička in Gospod iz igre Velikaška norost,v iz Sel pa je prišel Kaplan Martin Čedermac, ki je s pridigo poudaril domovino in odnos do materinega jezika. Zakoncema Varlovema pa so se zahvalili celovški lutkarji skupine Mi smo mi, ki so pevsko in lutkovno predstavili prerez delovanja: Evgen, Radovedni slonček, Jajce, Sapramiška in na koncu Mali princ. Podelitev letošnje Tischlerjeve je izzvenela ob prijetnem kramljanju o gledališkem svetu. Nagrada je spodbuda za naše nadaljnje delovanje 24. Tischlerjevo nagrado so prejeli trije gledališki in lutkovni strokovnjaki, ki so gledališče in lutkarstvo na Koroškem spremljevali in oblikovali: Tine in Breda Varl ter Franci Končan. retekli četrtek, 23. januar- l-^ja, sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 24. Tischlerjevo nagrado trem strokovnjakom na gledališkem in lutkovnem področju, ki so zadnja tri desetletja oblikovali gledališko dejavnost na Koroškem. Na gledališkem področju je to Franci Končanom, na lutkovnem pa Breda in Tine Varl, vse tri smo že Podrobno predstavili v NT. Slovesnost v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve so oblikovali mladi gledališčniki in lutkarji, ki so zrasli in umetniško dorasli ob nagrajencih. Goste je pozdravil Podpredsednik NSKS Reginald Vospernik. Na začetku je Tercet Hartmann, vse tri pevke so sodelovale v celovški lutkovni skupini Mi smo mi od vsega začetka naprej, zapel dve pesmi Milke Hartman. V okviru Tischlerjeve nagrade Krščanska kulturna zveza in Narodni svet prirejata tudi govorniški natečaj za višješolce na treh slovenskih šolah. Letošnji govorniški natečaj je potekal v ponedeljek, 20. januarja. Udeležili so se ga štirje kandidati: Margareta Ciglič (Slovenska gimnazija), Simona Petek in Klementina Žos (Šentjakob) ter Milan Wutte (Dvo- jezična trgovska akademija). Žirijo so poleg predsednikov NSKS Bernarda Sadovnika in KKZ Janka Zerzerja sestavljali še Jurij Perč, Marica Stern-Kušej, Vincenc Gotthardt in šolski nadzornik Teodor Domej. Vsi udeleženci govorniškega natečaja so se odločili eno in isto od treh zastavljenih za tem Evropa brez meja -meje v glavah. Zmagovalka na letošnjem govorniškem natečaju je bila dijakinja Margareta Ciglič (8. razred) iz Naklega pri Kranju, drugo mesto je zasedel Milan Wutte (2. letnik) in tretje mesto je dosegla Simona Petek (Šentjakob). Margareta Ciglič je svoj govor prebrala pred podelitvijo Tischlerjeve nagrade, objavili pa smo ga v zadnji številki. V lavdaciji je predsednik KKZ Lutkovna skupina Mi smo mi iz Celovca je očarala z Malim princem. Foto: Fera 8 Kultura „Trotamora” predstavlja vstajo v „Goreči vasi“ Ponovno se predstavlja Teatr Trotamora z režiserjem Marjanom Štikrom -tokrat s slovensko krstno uprizoritvijo predstave Goreča vas po Fassbinderjev! dramaturški predelavi de Vegovega dela. Bralna značka Slovenska študijska knjižnica vabi v sodelovanju s starši, učitelji, društvenimi knjižničarji, vzgojiteljicami otroških vrtcev (predšolska bralna značka), vzgojitelji in vzgojiteljicami dijaških domov (Mladinski in Slomškov dom), dvojezičnimi ljudskimi šolami, varstvom ABCČ, glavnimi šolami, Slovensko gimnazijo in Trgovsko akademijo vse mlade bralce in bralke k branju za Bralno značko. Bralke in bralci dobijo več informacij pri naslednjih ustanovah in društvih: • Predšolska bralna značka za otroške vrtce: Naš otrok, Mladinski dom in Šetprimož, Ringa raja, • v društvenih sobah v Bil-čovsu, Kotmari vasi in na Ra-dišah, • v ljudski šoli na Obirskem, v Borovljah, Selah-Kotu, Slovenjem Plajberku, Vrbi, Železni Kapli in Ži-tari vasi ter v obeh celovških ljudskih šolah, • v glavnih šolah v železni Kapli, Pliberku in Borovljah, v varstvu ABCČ, • v Mladinskem in Slomškovem domu, • na Slovenski gimanziji, Trgovski akademiji in v Slovenski študijski knjižnici. Sodelujoči naj preberejo sedem ali več slovenskih knjig. Branje bo potekalo do 30. junija 2003. Slovenska študijska knjižnica se veseli sodelovanja mladih bralcev. OGLAS Za našo pisarno v Gradcu iščemo sodelavko/sodelavca z znanjem slovenščine/nemščine in event angleščine/hrvaščine za pisarniško delo -področje je zunanja trgovina. Potrebne izkušnje pri delu z računalnikom (programi MS Word, MS Excel). Podjetje ponuja strokovno izpolnjevanje na področju računalništva in jezikov. Celodnevna zaposlitev, plača po dogovoru. Prijave sprejemamo po telefonu ali pisno na naslov: ACTIV Project Management Gmbh Neufeldweg 146 8041 Graz Tel.: 0316/475315-0 Faks: 0316/47531534 E-mail: office@activ.at ope de Vega (1562-1635) se je rodil v Madridu, po L—smrti staršev so ga vzgajali jezuiti, študiral je teologijo, toda že mlad se je predal pustolovščinam. Bil je vojak, v službi pri raznih plemičih kot sekretar ali hišni poet. Ko je umrla njegova žena, se je dal leta 1614 posvetiti v duhovnika, leta 1627 ga je papež imenoval za doktorja teologije. Vseskozi pa se je predajal mondenemu življenju. Lope de Vega je ustvaril dramo v španski literaturi in je ustanovitelj španskega nacionalnega gledališča. De Vega je sam o sebi trdil, da je napisal nad 1500 gledaliških del, od teh je znanih 770, ohranjenih pa 460. Občinstvo je v tistih časih ljubilo narodno zgodovinsko tematiko, ki je spremljala delo dramatika de Vego. Ni se opiral na antično tradicijo, temveč se je orientiral po odrski učinkovitosti in se ni držal tedaj uveljavljenih pravil gledališča. Igra Goreča vas - Fuente Overjuna je ena izmed najbolj znanih de Vegovih iger in je nastala okoli leta 1615. Velja za prvo in obenem najbolj krvavo ljudsko dramo v španskem jeziku. Glavna tema je španska ljudska vstaja 1476/77 v vasi, ki se brani proti oblasti, fevdalcem, korupciji in tiraniji. Ženske se uprejo komandoreju, tudi v Madridu vstaje in izgube mesta Ciudad Real ne morejo sprejeti. Parola v igri Vsi za enega, po kateri slovi