Leto XIII. ¥ Oeljn s dne 24 aprila 1903.1. Štev. 32 š~4 ■«. v. tsha]a dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se pla£a|l t krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno Inserlranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kfMj za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravnlštvu »Domovine" v Celju. Uslužbenci celjskih c. kr. uradov slavijo zmagoslavje nad slovenskim narodom. Ves slovenski narod na Spod. Štajarskem trepeta vsled vsakdanjega sramotenja naših pravic in naših narodnih imetkov s strani nemških c. kr. uradnikov, ki so prisegli pred Bogom na šemu presvitlemu vladarju prisego, da bodo zvesto in z vsemi svojimi močmi služili državi in torej tudi slovenskemu narodu, ki tvori del te avstrijske države. Vsaka številka našega lista je žalibog polna dokazov takih sramotnih dogodkov. Kar se je pa zgodilo od strani uslužbencev c. kr. oblastnij — zlasti od obeh c. kr. sodišč celjskih dne 20. aprila, s tem je dosežen vrhunec. Če se sloven skemu narodu za ta dogodek ne da nemudoma popolnega zadoščenja, potem ne jamčimo več za mir, tedaj naj avstrijska vlada elementarni izbruh ljudske nevolje pripiše sama sebi. Ta dan so se vršile v Brežicah volitve v okrajni zastop Vsled podkupljenja dveh izdajal¬ skih duš s pruskimi markami je padel cel okrajni zastop, akoravno v okraju ni skoro nič Nemcev, v nemške roke. Dasiravno se je ta prevrat do segel z najsramotnejšimi sredstvi, slavilo se je pa paugermansko zmagoslavje nad slovenskim ljudstvom s slavnostnim obhodom, sviranjem celjske nemške godbe in razbitjem vseh šip na »Narodnem domu" v Brežicah. Toda to ni vse, kar imamo o ti zadevi po¬ vedati. Izmed 40 nemških razgrajačev, ki so se peljali, kakor je bilo že davno prej sklenjeno, v ponedeljek z vlakom v Brežice slavit zmago nad slovenskim narodom, tvorili so večino uslužbenci c. kr. oblastnij, zlasti c kr sodišč celjskih. So¬ dišči ste tako preobloženi z delom da se v delo¬ krog za službo nesposobnega pisarniškega osobja vpregajo neplačani pravni praktikanti in c. kr. avskultanti, vendar so se pa 20. aprila skoro vsi pisarniški uslužbenci celjskih sodišč — go¬ tovo ne brez privoljenja uradnih predstojnikov — skoro polnoštevilno peljali v Brež ce kot člani nemškonacijonalne godbe v uradnih urah slavit zmago nad slovenskim narodom. V ponedeljek popoldne je bil na tukajšnjem sodišča ob uradnem času navzoč samo eden uslužbenec, a vsi drugi so kot člani godbe v tem času v Brežicah v zasramovanje slovenskega naroda svirali „Wacht am Rhein". Tudi drugi dan jih je v uradu mnogo manjkalo, drugi so pa prišli vsi skrokani in pohabljeni, ker so vsled svojega razgrajanja po noči v Brežicah prišli v neprijetno dotiko s krepkimi pestmi slovenskih kmetskih fantov. In dovoljenje so dobili od zna¬ nega Germana, c. kr. sodnega tajnika Markhla, ki je načelnik in duša celjske nemške godbe in po čegar referatu se sprejemajo kot pisarniški uslužbenci k tukajšnjim sodiščem samo taki kompetenti, ki so sposobni za sodelovanje pri celjski nemškonacijonalni godbi. Samoobsebi se razume, da je o tem vedel tudi — predsednik c. kr, okrožnega sodišča Wurmser. Zdaj pa vprašamo pravosodno upravo: Ali ste pri volji napraviti enkrat red pri c kr. oblastih, zlasti sodiščih na Spodnjem Štajar¬ skem? Mar mislite, da bomo mi še nadalje mirno prenašali, da bodo z našim denarjem pla¬ čani uradniki in uslužbenci nam v obraz pljuvali, z bobni, klarineti in basi svirali med uradnimi urami k zmagoslavju nad slovenskim ljudstvom? Mar menite, da bomo mirovali prej, nego bo iz Celja za vselej prestavljen sleherni c, kr. usluž¬ benec, ki je sviral 20. aprila zmagoslavje nad slovenskim narodom v Brežicah ? Odločno zahtevamo, da vsi slovenski po¬ slanci nemudoma stavijo o tem sramotnem do¬ godku v državnem zboru interpelacijo ali, če je treba, nujni predlog Imena vseh krivcev jim natančno naznanimo. Ako ne izposlujejo nemu doma popolnega zadoščenja za sramotno žalitev slovenskega naroda, tedaj si bo pa vzel narod sam zadoščenje, za to jamčimo. Kar se našega lista tiče, se naše uredništvo ne bo dalo drugič preplašiti s kakim § 300 k. z. Prej boste dvig¬ nili svet s tečajev nego dosegli, da bi mi kot zvesti čuvaji nezatajljivih