drama, v odrskem delu sploh ni prisotna. Vstaja „Goreča vas” je še danes povezana s skupno borbo proti diktatorični samovolji. Sloviti nemški režiser in filmski snemalec Rainer Werner Fassbinder je leta 1970 uprizoril vstajo v uporniški vasi in s svojim gledališčem t.i. antitea-trom vzburil duhove. V središču njegove uprizoritve je bila oblast kot seksualno nasilje. Premiera španske drame Goreča vas je danes, 31. januarja, ob 20. uri v Šentjakobu, prireditelja pa sta Slovensko prosvetno društvo in Slovenska prosvetna zveza. Igra bo deloma tudi v es- perantu in z nemškimi podnaslovi. Dramo je y slovenščino prevedel Darko Čuden, songe pa je mdr. prevedel tudi Jani Oswald. Z domačimi igralci bo Marjan Šti-kar prav gotovo poskrbel za gledališki užitek na visokem nivoju. Nadaljnje uprizoritve bodo 1., 2., 7., 8., 9., 21., 22. in 23. februarja (vsakič ob 20. uri, razen prireditve v nedeljo, 23. 2., ki se prične že ob 15. uri; kraj: v farovžu v Šentjakobu). gf Teatr Trotamora je doslej uprizoril: • 1993 Vklenjeni Prometej po Ajshilu • 1995 Peklenska pomaranča po A. Burgessu • 1997 Opera za tri groše po B. Brechtu/K. Weillu • 1999 Gospodar muh po W. Goldingu • 2001 Solaris po S. Lemu • 2001 Rojstvo luči (polnočnica) Razno 9 Trening z odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob. velik živ žav je viadai minuli petek do Poldne v telovadnici Slovenske gimnazije in TAK, ko so na obisk prišli uspešni odbojkarji članske eki-Pe SK Zadruga Aich/Dob. Gimnazijcem nižje stopnje so Chocholak in ostali odbojkarji pokazali, kako se na vrhunski ravni igra odbojka, z učenci so tudi trenirali, odigrali tekme ter ustregli številnim željam za avtograme. T.i. „shovv-trening” z odbojkarji pa je omogočila Posojilnica-Zveza Bank. Foto: Franc sadjak CELOVEC______________________ „Slovenščina v živo” Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk, KKZ in SPZ vabijo na večer Prešernovega dne na slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z geslom Slovenščina. Spored bodo oblikovali Nina Popotnig (čutim), Nataša Si-enčnik ter Hanzi Tomažič (govorim) in skupina Inina Gap (slišim). V Domu umetnikov (Künstlerhaus) bodo predstavili akcijo Slovenščina v živo - „v elektronski mreži naj nastane mreža medčloveških povezav, razmišljanj, idej in odgovorov v slovenščini”. S tem želijo spodbuditi, da bi slovenski jezik zavestno uporabljali in negovali. Akcijo podpirajo vse slovenske ustanove, akcija pa bo zaživela, ko bodo postali dejavni vsi in se bodo priključili mreži. Z gesli govorim, slišim, vidim, učim, čutim, znam in logotipom čopi bod pripravili letake, nalepke, zgibanke, majice, spletno tran s portalom idr. S to akcijo želijo dvigniti ugled slovenščine. Od jeseni naprej z novim jezikovnim modelom Na Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu danes na dnevu odprtih vrat predstavljajo nov jezikovni koncept. šolskim letom 2003/04 bo-^^do na Javni dvojezični Ijud-Ve^ski šoli uvedli nov pedagoški jezikovni model moderne dvojezične vzgoje. Provizorična ravnateljica Sabina Sandrieser, ki i6 vodstvo šole prevzela s 1. 1. 2003, je v pogovoru za Naš tednik predstavila nove izobraževalne osnove. Daljše jezikovne enote lajšajo in pospešujejo učinkovito učenje jezikov. V začetni fazi -°d začetka šolskega leta do oktobra - bodo slovenščino in nemščino menjavali vsak dan. Ko se bodo učenci navadili šolskega vsakdana - približno oktobra -Pa bodo oba jezika menjavali tedensko. Cilji tega modela so: povečevanje jezikovne sposobnosti v obeh jezikih, pospeševanje socialno-komunikativnega znanja v obeh jezikih, orientacija in domačnost v obeh jezikih, razumevanje medkulturnih in medetnič-nih odnosov, ugodni pogoji za nadaljevanje večjezične izobrazbe ter veselje do učenja jezikov. Model so že predstavili na in- formacijskem večeru v dvojezičnem vrtcu in so ga starši zelo pozitivno sprejeli. Sprva bo v prvem letu razred vodil en učitelj, v drugem letu pa bosta v razredu poučevala dva učitelja, tako da se bo otrok navadil sistema: en učitelj - en jezik. Šola ponuja spodbudno večjezično oblikovanje šolskih prostorov, otrokom primerno učenje jezikov, individualno podpiranje in svetovanje, učenje jezikov z vsemi čuti, pri tem pa bo veljal poudarek na učenju z gibom (motopedagogi-ka) ter na glasbi, gibanju, igranju, pripovedovanju, opazovanju in pospeševanju jezikovnega napredovanja. Znanstveno bo projekt spremljal in preverjal univ. as. Vladimir Wakounig s celovške univerze. Na dnevu odprtih vrat si obiskovalci seveda lahko ogledajo šolo in pouk. Otroci pa bodo predstavili projekt v okviru programa Comenius na temo Otroci med tradicijo in potrošniško družbo z letošnjim težiščem Igra. Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu BfflHE' zä let® JRahE®« Višja šola Enoletna strokovna gospodarska šola / . obširna splošna izobrazba v dveh jezikih ✓ ...............prehrana in gospodarstvo /.................. tuji jeziki in turizem ✓ ...........prezentacija in komunikacija • Kvalifikacije: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. /...atraktivna alternativa za 9. šolsko leto /.......splošna Izobrazba v dveh jezikih /...............gospodarska izobrazba /.........kuhanje, kreativnost in design • Kvalifikacije: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računalništvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje deželnih jezikov. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob Tel.: 04253/2750 Faks: 04253/2750-15 Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2003. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje! Rož - Podjuna - Žila V sredo, 22. januarja, je na Dunaju promoviral za zdravnika Marjan Sienčnik iz Lova n k pri Dobrli vasi. Novopečenemu zdravniku od srca čestitamo in želimo veliko veselja in zagnanosti na nadaljnji poklicni poti. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači, znanci in prijatelji. V Kortah je obhajal rojstni dan Gabrijel Hribar. Čestitkam NT se pridružujeta EL in SJK. V soboto, 1.. februarja, bo prelistala 85. list življenjske knjige Marija Jerolitsch s Polane. Slavljenki za to visoko polokroglo obletnico od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in dobre volje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in SRD Kočna. Osebni praznik je obhajala Pavla Zalesnik iz Šmarjete nad Pliberkom. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Zabrdi pri Golšovem je pred kratkim obhajal 64-letnico življenja Hanzi Lutschounig. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. V Štebnu pri Globasnici je praznoval rojstni dan Bernhard Wrienz. Vse najboljše! Pred kratkim je v Veselah pri Šentprimožu obhajal rojstni dan Milan Wutte. Občinskemu predstojniku GL Škocjan iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Naše prisrčne čestitke veljajo tudi Frančiški Pučelj, ki je obhajala 68-letnico življenja. V Beli pri Železni Kapli je minuli ponedeljek, 27. januarja, izpolnila 40-letnico življenja Mici Pavlič. Od srca čestitamo in želimo mnogo dobrega počutja v krogu domačih tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Ta teden je praznovala svojo 2 krat 20. pomlad Adela Božič iz Večne vasi. Po tej poti ji krstni otroci želijo vse najboljše,v obilo zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružujejo vsi iz Črgovič in uredništvo NT. V Selah bo obhajal rojstni dan Flori Jug. Bivšemu podžupanu in občinskemu odborniku EL Sele iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi naprej. Čestitkam NT se pridružuje EL. 54-letnico je v Podgorjah obhajal Hanzi Scheinig, za kar mu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Na Moščenici pri Bilčovsu je obhajala 84-letnico Apolonija Schellander, po domače Kruš-čeva Loni. Slavljenki za ta visoki ČESTITAMO j življenjski praznik prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružuje Društvo upokojencev Šentjakob. V Šentlipšu je praznovala 28-letnico življenja in god Marija Golavčnik. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Francu Lipušu, ki je slavil 70-letnico življenja. Slavljencu za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Čestitkam NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Rojstni dan je obhajala Milena Sattmann iz Borovelj. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro naprej. Rojstni dan je obhajal Mirko Ogris ml. iz Drabunaž. Tudi-njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo pevski prijatelji in EL. V Spodnjih Veščah je obhajala 81-letnico življenja Marija Sab-latschan. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Albertu Lipitzu iz Lovank, Tereziji Raschun iz Mlinč in Idi Steiner s Pustrice nad Grebin-jem. Posebne čestitke pa veljajo Jožefini Močilnik iz Šentvida v Podjuni, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 80. list življenjske knjige je prelistala Anči Müller iz Diče vasi. Slavljenki za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo domači in drugi sorodniki. Prav tako 81-letnico je obhajala Pavla Lorberg iz Remšeni-ka. Tudi njej za ta lepi življenjski praznik veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Kortah je obhajala osebni praznik Ana Hribar, po domače Točarjeva mama. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi sorodniki. Rojstni dan praznuje Maks Prutej st. iz Vogrč. Čestitkam NT se pridružujejo SJK, EL in Klub prijateljev lova. Na Moščenici pri Bilčovsu je slavil 50-letnico Toni Lauseg-ger. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! 30. pomlad je v Dobu pri Pliberku slavila Gitka Možina. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Za osebni praznik čestitamo tudi Moniki Vejnik iz Globasnice. Vse najboljše! V Selah na Kotu je slavila 50-letnico življenja Majda Dovjak. Od srca čestitamo in želimo vse vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Jutri, 1. februarja, bo obhajal rojstni dan Hanzi Feinig iz Sveč. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi v prihodnje. V nedeljo, 2. februarja, bo v Draščah na Zilji obhajal rojstni dan Joz Schnabl, po domače Štuc. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam NT se pridružujeta EL in SJK. Za 18. pomlad čestitamo tudi | Andreji Ošina iz Lepene pri Že- i lezni Kapli. Vse najboljše! ; ČESTITKA TEDNA Osebni praznik dvorske mežnarice ■"■■v va kraja sta Božičevi mami -1 Mariji Verhnjak iz Dvora pri Šmi-tmmJ helu še posebej pri srcu: domača kmetija in domača podružnica. Delo na kmetiji in ljubezen do narave ji vse življenje vlivata tisto moč in energijo, ki jo potrebuje vsak za življenje v sreči in zadovoljstvu. Kot mežnarica, ki skrbi za vsestransko lepoto dvorske podružnice, pa izkazuje tudi svojo pristno povezanost z domačo skupnostjo, saj ni nič lepšega, če veš, da je vaško sakralno-kulturno znamenje v oskrbi vestnega in dobrega človeka. Pred nedavnim je Božičeva mama obhajala 75. življenjski jubilej. Želimo obilo božjega blagoslova in mnogo zdravih let v krogu domačih. Hkrati so naše čestitke izraz zahvale za njena nadvse dragocena prizadevanja v korist vaški skupnosti. Bog Vas živi! -Kuj- Mariji Verhnjak je za 75-letnico čestita! tudi glavni kandidat EL Bistrica na Pliberkom Marjan Pečnik. Foto: Fera Petek, 3 31 ■ januarja 2003 Rož - Podjuna - Žila 11 Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Norber-tu Knoru s Ponikve pri Pliberku, 3 Ani Leitgeb iz Pliberka, Ivanu Lenartu iz Podkraja pri Pliberku, j Pavli Stefitz iz Dolinčič, Mariji - Markitz iz Male vasi pri Globasnici i in Jozeju Kušeju iz Šmihela. Vsi - ostali člani slavljencem prisrčno - čestitajo in želijo vse najboljše, i zlasti trdnega zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje NT. Pri Poderšniku na Obirskem je • Pred kratkim praznovala 15. po-i mlad Tatjana Oraže. Čestitamo : in želimo mnogo uspeha in sreče tudi naprej. ; Osebni praznik je obhajala An-i gela Komar. Tudi njej veljajo j naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Škocjanu bo kmalu obhajal , rojstni dan Michael Lipnik. Čestitkam NT se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Franciju Osojniku iz Lepene, ki je slavil 50-letnico življenja. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. V Zagorjah je obhajal rojstni ban Jože Golavčnik, za kar mu °d srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. 86. list življenjske knjige je prelistala Marija Rožman s Kota pod Peco. Slavljenki za ta visoki osebni Praznik prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Minulo soboto, 25. januarja, je obhajal rojstni dan Joži Perda-cher, po domače Žederman iz Holbič pri Škofičah. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje SJK.' 55-letnico življenja in god je obhajal Pavli Schaffer. Za dvojni Praznik iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Marija Hajnžič-Kežar iz Horc slavi okrogli jubilej. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružu-jsjo vsi z Rebrce. Pri Društvu upokojencev Sele so obhajali osebne praznike naslednji člani: Cena Olip z Borovnice, Pepca Mak s Kota in Ani Mak iz Borovelj. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo j n kličejo na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Gradišah nad Suho je obhajal 74-letnico Engelbert Logar. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna ieta. Čestitkam se pridružuje vsi domači in drugi sorodniki. Večer umetnosti, grenkih spominov in ljudske glasbe SRD Radiše je vabilo na razstavo ročnih del in dokumentacijo o izseljeništ-vu domačinke Neže Schuschnig ter koncert skupine „Tera Folk” iz Ljubljane. ■npradicionalna je prireditev SRD Radiše v sodelovanju I z domačimi umetniki, ki jo društvo vsako leto prireja ob koncu meseca januarja. Tokrat se je z ročnimi deli - pletenimi in kvačkanimi prtički - predstavila domačinka Neži Schuschnig, po domače Metavarjeva iz Spodnjih Rut. Da ni le spretna pri ročniem delu, temveč ima v sebi tudi pesniško žilico, pa je Metavarjeva prav tako dokazala, saj je na odprtju razstave lepo podala oz. prebrala nekaj njenih pesmi. Poleg ročnih del in pesmi je obiskovalcem predstavila še osebno dokumentacijo o izseljeništvu, torej o tistem krutem času, ki ga je sama skupaj s številnimi drugimi Radišani morala pretrpeti med drugo svetovno vojno. Razstava ročnih del ter dokumentacija o izseljeništvu je v Kulturnem domu na Radišah na ogled še do konca tega tedna. Terra Folk. Glasbeni višek večera je bil nastop evropsko znane-folk-skupine iz Ljubljane „Terra Folk". Štirje mladi „virtuozi“ so navdušili publiko z mešanico ljudske (folk) glasbe raznega izvora, v katerih sta bila - kot bi bilo samoumevno -vključena tudi klasika in jazz. Koncert je bil vsekakor prvovrsten, žal pa zaradi kratkoročnega angažmaja skupine ni bilo mogoče narediti več reklame, saj bi si skupina gotovo zaslužila več pozornosti. Franc Sadjak 13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO NORDKAPA 12.-24. julija 2003 Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40 GALICIJA Rožarjevemu očetu v spomin Žalostno je odjeknila vest, ko se je izvedelo, da je v petek, 17. januarja, v 77. letu starosti za vedno zatisnil oči Valentin Luschnig, pd. Rožarjev oče. okler je zdravje dopušča-1 lo, je poznal samo delo na svoji lepi gališki kmetiji. Zanjo je skrbel z vso dušo in srcem, jo s svojimi pridnimi rokami docela obnovil in jo negoval kakor najdragocenejši biser. Posebnega razvedrila ni iskal, toliko bolj pa je bil mož dobrotljivosti in radodarnosti. Če je bil nekdo v stiski in bil potreben pomoči - Rožarjev oče jo je vsakič zelo rad ponudil. Sedaj je Rožarjev oče - Valentin Luschnig odšel v večnost po zasluženo plačilo. Svoje dobrotljive oči je za vedno zatisnil v petek, 17. januarja, v 77. letu starosti. Gospodar življenja ga je odrešil zemeljskih muk, ki mu jih je povzročila daljša težka bolezen, olajšali pa so mu jo vsi domači, ki so mu vzorno stregli v letih bolezni. Poleg delavnosti je pokojnega odlikovala globoka vernost in ljubezen do maternega jezika. Vsa leta je bil naročnik NAŠEGA TEDNIKA, trije od štirih otrok, ki mu jih je rodila dobra življenjska sopotnica Pavla, rojena Zikulnig, so obiskovali tudi Slovensko gimnazijo. Prav tako je bil med zvestimi podporniki slovenskega samostojnega gibanja. Pogrebna svečanost je bila v nedeljo, 19. januarja. Vodila sta jo domači župnik Šlavko Thaler in njegov dolgoletni predhodnik Valentin Gotthardt. Thaler je v svoji poslovilni pridigi še posebej poudaril pokojnikove vrline in izrazil hvaležnost galiških faranov za vse dobrote, katerih so bili deležni s strani Požarjevega očeta. Valentina Luschniga bomo ohranili v trajnem spominu. Vsem žalujočim, še posebej vdovi Pavli in otrokom Gabi, Regini, Klausiju in Seppiju velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch RADIO/TV, PRIREDITVE T PETEK, 31. januarja 18.10-19.00 Utrip kulture A ■ep SOBOTA, 1. februarja 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 2. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 - 18.30 Glasbena E PONED., 3. februarja N 18.00- 18.30 Kratki stik TOREK, 4. februarja 18.00 - 18.30 V Otroški oddaja SREDA, 5. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica O 21.03 -22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 6. februarja F 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Zilja NEDELJA, 2. februarja 2003 13.30 PON., 3. februarja 2003___ ORF 2, 3.30_______________ TV SLOVENIJA 115.55_______ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 4.2.