pravic in neprecenlji¬ vih duševnih imetkov našega naroda molčali k takšnemu sramotenju slovenskega naroda. Razvoj in uloga sokolstva pri Čehih. (Govoril dr. Gvidon Sernec na sokolskem sestanku, dne 18. t. m. v Celju.) Sokolstvo, tvoreče sedaj najmočnejšo slo¬ vansko organizacijo na zapadu, se je začelo na Češkem leta 1862, tedaj, ko je bilo od Miroslava Tirša v Pragi osnovano prvo telovadno češko društvo v odgovor na istotam in istočasno na¬ stali nemški »Turnverein*. Tirš je bil cenitelj grških iger in vaj na prostem — on je videl v razvitju telesnih sil ogromno nalogo za narod. V svojem, v največji stopinji idealnem načrtu stavi sokolstvu kot smoter: »vzgojevati narod v nrav¬ stveni in telesni čistoti, v duhu slovanske ena¬ kosti in bratstva voditi ga k delavnosti, fizični sili in zdravju." N,emu zahvalja društvo svoje ime in prvo slovansko telovadno nazovoslovje. Prvi predsednik praškega telovadnega dru¬ štva je bil Tigner, kateri je zgradil s svojimi sredstvi prvo »sokolnico", tehnično tako iz¬ vrstno opravljeno, da je dcslej edina svoje vrste. Sokolstvo se je pri Čehih jako hitro udomačilo in je vzbudilo obče zanimanje. Vendar so skromni začetki sokolstva trčili na znatne ovire, posebno 1. 1866, ne samo pri avstrijskih oblastih, presttašivših se slovanskega gibanja in pojavov narodne samozavesti, temveč so podlegali tudi mnogoštevilnim zunanjim in no¬ tranjim nevarnostim, gmotnim primanjkljajem tako celo, da so nekatere »enote" razpadle. LISTEK. Stari cerkovnik. Ruski spisal Vladimir Korolenko. Mračilo se je. Nad temnim, gostim gozdom je stal ščip; stal je, toda ni svetil... mala vasica, ki se je raztezala ob rečici sredi šume, je utonila v temo, v ono temo, ki jo razširjajo pomladne noči, če luna tako premišljevaje na nebu stoji... vse je tiho, žalostno. V vasi je vse sladko spalo. Temni obrisi ubožnih hišic so se le slabo razločevali; nekje je brlela lučica; le redko so zaškripala vrata, ali je čuječi pes zalajal; včasih so se prikazali iz temnega šepetajočega gozda pešci, ali osamljeni jezdeci. To so bili prebivalci posameznih sel, ki so prišli v cerkev obhajat pomladanski praznik. Cerkev je stala na hribčeku v sredi vasi. Okna se bila razsvetljena. Stari, visoki, temni zvonik je molel visoko proti nebu. Stopnjice so škripale — stari cerkovnik Mihejič je šel v zvonik in kmalu je visela nje¬ gova mala svetilka v zvonika kakor zvezda. * * * * Težko je šel po stopnicah navzgor. Noge ga niso hotele več ubogati in oči so le še slabo videle. — čas mu je že iti k počitku, toda Gospod mu ne pošlje smrti. Pokopal je že sinove in vnuke, spremljal je stare in mlade k grobu in še živi. Dostikrat je že obhajal pomladni praznik, dostikrat, sam ne ve kolikokrat je čakal v zvo¬ niku svečane ure. Starec je stopil k lini ter pogledal navzdol. Okolu cerkve so bili grobovi; stari križi so se razprostirali nad njimi, kakor bi jih hoteli čuvati. Od tam doli je plul k Mihejiču dišeč duh mladih popkov in žalosten mir večnega spanja. Kaj bo čez leto žjim? Boli tu gori pod zvonom stal, ali bo tam doli ležal v temnem kotu pokopališča? Bog ve — on je pripravljen, toda sedaj mu še pusti Gospod praznik obhajati. »Bog bodi hvaljen" mrmra Mihejič in gleda proti nebu. »M hejič, he M hejič!" se je razlegal od spodaj glas, tudi star in tresoč se. Stari dijakon gleda gori v zvonik, deva si roko pred stare solzne oči, toda M hejiča ne vidi. »Kaj hočeš? Tu sem", odgovori M hejič in se skloni iz zvonika. »Me ne vidiš?" »Ne; nili že čas? Kaj misliš?" Oba sta gledala zvezde. Tisoč luč;o trepeče nad njima v visočini — Mihejič p.emišijuje. »Še ne, je še prehitro". * * * Oa ve, ne rabi ure. Zemlja in nebo, beli oblaček, temni gozd, šumeča reka: vse mu je znano. Ni zastonj celo svoje življenje tu preživel. Pred njim se vzdiguje njegova preteklost. Spominja se, k' ‘ko je šel. prvikrat z očetom v ta zvonik. O Bo^, kako dolgo je že od tega. Bil je plavolas deček, njegove oči so se svetile, veter, toda no tisti, ki vzdiguje prah na cesti, marveč neki drugi, ki veje neslišno, je igral z njegovimi lasmi. Spodaj daleč je šlo nekaj ljudi, ležale male-hišice in se razprostiral gozd. Tako je življenje. Mladost ne vidi niti konca, niti meje. Toda zdaj je čas počivati. 186 Vendar se je Crez pet let gibanje tako ojačilo, da je Število .enot' v deželi vzraslo od 21 do 131. Avstrijska vlada, spoznavši v sokolstvu mogočno narodno gibanje, začela se je na V9e sile opirati njegovemu razvitku ter vst.varjati kon karenco ter snovati društva veteranov, prosto¬ voljnih požarnih bramb itd. Vendar je dalo so kolstvo kmalu prvi zunanji dokaz svoje narodne delavnosti, zbravSi sredstva za spomenik narod nemu junaku Ž žki. Odkritje tega spomenika se je obrnilo v sija|no vsenarodno slavnost. Oi leta 1871 je začelo sokolstvo izdajati svojo revijo .Sokol*. V tej dobi so se osnovala druStva po čeSkem vzoru v drugih slovanskih pokrajinah — pri Slovakih in Slovencih. Dan¬ danes so sokolska druStva v vseh slovanskih zemljah raznn v Rusiji. Po Čehih imajo najznat- nejše sokolske zveze Poljaki. Poljska zveza se stoji iz 8 pododdelkov, podrazdeljenih na 72 enot z 2600 člani, ia velikopoljska zveza v Pru siji predstavlja solidno Število 8400 članov. Po¬ slednja Števila jasno kažejo na to, da se slovanski sokoli mcbtlizujejo posebno tam, kjer preti odločna nemška nevarnost. Na ta način je n. pr. na Po- znanj8kem in v ostalih provincijah Prusije, po številu pol|skega prebivalstva skoraj enakih Ga¬ liciji, Število Sokolov primeroma — tri in pol krat večje. Od samega nastanka češkega sokolstva za¬ čele so posamezne enote stremiti k ustanovitvi tesne zveze med seboj in k enotni upravi; seveda so naletele na velike zapreke. K dosegi svojega namena so znali Cehi izkoriščati posamezne ugodne politične prilike. Pa že 1.1884. so se za¬ čele enote zedinj&ti v okrožne organizacije ali „župe*. Za tem so se spojile župe v občine — češko in moravsko Slezko. Končno, po dolgih borbah je morala vlada odnehati in dovoliti zedinjenje v eno občno .Zvezo češko-slovanskega sokolstva*. V dosedanji dobi sestoji sokolstvo približno iz 700 enot, združenih v .župe*; izmed njih pripada 20 žup češki občini, k moiavsko - šlezijski 9, ena ,župa* nižje avstrijska ali dunajska pod¬ lega neposredno načelstvu zveze kot občine. Na čelu zveze stoji bivši praški župan dr. Jan Pod- lipny, društveni tajnik dr. Scheiner je obenem urednik .Sokola*. Kar se tiče organizacije, se Sokol znatno razlikuje od tornferajnov in od francoskih gim¬ nastičnih društev. Predvsem pa se nahaja sokol¬ stvo pod enotnim centralnim vodstvom, ki pazno zasleduje gibanje posameznih svojih članov in kara vse njihove nedostatke. S tem pa predstavlja prekrasno urejeno armado, razpoloženo po celi Čebiji. Sedaj je na dnevnem redu vprašanje zdru ženja vseh čeških sokolskih društev v Avstriji in izven njene granice. Češke kolonije v vseh provincijah Avstrije in v glavnejših središčih Evrope so namreč osnovale povsod svoje enote. V sami Nemčiji našteješ takih enot do 10, v Sev. Ameriki celo do 80. Da, čas je. Mihejič pogleda še enkrat zvezde, vstane in zbere vrvi. Trenotek pozneje se začnejo oglašati posamezni glasovi, vedno hitreje in hitreje, in v mlačno, svečano noč prodro močni, dolgi, pevajoči glasovi. * * * Glasovi so utihnili. V cerkvi se začenja služba božja. V prejšnjih letih je šel Mihejič vedno doli in ostal pri vratih, da bi molil in petje poslušal Zdaj je ostal v svoji viscčini, kajti danes je tako truden. Vsedel se je na klop in se zatopil v premišljevanje. Iz cerkve prodre tedaj pa tedaj zamolko petje. — Starcu je zlezla glava na prsi Sam sebs vidi v cerkvi. S kora gltdajo otroške oči doli, stari duhovnik moli s tresočim se glasom zadnjo molitev Sto kmetskih glav se vpogne in zopet vzdigne Križajo se sami znani obrazi Tam strogi obraz očetov, tam sta¬ rejši brat, ki je globoko vzdihnil. In tam on sam, cvetoč v mladosti in moči, poln upanja na srečo, na veselje življenja. — Kje je sreča? lam na levi, med ženskami stoji s povešeno glavo njegovo .dekle*. Bila je dobra žena Bog Ji daj dobro. In koliko je pretrpela! Pomanjkanje, bolečine in žalost uničijo najlepšo ženo; blesk S časom so se razvili občni nauki Tiiša S časom so se razvm krajevnim In sodrugov njegovih, prilagodi 5el8t va poneham in prejeli Sivljeneke ohto Sokola so izdelala »“le u”p.bI telovadb, posebne češke telovadbe. U*P e po tem načrtu so se pokazal. posebno obiskanja Sokolov gimnastičnega f un j! rJ Bnit o k] er so 1. 