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Privatni dvo- in večjezični vrtci: priznano delovanje kot politična motivacija za ureditev občinskih dvojezičnih vrtcev? • Slovenščina v živo: skupen internet projekt ob Slovenskem kulturnem prazniku • Svečnica - praznik luči: v Železni Kapli so se ohranile nekatere priljubljene šege • Goreča vas:....brez ljubezni bi bilo na tem svetu samo klanje in morija” - premiera Teatra Trotamora v Šentjakobu Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten Radio dva od 2,00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 I ^ / tel.: 0463/595353 ® i Dnevni snored od oonedelika do oetka: nedelja. 2. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budil- @0 6.00-8.30 Dobro jutro ka; 9.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske 8.30-10.00 Sol in poper zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 - 14.00-15.00 Klub Radio dva 18.00 Voščila 15.00-16.00 Lepa ura 17.05 Žurnal - nato Zajtrk s profilom v nedeljo, 2. februarja 2003: • gost v studiu: Franc Wutti, do 18.00 Naša pesem kmet z Zilje I I • 2.00-6.00 Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi § . sobota, 2. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budil-ka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Radio Agora Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 - oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in M 18.00 Farant. od 18.00 do 2.00 Petek, 31 .januarja ŠENTJAKOB Premiera g led. predstave „Goreča vas/Das brennende Dorf” (R. W. Fassbinder) Nastopa: Teatr Trotamora Produkcija: SPD „Rož" & Slovenska prosvetna zveza Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Ponovitve: v nedeljo, 1.2.; v četrtek, 6. 2.; v petek, 7. 2.; v petek, 21.2.; v soboto, 22. 2.; - v nedeljo, 23. 2. (vsakič ob 20. uri, razen prireditve v nedeljo, 23.2., ki se prične že ob 15. uri) Vabita: SPZ, SPD Rož CELOVEC Dan odprtih vrat Javne dvojezične ljudske šole Čas: ob 9. uri pozdrav, ob 9.30 odprta razredna vrata, ob 10.45 predstavitev nove zasnove jezikovnega pridobivanja na tej šoli (Sabina Sandrieser) Kraj: na Javni dvojezični ljudski šoli 24 Vabi: Javna dvojezična ljudska šola CELOVEC Občni zbor Strokovnega pedagoškega združenja Kraj: v prostorih Mladinskega doma v Celovcu Čas: ob 16. ure naprej Vabi: Strokovno pedagoško združenje SELE Redni občni zbor DSG Sele in predavanje Kraj: v farnem domu Čas: ob 19. uri Predava: dr. Werner Kano-vsky na temo: „Kronična obolenja hrbtenice in šport" Vabi: DSG Sele Sobota, 1. februarja ŠENTPRIMOŽ 31. ples Danice Igra: „Alpe-Adria Band" Cas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD „Danica" Nedelja, 2. februarja ŽELEZNA KAPLA Igra za odrasle „Kaplan Martin Čedermac” Gostuje: Gledališka skupina KPD Planina Sele Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja ŠMIHEL Dia-predavanje „Po gorah v Himalaji” Predava: Jože Igerc Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Slovensko društvo upokojencev Pliberk SVEČE Spominska svečanost Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču Vabi: Zveza kor. partizanov Sreda, 5. februarja ŠMIHEL Predavanje „Kinder stark machen -stark statt süchtig” Predava: mag. Christine Kollienz-Marin Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabita: KPD Šmihel in KP LJUBLJANA Samospev! in dueti Antona Nageteta in Franceta Cigana „Obujam spomine” Izvajalci: Bernarda Fink, Marko Fink in Nataša Valant Čas: ob 19.30 Kraj: v veliki dvorani Slovenske filharmonije Vabijo: K KZ, Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana, Mohorjeva družba Celovec, Slovenska filharmonija, Klub koroških Slovencev v Ljubljani ŠENTPETER Odprtje razstave slovenskega slikarja Antona Blatnika - Blatona iz Žalca Kraj: v prostorih Višje šole Čas: ob 19. uri Vabita: Generalni konzulat RS v Celovcu in Višja šola za gospodarske poklice ŠENTPRIMOŽ Recital Prešernove poezije v počastitev Mihe Kapa Nastopajo: MoPZ Vinko Poljanec, Nadja Strajnar, Sonja Wakounig, Jože Rovšek Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabijo: SPD Danica, SPD Vinko Poljanec, SPZ Petek, 7, februarja CELOVEC Slovesna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku „Slovenščina v živo” Nastopajo: Nina Popotnig (čutim), Nataša Sienčnik (govorim), Hanzi Tomažič (mislim) ININA GAP (elektronski groove) Cas: ob 20. uri Kraj: v Domu umetnikov (Künstlerhaus) Vabijo: DSPPPA, KKZ, SPZ ŽELEZNA KAPLA Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelujejo: Florentina Uneg (mezzo-sopran), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci Glasbene šole, MePZ Dani- ca, mladinski pevski zbor Klika in recitatorska skupina SPD Zarja Slavnostni govornik: T. Varl Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabita: SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek Sobota, 8. februarja CELOVEC Gimnazijski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Domu glasbe Vabi: Slovenska gimnazija ŽELEZNA KAPLA Čebelarski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v hotelu Obir Igra: Lpjze Slak Vabi: Čebelarsko društvo Železna Kapla PLEŠERKA Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Svetiju v Plešerki Igra: ansambel „Šibovniki” Kulturni spored: društveni Mešani pevski zbor in Sing-gemeinschaft Kamering Vabi: SPD „Zvezda" LOČE „Tako smo živeli" Večer pripovednikov Čas: ob 19.30 Kraj: vTaberni Paco Nastopajo: MePZ Jepa-Baško jezero in domače pevke Vabi: SKD Jepa-Baško jezero Nedelja, 9. februarja PLIBERK Igra za odrasle „Kaplan Martin Čedermac” Gostuje: Gledališka skupina KPD Planina Sele Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu PRIREDITVE ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec TEL. 0463 / 33353 FAKS 0463 / 33353 - 20 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1 ■ Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 10. 2. 2003, in traja do srede, 26. 2. 2003. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 13. ure, ob petkih od 7.30 do 12.30. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 2003. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna ■I ! pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. l" 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2003/2004 vo-■ denje naslednjih razredov: • Kugyjev razred s štirimi jeziki (slov., nem., ital. in angl.) • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom angleščine • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom informatike Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec Tel. 0463/382400 Faks: 0463/382400-33 OBJAVA Naša ponudba - tvoja šansa za prihodnost Prijavni rok: do konca februarja 2003. V izjemnih primerih je mogoča še poznejša prijava. Prijavnice so na voljo v tajništvu Dvojezične TAK, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Platz 1 Za nadaljnje informacije pokličite: 0463/382400 (iz tujine 0043463/382400) e-mail: direktion@hak-tak.at domača stran: www.hak-tak.at Ponudba Dvojezične zvezne trgovske akademije: • Splošna izobrazba • Trgovska izobrazba - učenci dobijo sposobnosti za takojšen vstop v poklic. Predmeti so npr. gospodarsko poslovanje, računalništvo, pravo itd. • Informacijska tehnologija nudi absolventom dobre poklicne možnosti • Jezikovna izobrazba: dvojezičen pouk (nemščina in slovenščina), tuji jeziki italijanščina in angleščina ter prosti predmet hrvaščina • Učna firma in projektni menedžment nudita praktično učenje ter izdelovanje projektov v sodelovanju z gospodarstvom. Infrastruktura • Kompetenčni center z najnovejšo tehniko • Gospodarsko poslovalni center za učno firmo e 4 funkcijski prostori z računalniki • Vsak razred ima priključek za omrežje in internet • Drugi funkcijski prostori Zaključek • Zaključek z maturo in z diplomskim izpitom e Kvalifikacija za višje poklice (menedžment) v gospodarstvu in upravi • Pravica do študija na univerzah in visokih šolah • Obrtne upravičenosti • Enakovrednost z diplomo EU Vabijo: MePZ Podjuna, SPD Edinost, KKD Vogrče, KPD Drava, Farna skupnost Pliberk, Slovensko društvo upokojencev Pliberk, MoPZ Kralj Matjaž BADIŠE ?es SAK in tombola Das: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu 'gra: ansambel „Alpe-Adria Band" 23. uri tombola z dragocenimi dobitki (glavna nagra-ba: dopust za dve osebi v Schiadmingu) Vabi: Slovenski atletski klub PLIBERK Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel „Vitezi Celjski” Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov, Enotna lista Pliberk Nedelja, 16. februarja ŠENTJANŽ Otroški program Zabava na luni Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Čas: ob 17. uri Kraj:vk&k centru Vabi: k&k Nastopi učencev Glasbene šole • Petek, 31.1. 2003: ob 18. uri v farni dvorani v Šmihelu (skupno z oddelkom Globasnica) • Sreda, 5. 2. 2003: ob 16. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (2. skupina) • Sreda, 5. 2. 2003: ob 18. uri v ljudski šoli Straja vas • Sreda, 5. 2. 2003: ob 19. uri v farni dvorani v Selah • Sreda, 5. 2. 2003: pb 19. uri v Kult. domu v Dobrli vasi (skupno z oddelkom Šentprimož in Žitara vas) • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 16. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (3. skupina) • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 18.30 pri Cingelcu na Trati v Borovljah • Četrtek, 6.2.2003: ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu (1. skp.) e Četrtek, 7. 2. 2003: ob 18.30 v Kulturnem domu v Pliberku • Petek, 7.2.2003: ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu (2. skp.) I , Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje Parodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-pp. gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega Pstavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-P'h skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-■ državnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o nAS TEDNIK - Lastnik (zalozmk) m izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-lovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik I M P R E S U M varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. 6ÄI WTOIMÄGÜ Ö 04239/26 42 od petka, 31. januarja, od 17. ure, do nedelje, 2. februarja, do 13. ure Seminar za može Voditelja: Ludwig Zeier in Hans Neuhold v sob., 1. februarja, od 9. do 16. ure EDV za otroke (v dveh delih) Voditelj: mag. Herwig Stöcker v nedeljo, 2. februarja, ob 14.30 Kulturni praznik: „Naša pesem -naša domovina" Po kulturnem programu bo družabno srečanje ob domači potici in slovenskem vinu. v sredo, 5. februarja, ob 19. uri Odprtje razstave: „3 Jahre Uli K.” Umetnik: Kevin A. Rausch v četrtek, 6. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice od pon., 10. februarja, od 9. ure, do sob., 15. februarja, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in napredujoče Voditeljica: mag. Silva Božinova-Deskoska od pon., 10. februarja, od 9. ure, do sob., 15. februarja, do 15. ure Dnevi slovenščine za začetnike in napredujoče Voditeljica: Simona Dečko in Ksenija Vidic od pon., 10. februarja, od 9. ure, do čet., 13. februarja, do 14. ure Duhovne vaje za može in žene (seminar za notranje ozdravljenje) Spremljevalec: p. James Mariaku-mar in žpk. Toni Opetnik od petka, 14. februarja, od 18. ure, do sob., 15. februarja, do 17. ure Duhovna obnova za cerkvene pevke in pevce „Slavite Boga z vsem srcem” Voditelj: žpk. Peter Olip od petka 14. februarja, od 18. ure, do ned., 16. februarja, do 15. ure Seminar celostne pedagogike Voditeljici: Christa Horta-Curbelo in Barbara-Maria Angerer IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE 2003 od sobote, 8. februarja, do petka, 