1889. češki Sokoli s lav ,1. znamen^ zmago. Oi tega časa so se začele * j prjja francoskimi in češkimi telovadnim Domo ej 0 teljske vez; in se še vedno krepj P vzajemnega spoznanja ob prilik, medseboja b obiskov. Tako so doš.i francoski na razstavo 1. 1891. na tretji sestanek pisne razstave v Pragi 1. 1895, in na e 1901; Čehi pa so zopet posetili gimnastične tur¬ nirje v Nansi, Lionu in še lanskega leta v be Mansš. , . Seveda je bil glavni namen, katerega so pri tem zasledovali Čehi s Podlipnim na čelu, političen Trebalo je vzbuditi zanimanje in sim patijo Francozov k Čehom in k zapadnim Slovanom sploh. Ta stremljenja so se uresničila in imela za posledico svoje vrste francosko-češko zvezo, če ne politično, pa na vsak način duševno. Na predlanskem shodu v Pragi so se govorili odkrito govori v tem zmislu in evropski tisk jih je ovekovečil T. shodi, kakor tudi prihod ame- rikanskih predstaviteljev na češke slavnosti so blagodejno učinkovali na daljši tehnični razvitek in na spopolnitev sokolske misli. Z letom 1882 je nastalo’v sokolstvu žensko vprašanje in že leta 1887. se je štelo nekoliko žensk’h telovadnih društev, katerih število sedaj dohaja do 50. Ženska sokolska društva imajo ne glede na obsojanje od strani nekaterih mora¬ listov, brezdvomno veliko važnost. Razun neposredne koristi razvitja sil in fizičnega zdravja bodočih mater uvajajo še nov živelj v rodbino k uspešni izvršitvi političnih zadač Sokola. (Konec prihodnjič.) nevskimi droSM «*>»■ Požrtvovalnemu p,,,, d, Schwabu jo »» 4 , Celjske in štajarske novice (Gibanje narodnega delavstva v Celju.) Letošnji redni občni .Delavskega podp. društva*, ki se je vršil minolo nedeljo v društvenih pro¬ storih, je bil številno obiskan. Z zanimanjem smo sledili poročilu o dosedanjem društvenem delovanju in radi priznamo, da je društvo ustre zalo svojim namenom v precejšnji meri. Na eni strani se je vsakemu obolelemu članu naklonila redno gmotna kakor tudi zdravniška pomoč, na drugi strani pa se je skrbelo za duševno na- obrazbo članov s poučnimi predavanji in razpo- sojevanjem knjig. — V gostilni, ki jo vzdržuje društvo za svoje člane, je na razpolago 10 raz¬ ličnih časopisov. — Posebno važnost pripisujemo društvenemu pevskemu zboru, ki je največ pri¬ pomogel k uspehu raznih društvenih izletov in k popularnosti društva v širših krog h. N|egovi javni nastopi, bodisi v lastnem koncertu, bodisi v sodelovanju z drugimi narodnimi društvi ' so mu naklonili odlično mesto med slovenskimi očes ugasne in izraz vednega strahu pred usodo 8 topi na mesto cvetoče mladosti. — Kje je njena sreča? - Eden izmed sinov ji je ostal, pa tudi tega je uničila krivica ljudi. Da tam sedi bogati grešnik, se pripogiba do tal in misli s tem solze ubogih s sebe obrisati Vse to je preteklo, vse to je daleč za njim Njegov svet je zdaj ta ozki zvonik, kjer veter v temi buči — .Bog vas bo sodil! 8 šepeta starec in solze mu tečejo po licu. * * , ,Kaj-“ zakliče starec in skoči brzo n* noge. .Moj Bog, zaspal vendar nisem? To bdo prvič * In hitro z vajenimi rokami ll vrvi. Spodaj, skoraj kakor mravlje se XT množica kmetov; procesija okolu cerkve J L J ® čana, in k Mihejiču prodre veseli klic- ^ .Krist je vstal!“ Mihejiču se zdi, kakor hi bon k*. bi s . Moži b c ' a * * še nikoli ni Mihejič tako zvonil. rTsvoie" priznanje in zahvalo. Na čelu dru8tv a Studi v bodoče dosedanji zaslužni predse^ •n ustanovitelj društva gosp. Ivan Rebek, č egat žfiavosti in je vztrajnosti v prvi vrstrpripisovati kidanje uspehe društva. V podpredsedniku Armin Gradišniku je pridobilo društvo znamenito novo moč. Ostali odborniki so: Alojzij Terček, Franjo Moškon, Milan Mahorčič, V.ktor Bevc, Martin Paubar, Jakob Bač in Jernej Šarlah. _ z jako živahne debate omeniti nam je med drugim nasvet, da se preskrbi članom brezpl a e no nravniška pomoč, da se razširi društvena knjig, niča in pospeši uporaba iste, da se nabavi vprašalna knjižica za vsakojaka vprašanja druš t . venikov, na katera se naj odgovarja pri rednih poučnih večerih. Sklenilo se je nadalje, da 86 priredi v kratkem večji izlet v Šmartno v Rožni dolini, za kar se je odboru dala naloga, da bode za ta izlet vse potrebno