14. februarja 2003 Izobraževalno potovanje v Andaluzijo Spremljevalec: rektor Jože Kopeinig od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander v Sport SAH SSK Obir na poti v koroško ligo Šahisti SŠK Obir Železna Kapla I so v sedmem krogu ekipnega prvenstva 2002/ 2003 v koroški podligi (2. deželna liga) visoko premagali FPW I s 6,5:1,5 in si še izboljšali možnosti_za vzpon v koroško ligo! Štiri kroge pred koncem prvenstva imajo Kapelčani že štiri točke prednosti pred tretjeuvršče-nim Velikovcem. To tudi po zaslugi šahistov SŠZ/Zveza Bank I, ki so Velikovčanom z neodločenim rezultatom 4:4 odvzeli pomembne točke. SŠK Obir je s 35,5 točke spet na __ drugem mestu, moštvo SŠZ/Zveza Bank I (25,5 točke) pa si je z remijem proti Velikovcu utrdilo 9. mesto na 12-mestni lestvici. SŠK Obir Železna Kapla I je v dvoboju s FPW I slavil pet zmag, tri partije pa so se končale z remijem. Zmagali so: Justin Polanšek, Rudolf Meier, Harald Wolte, dr. Karlheinz Waysocher in mladinec Anei Husejnovič, remizirali pa so MK Dušan Joko-vič, Hans-Christian Wolte in Johann Wolte. V tekmi Šahmaty/VST Jauntalkies I - SŠZ/Zveza Bank I pa tudi na posameznih deskah ni bilo zmagovalca. Vse partije so se po deloma ostrih spopadih končale z delitvijo točk. Za SŠZ/Zveza Banko so remizirali: MK Žiga Žvan, MK Blaž Kosmač, Arnold Hattenberger, ZMK Dunja Lukan, mag. Aleksander Lukan, dr. Joži Amrusch, Rupert Reichmann in mladinec Stefan Reichmann. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, 22. februarja 2003. AVSTRIJSKA ODBOJKARSKA LIGA/AVL Profesionalci z Dunaja se bojijo Dobljanov SK Zadruga Aich/Dob gosti jutri v Kulturnem domu (ob 19. uri) dunajsko profesionalno ekipo hotVollevs, v četrtek navrh pa na derbiju celovški Hypo. as se spreminja, tudi v odbojki! Še ni dolgo tega, ko se je profesionalna ekipa z Dunaja hotVolleys povsem sproščeno podala v Pliberk in bolj ali manj zlahka odnesla točke iz Kulturnega doma. Medtem se je marsikaj spremenilo - predvsem v korist odbojkarjev SK Zadruga Aich/Dob. Moštvo slovaškega trenerja Pridala je namreč s časom pridobilo mnogo pomembnih izkušenj in se tudi športno stopnjevalo. Poleg tega se moštvo predstavlja enotno in simpatično do navijačev. V nekoliko drugačno smer je šel razvoj pri hotVolleys. Moštvo je športno sicer še vedno prvovrstno, vendar ni več neospora-vana številka 1 v Avstriji. Poleg tega je vladal po neuspehih v ligi prvakov nemir v klubu in prišlo je celo do Podajač Peter Jonak hoče končno prepričati tudi na derbiju. Foto: Franc Sadjak Tek na smučeh: trije naslovi za Selane Senzacionalno je tokrat osvojil naslov koroškega prvaka tudi Toni Wutte. Ml | edtem ko so tekači DSG Sele na deželnem pr-I venstvu v klasičnem slogu v Selah zabeležili dva naslova prvaka, so se z deželnega prvenstva v prostem slogu (10 km) na Hochrindlu vrnili kar s tremi zlatimi kolajnami. V skupini otroci I je 1. mesto zabeležila Dunja Zdovc, v starostni skupini žensk I pa njena mama Zalka Zdovc. Tretjo zlato kolajno za DSG Sele pa je senzacionalno osvojil Toni Wutte, ki je tekel tako dobro, kakor še nikoli poprej. Tudi ostali predstavniki selskega društva_ so se odlično odrezali: Dominik Čer- 3. tek za pokal Košute in društveno prvenstvo DSG Sele V nedeljo, 16. februarja 2003, ob 12.30 na tekaški progi v Selah na Borovnici Tekmovalo se bo v prostem slogu. Informacije: Maks Zdovc (0463/73361) Zadruga Aich/Dob -hotVolleys v soboto, 1. februarja 2003, ob 19. uri, v pliberškem Kulturnem domu Zadruga Aich/Dob -Hypo VBK v četrtek, 6. februarja 2003, ob 19. uri, v pliberškem Kulturnem domu tov (otroci II) je osvojil 2. mesto, Egon Wassner (splošna skupina moški) 4. mesto, Mitja Zdovc (otroci II) pa 5. mesto. Podobno močno so se Selani odrezali tudi na tekmovanju za deželni pokal (prav tako na Hochrindlu), saj so se večinoma uvrstili med najboljše. 1. mesto je v svoji starostni skupini zabeležila Dunja Zdovc, 3. Dominik Čertov, 4. Toni Wutte, 5. Maks Zdovc in 7. Mitja Zdovc. F. S. zamenjave trenerja. Na čelu z novim trenerjem se klub sedaj s polno paro koncentrira na prvenstvo, kajti le kot državni prvak v prihodnji sezoni zopet lahko tekmuje v ligi prvakov. Šobotno tekmo proti Do-bljanom zaradi tega jemlje tako resno kot še nikoli poprej, mdr. so odgovorni kluba opazovali in snemali nastop Dobljanov proti Tirols (v četrtek). Po tekmi so izrazili, d3 bo srečanje v Kulturnem domu vse drugo kakor mačje solze. Nagrade/derbi, vsekakof navijače v soboto zopet čaka pose; ben športni višek sezone, pa tud okvirni spored. Tako bo med tekmo na sporedu mdr. žrebanje dragocenih nagrad glavnega sponzorja Zadruge ter modna revija. V četrtek navrh pa se bliža derbi proti Hypo, ki ponavadi pritegne največje število navijačev. V ospredju tega srečanja bo tokrat gotovo slovaški podajač v vrstah Dobljanov Peter Jo; nak, saj hoče končno blesteti tud na derbiju. V preteklosti je namreč imel težave oz. „slab dan” edino no tekmah proti Hypo, medtem ko je bil njegov nastop na vseh drugih srečanjih zelo soliden, večinoma celo odličen. Novo vodstvo AVL. N« občnem zboru AVL (Austrian volley league) je prišlo do velikih sprememb. Tako je bil za predsednika izvoljen Tirolec Krontaler, za podpredsednika pa športni vodja if1 igralec Dobljanov Martin Micheu. Franc Sadjak v Sport SAK je z novimi igralci zelo zadovoljen: (z leve) novi trener Tomi Wuntschek, nova igralca Andrej Jožef in Alexander Sattlegger ter menedžer prve ekipe Marko Wieser. Foto: Štukelj Ze tretja zmaga z Wuntschkom S tremi novimi igralci se je SAK letos okrepil zelo kakovostno. „Igralec s številko 8 je gotovo najboljši legionar, ki ga je SAK imel v zadnjih letih v svoji ekipi“, so po tekmi SAK-WAC preteklo nedeljo dejali gledalci v Vidri vasi Pri Pliberku. Številko 8 nosi pri SAK odslej 26-letni Andrej Jožef, ki je doslej igral pri I. li-9ašu CMC Celje (na 2. mestu I. dä slov. lige). Jožef je visok 176 cm; 56 ie imel na začetku januarja na testu najboljše podatke cele ekipe v Celju, njegova smola (na drugi strani sreča SAK) pa je bila, da na njegovi poziciji v sredini igrata reprezentant Moldavije in Slovenije. Zato je seveda vprašanje, ali bo SAK lahko Jožefa obdržal več ko pol leta. SAK se je pod novim trenerjem Tomijem Wuntschkom v tekmi Proti WAC pokazal zelo spremenjen. Na mestu libera igra izkušeni •gor Ogris, ki je shujšal 5 kg in se prehranjuje menda samo še s sadjem. Odličen debi kot branilec Pa je imel doslejšnji napadalec, 20-letni Dominik Malej, ki je kot mladinec vedno igral v sredini in se je šele pod trenerjema Hrovatič/Velik razvil v napadalca. Proti WAC bi SAK lahko zmagal višje kot s 3:0, tokrat pa je goleador Zimmerling malo počival. SAK-WAC 3:0 (0:0) 'tožef, Pate, Zimmerling j,! Igrmini: Trg - SAK I (sobota, 14.00 v Vid-rtu/Udinese - ITA), SAKU 19- Sinča vas I (sobota, M.OOAZidravas) Tudi mraz ne more ustaviti sakovcev, ki so si pač kupiti rokavice... KOŠARKA 59:100-boleč poraz KOŠ Članska ekipa KOŠ Celovec je v tretjem krogu play off-tek-movanja za naslov prvaka v koroški deželni ligi utrpela hud poraz: varovanci trenerja Bojana Grzetiča so v gosteh podlegli vodečemu na lestvici in velikemu favoritu za osvojitev naslova prvaka „Poraz proti Pasut 1 je preteklost, naša pozornost že vetja naslednji preizkušnji -derbiju proti Piratom, "je meni! kapetan Štefan Hribar. Pasut 1 kar z 59:100. Moštvo na čelu s kapetanom Štefanom Hribarjem je bilo samo prvo četrtino kos igri Beljačanov, nato pa so se domačini prav razigrali. Pasut je v polčasu vodili že z 19 točkami prednosti, na koncu tekme pa je bila razlika celo 41 košev v korist prve ekipe Pasut Landskron. Na lestvici je Pasut 1 s sedmimi točkami iz dveh tekem prvi, na_ drugem mestu pa sledi KOŠ s šestimi točkami, toda s tekmo več. Tretji so „Pirati” z Vrbskega jezera (WÖP) s štirimi točkami in prav tako s tekmo manj. „Pirati” so tudi naslednji nasprotniki KOŠ in sicer prihodnji torek, 4. februarja, s pričetkom ob 20.15 v šoli v Welzeneggu. „Paco” prvič tekmuje pri Arabcih \z c vv< k as priprav, pa tudi predstavitev in drugih sponzorskih robveznosti je mimo, danes se za loškega kolesarja Petra Wrolicha prične tekmovalna sezona 2003. S svojo ekipo Gerol-steiner se bo udeležil močno zasedene (sodeluje mdr. pet ekip kategorije I) enotedenske dirke v Katarju. Pričakovanja? „Niso visoka, kajti zame je ob začetku sezone le pomembno, da najdem pravi ritem in naredim veliko tekmovalnih kilometrov,” je pred odhodom na vzhod dejal Wrolich. Kakšna pa je forma? „Trenutno sploh ne vem, kako dobra ali slaba je forma, to bom izvedel v petek na prvem nastopu." F. S. Danes se za Petra „Paca" Wrolicha prične tekmovalna sezona 2003. ►j ROZ - PODJUNA Koledar plesov ustnih veselic SOBOTA. 1. FEBRUR.JA - 20.00 31. Ples Danice ■ V Kulturnem domu Danice v Šentprimožu • Za zabavo bo skrbel ansambel Alpe Adria Band ü Bogat srečelov SOBOTA. 8. FEBRUARJA - 20.00 Gimnazijski ples ■ V Domu glasbe v Celovcu $ Po-loneza in polnočni vložek SOBOTA. 15. FEBRUARJA - 20.00 Kmečki ples ■ V Domu v Pliberku • Za ples igrajo Fantje treh dolin $5 Srečelov s kmečkimi dobitki SOBOTA. 15. FEBRUARJA-20.00 Ples SAK & tombola ■ V Kulturnem domu na Radišah • Za ples igra ansambel Alpe Ad-ria-Band $ Velika tombola: 1. nagrada: dopust za 2 osebi v Schlad-mingu; 2. nagrada: dopust za 2 osebi na Bledu itd. SOBOTA. 23. FEBRUARJA - 20.00 Sentjanški norci - pre miera ■ V k&k centru v Šentjanžu • Nastopajo domačini iz Šentjanža SOBOTA. 2. MARCA - 20.00 Seja pliberskih norcev ■ V Kulturnem domu v Pliberku • Nastopajo posamezne skupine Pliberških društev in vasi OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer PAVLIČEVI PRIŠLI TUDI V PLIBERK 1 Pliberk. Ansambel Pavlič je svojo novo zgoščenko „Na gavdo“ po gavdah na Obir-skem in v Železni Kapli predstavil tudi v Pliberku, kamor je obirske muzikante povabil gostilničar „Doma“ Franci Plader-lap. Pavličeve fante je v Pliberk spremljal „Trio Pegrin“, spored je povezoval kapelški podžupan F. J. Smrtnik, ki je pripovedoval tudi smešnice in ugotovil, da se Pliberčani šele nasmejijo, če jih kdo požgačka ali jim plača pijačo ... Ansambel Pavlič je ime! v Pliberku dva nova člana, podžupana F. J. Smrtnika na kitari in mestnega svetnika Jurija Mandla na harmoniki. AH sta na inštrumentih dejansko tudi zaigrala, pa naš fotograf ni mogel poizvedeti. TERMINI ♦ JUBILEJI + DOGODKI + TERMINI + JUBILEJI + ■ Ante Pante populore.... ■ V Himalajo in na dva občna zbora Železna Kapla. Na predvečer svečnice (v soboto 1. februarja), ko odzvonijo večernico, se otroci v Železni Kapli zberejo pri cerkvi Marija v Trnju in po stari šegi gredo s cerkvicami po trgu do reke Bele in na poti kličejo v en glas: „Ante pante populore, ante pante populore, Kocla vrate cvilijore.“ Pravijo, da je ta šega spomin na povodenj, ki je pred davnimi časi poplavila ves trg in ko so se Kapelčani zatekli v cerkev Marija v Trnji. Šega pa menda tudi naznanja bližajoči se konec zime in prihod vigredi. Letos pričakujejo tudi škofa Schwarza. Otroci iz Železne Kaple so v šoli skupno z učitelji izdelali cerkvice, kijih bodo v soboto ob mraku spustiti v reko Beto. foto: fera Šmihel. Domači alpinist iz Male vasi pri Globasnici Jože Igerc bo to nedeljo popoldne, ob 14. uri, v farni dvorani v Šmihelu kazal dia-slike o eks-peticiji v Himalajo in bo pripovedoval o svojih izkušnjah. Sele. Selški špotni-, ki, katerim predseduje dr. Igor Roblek, bodo danes, v petek, 31. januarja, podali svojim članom poročilo o delovanju v preteklem letu. Občni zbor se bo prišel ob 19. uri v farnem domu. Celovec. Pravtako danes, ob 16. uri, vabi na Občni zbor v Mladinski dom Pedagoško združenje.