ukrenil. Stavili so ae še različni drugi predlogi in nasveti, katere bode prihodnji odbor natančneje pretresoval. Pridržu- jemo si še daljšo besedo, društvu pa za danes kličemo : Naprej s podvojeno eneržijo po pričeti poti v prid slovenskega delavstva! (Imenovanja in premeščanja v pravosod- 8tvu) Višjima dež sodn. svetnikoma imenovana sta dež sod. svetnika Ludovik Goba v Novem mestu in dr. Franc Voušek v Mariboru, oba na svojih dosedanjih mestih. Gospoda avskultanta Josip Zdolšek ter dr. Anton Mulej sta imenovana sodnima pristavoma in sicer prvi pri okrajnem sodišču v Gornjemgradu, drugi pa pri okrajnem sodišču v Šmarju. Premeščen je g dr. Franc Ma¬ horič, sodni pristav iz Gornjegagcada v O.mož, g. Roman Terstenjak pa je prišel kot sodni pri¬ stav k okrajnemu sodišču k Št. Lenartu v slov. Goricah. — Zanimalo bode znabiti tudi slovenske kroge, da je titulami višjesodni svetnik g. Karol Ekl v Celju imenovan pravim višjesodnim svet¬ nikom ter premeščen k nadsodišču v Gradec ter državni pravdnik g. dr. Avgust Nemanič v Ma riboru za državnega pravdnika v VI. činovnem razredu za Celovec. (.Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj*) naznanja cenj. pevkam in pevcem, da je pevska vaja poldrugo uro pred zborovanjem v Gotovljah ter se prosijo navaditi se „Moh pesm.* II. del, (kojo prinesite s seboj,) meš. zb. št.: 33, 47, 50, 57 71, — moški zbori pa prejšnji. Pevski odsek. (.Domovina* in njeni nasprotniki) Nem- Čurji in drugi škodljivci našega naroda se zadnji čas boje .Domovine* kakor hudič križa. Skoro vsak dan nam kaka takšna spaka grozi s tožbo, ker resnico pišemo. Toda kaj bodo tožile reve, če pa mi že vemo, kaj se sme pisati in kaj ne. Neki našim bralcem že znani vojniški nemčur je pred kratkim šel v Celje .Nemca* dr. Jabor negga vprašat, ali bi .Domovino* tožil ali je ne bi tožil. Dc, Jabornegg mu je pa jako modro odgovoril rekoč: .Če imate preveč denarja, tedaj že lahko tožite .Domovino*, če pa nimate mnogo Zdelo se je, kakor bi mrtva kovina oživela, kakor bi glasovi peli, smejali se in jokali in bi se vzdigovali do zvezdnatega neba. Zvezde so bščale in vedno bolj svetile, in glasovi so S 0 resli, se vzdigovali in padali zopet na zeffllj 0. Veliki bas je bučal in klical z močni®! mogočnim glasom: .Krist je vstal!* Io dva tenorja sta veselo odgovarjala, »Krist je vstal! 8 In staro srce je pozabilo na življenje 3 vopajj skrbmi. Pozabil je, da je preteklo njegov 0 jsnje le v tem temnem in mračnem stolp 0, 8atn na sve tu, kakor staro drevo, ki ® • a P re k°lj«. Poslušal je glasove in bilo ®° in V r ' Z0 P e b obkroževali sinovi in vnuk 1 7! Ve8eli glasovi so mu peli o sreči in cerkovn J V živ l' en i u nikoli ni poznal — stftrI tekle 1 Je vlekei vrv i in debele solze so ® u kle P° ^zoranem licu. ni M hS* j u° P° 8, ušali ljudje in rekali, da » “e JT mk0U Uk0 ,e P° z ’onil. Naenkrat s so utihnil ^ 011 Stre80 l in umolknil, vsi g' a3 ° V nazaj in ' a Starec i® Padel onemogel na kl°P obledelem licu. ^ 8t ® mu zdrčali p0Ča81 P .87 denarja, tedaj je pa rajše ne tožite!" Zopet drugi se jezijo, da mi o škodljivcih našega naroda preostro pišemo in da bi morali bolj z rokavicami pisati. Toda ljudje božji, kdo na svetu pa obleče rokavice, če mora gnoj kidati? Treba bode še jako mnogo ostre sape, da iztrebi vso brezkončno gnjilobo, ki se je vsesala v vzdušje Spodnjega Štajarskega. (Zasledili so nepostavno prodajo smodnika) Neki Danijel Rakusch v Celju je imel koncesijo za predajo smodnika v Celju Mož pa je že pred mnogo leti umrl in z njegovo smrtjo je ugasnila tudi ta koncesija. N|egov trgovski naslednik, celjski župan Julijus Rakusch, pa se je polastil molče te koncesije in prodajal skrivaj pod ime¬ nom Danijel Rakuscha leta in leta še nadalje brez koncesije na svoje ime smodnik. Sedaj pa se je ujelo ptička, zasledilo to nepostavno tihotapsko prodajo in ustavilo celjskemu županu dobivanje smodnika. Res lep — lep mož je ta Julče! Ne le, da spravlja vsak dan sto in sto ljudi v smrtno nevarnost, ker ima sezidano svojo smod- nišnico tikoma ob najprometnejši okrajni cesti, na kar smo že svoječasno opozorili — prodaja še celo smodnik brez svoje koncesije. Vprašamo še enkrat c. kr. okr. glavarstvo, c kr. komo artile¬ rijsko poveljstvo in c kr. finančno ravnateljstvo, kako je to, da se vse to mirno dopušča in da se ne ukrene nič glede odprave te skrajno ne postavno postavljene smodnišnice? Mar hočete res dočakati katastrofe? Ali je to vojaško izvr¬ ševanje ukaza z dne 15 maja 1891, št. 62 § 7? (Odbor slov. obrtnega društva v Celju) opozarja svoje p n. ude, da anonce in priporočila v »Domovini" sedaj lahko spremene, ker se nova sezona kmalu začne. Teksti so neposredno tiskarni D. Hribarja vposlati. (Narodni mizar) se išče za povsem slo¬ venski kraj na Koroškem. V istem kraju je pošta, slov. hranilnica in posojilnica, občina, župnija, gostilne in trgovine, oddaljenost od ko¬ lodvora je le pol ure. Natančnejša pojasnila daje slov. obrtno društvo v Celju. Drugi slovenski časopisi so naprošeni, da to ponatisnejo. (Novi nemški konkurzi v Celju) Tvrdka Schmidlnovi nasledniki je naznanila »Creditoren- vereinu" svojo insclvenco. Nadaljevanje o še drugih celjskih nemških insolvencah in konkurzih pa še vse eno v kratkem sledi. (Okrajni šolski svet celjski) je v svoji seji dne 17. t. m. sklepal o šolskih stavbah v Ljubečni, Novicerkvi in Šmartnu; pregledal ter odobnl nekaj računov krajnih šolskih svetov za upravno leto 1902; imenoval gdč. Ant. Ježovnik za pomožno učiteljico v Grižah, g Iv. Kramarja (iz Št. Jurija) pa za pomožnega učitelja v Petrovče namesto nadučitelja g. A. Žagarja ki je vsled bolehnosti dobil 6 mesečni dopust; vzel naznanje vsled tukajšnjega priporočila dovoljeno menitev služb učiteljev g. L Čulk iz R bnice (Marnberg) v Dobrno in g. J. Iglarja iz Dobrne v Ribnico; vzel naznanje poročilo, da je dež. šolski svet sistemiziral za celjsko okolico novo javno 4 raz¬ redno dekliško šolo v I. pl. razredu (namesto sedanje zasebne) ter vzel slednjič naznanje izjavo g. J. Širca iz Žalca, s katero ta gospod naznanja, da izstopi iz okr. šolskega sveta. (Zahvala.) G. Ivan Karnjovšek, slikar na Lavi pri Celju, je daroval bralnemu društvu v Galiciji okolu 20 knjig in knjiž c, za kar mu iz¬ reka iskreno zahvalo odbor. (Občinske volitve v Škofjivasi) Ta velika občina, ki šteje okolu 750 volilcev, je nekakšen most med nemčurskim Vojnikom in Celjem oziroma celjsko okolico, in je prišla šele pred nekaj leti iz nemčurskih v slovenske roke. V kratkem se pa vrše nove volitve in so se nem- čurjem že zopet začele sline cediti, da bi prišli v občini do kake besede. Toda tudi iz te moke ne bo prav nič kruha. Imenik volilcev kaže, da bi moralo na dan volitve precej narodnih volil cev iti spat, če bi nemčurji hoteli imeti upanje da bi zmagali. Celjsko politično društvo priredi v kratkem nekaj volilnih shodov, s katerimi se bode nasprotnikom tudi tokrat dokazalo, da je nemčurstvu za zmiraj odklenkalo. (V postu za pust) Na veliki petek do- doldne pripeljala sta se okrajni glavar in okraj, šolski nadzornik iz Celja v Vojnik. Vstavita se pred Brezovnikovo trgovino. Po kratkem pomenku prisede še g. Brezovnik na voz in vsi trije se peljejo dalje po trgu. Pred posojilnico se kočija vstavi. Gospodje izstopijo ter zginejo v hišo. — Ko ljubi naši posilinemci to vidijo, priletijo kakor bi bil telefoniral iz vseh kotov skupaj. Očka Zottl kot županov namestnik ustavi glavarjevega kočijaža ter z veselja žarečim licem vpraša, kaj ima gospod glavar z gosp. Brezovnikom (ki je načelnik posojilnice) v posojilnici opraviti. Z odprtimi ustmi so poslušali zdaj vsi, stari in mladi, kaj jim bo imenitni gospod kočijaž skriv¬ nostnega razodel Vsem je bilo na obrazu brati, da komaj pričakujejo modre izpovedi kočijaževe, da je prišel okrajni glavar to preklicano posojil¬ nico zapret, Ko bi jih bili g. urednik videli! Kar dihati se niso upali, tako so bili radovedni in škodoželjni. A kaj so izvedeli? — Gg. okrajni glavar in nadzornik ter g Brezovnik Sli so, ne v posojilnično pisarno, ampak šli so, no kam? Šli so k mizarju g. Novaku, ki stanuje v poso- jilnični hiši, gledat klopi, ki jih ta mojster po najnovejših uradnih vzorcih dela za novo šolo v Ljubečni. — Ko so v tem ti trije gospodje stopili zopet na ulico, bilo je te stare in mlade radovedneže in škodoželjneže tako sram, da so se drug za drugim (nekateri pa za hišna vrata) skrivali ter potem za novo blamažo bogatejši zlezli vsak na svoj dom. Celi dogodek pa je celo strogemu g. glavarju izvabil porogljiv nasmeh. (Iz Šoštanja.) Odkar se pri tukajšnjem davčnem uradu praktikant, pristav in kontrolor čutijo pristne Nemce, sme davkoplačevalec naj manj zahtevati slovenske tiskovine. Gospod kontrolor ne ve n česar o slovenskih tiskovinah in se opravičuje da jih nimajo ter dvomi, da se sploh kje dobe. Nemški duh je zavzel tudi eksekutorja; ta se je svoj čas pisal Šileč, po re ceptu Paradiža, Ježovnika in Poterca, piše se sedaj Schilletz. Ni dosti to, posluži se pa tudi nemškega pisanja, če ima kake javne listine v slovenskem jeziku prepisavati. Izgovarja se, da je sedaj taka šega pri davkariji. No, no, kmalu bode na poslopju mesto avstrijskega orla, pruski zaznamoval, kje imajo naši kmetje davek pla¬ čevati. Vprašamo finančnega ministra ali pa njegovega deželnega finančnega namestnika, če mu je kaj znano o teh razmerah. (Slava' konjiških Nemcev.) 1. Dr. Kadiunig. »Ena se Tebi je želja spolnila, župan konjiški da Ti si postal." Najsrčnejša želja našega gospoda zdr .vnika rodom Kranjca, je bila zasesti županski stolček v Konjicah, in po velikem trudu je do¬ segel svoj cilj Kako izrablja ta mož svoje žu¬ pansko dostojanstvo, pove mnogo slučajev. Nekega lepega dne se je gospod župan v |avni gostilni Wetbniggovi grozno hudoval nad našim gospodom poštarjem, kateri se kot nepristranski uradnik ogiblje vsakega društva in živi le za svoj urad; to našemu gospodu županu ni prav in gotovo so ga »vinski duhovi* dvignili na prestol trgov skega ministra, ker je slovesno izjavil, da bo delal nato, da pride v Konjice za poštarja mož, kateri bo šel čez drn in strn za rešitev proslulega konjiškega nemštva. Gospod župan tudi med najožjimi pristaši imate mnogo klepetulj, katere vse vaše govore obesijo na veliki zvon; marsikaj interesantnega še pride! 2 V bližnjem Vitanju se je rodil mož. ki sliši na ime Pirh, nadučitelj slovenske šole za konjiško okolico. Še pozni slovenski rodovi bodo znali pripovedovati o veliki ljubezni, katero goji on do otrok, kateri so njemu izročeni v odgojo s tem, da se nikdar ne udeleži božičnice, katero priredijo blagi dobrotniki za uboge učence slovenske šole; ne le, da se ne udeleži božičnice, ampak pred leti je celo pre¬ povedoval (seveda po božičnici) slov. učitelju, se iste udeležiti in ga je denunciral pri okr. šolskem svetu Kako ulogo ste v tej zadevi, g. nadučitelj slovenske šole, pred okr. glavarjem igrali, se spominjate. — Akoravno g. Pirh svoje ime izvaja iz nemškega, akoravno pravi, da se pretaka po njegovih žilah pristna nemška kri, vendar se ne sramuje jesti »izključno" slovenski kruh kot nadučitelj na popolnoma slovenski šoli, akoravno je vse prebivalstvo ogorčeno nad njegovim ne- čuvenim provokatoričnim nastopanjem, koje ho¬ čemo v enem slučaju osvetliti. Čeravno je g. Pirh nadučitelj slovenske šole, vendar mora biti član nemškega pevskega društva, katero neštetokrat izziva s pesmijo „Wacht am Rhein" in kot tak se je udeležil pogreba najsilovitejšega konjiškega Nemca Werbnigga. Mi nimamo nič proti temu, ako g. Pirh izkaže zadnjo čast svojemu somiš¬ ljeniku, a javno moramo protestirati proti temu, da on demonstrativno nosi frankfurtarske trake velikega venca, katerega je poklonilo nemško pevsko društvo svojemu članu. Akoravno je bilo več pevcev pri pogrebu, kateri bi lahko prevzeli »dvomljivo* čast, nositi frankfurtarske trake pri vencu, vendar je slovenski učitelj prevzel to nalogo, da javno izziva slovenski narod. Učitelji, kateri so ostali zvesti slovenskemu narodu, se ne smejo udeležiti božičnice, katero prirede dobrotniki šolske mladine, a gospod nadučitelj slovenske šole sme z nemškimi trakovi javno izzivati slovensko prebivalstvo. Več prič je sli¬ šalo mnogo kmetov, kateri so se zgražali nad tem, da nosi »njihov" nadučitelj nemške trakove. — G Pirh ima razun svoje službe kot nadučitelj slovenske šole sila važen posel prestavljalca ukazov na tukajšnji c. kr. pol. ekspozituri. Kako zmožen je mož slovenščine, kaže dejstvo, da je vodja c. kr. pol. ekspoziture moral večkrat pokli¬ cati nekega slov. uradnika, kateri je moral po¬ pravljati »dične" prevode nadučitelja slovenske šole in so ti popravljeni prevodi bili podobni rdečemu morju vsled neštevilnih popravkov z rdečo tinto. Značilno za njegovo znanje sloven¬ ščine je dejstvo, da je več strank prosilo pol. ekspozituro, da jim pošilja nemške odloke, kajti, akoravno ne znajo nemški, si lahko dajo raz¬ tolmačiti nemške odloke, a slovenščine gospoda nadučitelja slovenske šole nihče ne razume. Posrečilo se nam je dobiti več odlokov (poslo¬ venjenih od gospoda nadučitelja slovenske šole) v roke in prosimo slavno uredništvo, da jih v kratkem priobči, da spozna vsak bralec vzorno slovenščino gosp. Pirha, nadučitelja slov. ljudske šole za konjiško okolico. (Celjski in brežiški nemški lopovi.) Večjih falotov ni v celi Srednji Evropi nego so spodnje- štajarski nemčurji. Na drugem mestu poročamo, kako so se peljali iz Celja v Brežice z godbo vred Slovence zasramovat. Pa to še ni višek njih propalosti. Najeli so nekaj pijanih hlapcev ki so blizu »Narodnega doma" živio klicali. Na ta klic, ki so si ga bili najeli, djali so pa, da se morajo nad Slovenci maščevati in so obsuli s kamenjem »Narodni dom". In na vse zadaje še kličejo oblasti na pomoč, kakor da bi bili oni, ki so se iz Celja peljali Slovence zasramovat, nedolžna jagnjeta. Z ozirom na stike celjskih sodišč s provzročitelji tega izgreda smo pač jako radovedni, kdo se bode poveril s preiskavo. Hu- domušneži pravijo, da ali Morak ali Dučar ali Markhl. (Posojilnica v Trbovljah) je imela v uprav¬ nem letu 1902 vseh prejemkov 188 530 K 57 v, vseh izdatkov pa 186 482 K 31 v, torej skupnega denarnega prometa 375 012 K 88 v. Zadružnikov je bilo 95, med temi 10 novih, deležev 1792 K. Število vlagateljev je bilo 509, znesek vlog 318145 K 94 v. posojil pa 159 965 K 50 v. Za dobre namene se je dalo 303 K 74 v. (Še enkrat o slovenjebistriških sodnih razmerah) Izvedeli smo, da onega škandala glede zavrnitve slovenske zemljeknjižne prošnje z imeni Studenice in Hrastovec ni kriv samo sodnik Kronasser, ampak pravzaprav v prvi vrsti zemljeknjižni volja, kanclist Schulin. Ni¬ mamo seveda vzroka glede naše zadnje notice kaj popraviti ali ublažiti, ker Kronasser bi bil moral Schulina in druge podrejene sile že davno naučiti izpolj nevanj uradniških dolžnosti. Ob¬ enem pod častno besedo izjavljamo, da smo mi sami po slučajno dobljenih obvestilih ono notico napisali in nas gosp. dr. Lemež ni niti najmanj pripravil k temu. da smo pisali, kar v polnem obsegu z gorenjim pridevkom vzdržujemo. Tu ne poznamo šale! (Iz Maribora.) Velika ljudska veselica v Mariboru dne 7. junija obeta mnogo zanimivega. Različni odseki so začeli svoje delovanje in že precej določili ves program. Programski odsek je dokončal svoje delovanje in se trudi pridobiti še različnih moči, da bode program bolj mnogo¬ vrsten. Dekoracijski odsek ima v svoji sredini akad. slikarja g. Frasa in g. Deklevo; vsi prostori »Narodnega doma" se bodo spremenili v lepi gaj. Damski komite že marljivo pobira in nabira 188 in si razdeluje različna dela v posameznih od¬ borih. Društvo .Maribor" in .Športno društvo" hočeta podati nekaj posebnega. Planinci bodo ljudi vabili na planine itd. (Rnneč blizu Ormoža) Iz poučnih kmetij skib tečajev, katere je bil prirejal tukajšnji g. nadučitelj Fr. Vabič in o katerih je cenjena .Domovina" že poročala, je vzkMo .Kmetijsko društvo za Lešnico in okolico". V nedeljo, dne 19. t m se ]e vrš.l ustanovni zbor, katerega se je udelež lo nad 100 oseb — za naše razmere res ogromno število. D.uštvu je pristopilo dozdaj 114 udov. Da se je dosegel tolik uspeh, je seveda v prvi vrsti zasluga g Vabiča, ki je z omenjenimi tečaji pripravil novemu diuštvu ugodna tla. Pri- stopivši udi so si zbrali sledeči odbor: Fr. Vabič, nadučitelj na Runeču predsednik, — Josip Ku¬ harič, posestnik na Lešnici, podpredsednik, — Vekokoslav Kukovec, veleposestnik na Lešnici, zapisnikar, — Anton Habjančič, posestnik na Lešnici, blagajnik, — Jos. Rudolf in Ivan Kosi, posestnika v Ključarovcib, Vekoslav Kosi, pos. in sodar v Stanovnem, Ivan Anošek, posestnik na Žvabu in Ivan Meško, pos. sin v Grmeh, od borniki Imena nam jamčijo, da bo društvo krepko prospevalo. Pred vsem bo društvo posvetilo svoje moči vincgradarstvu kajti naši vinogradi so de loma že uničeni, deloma pa bodo v kratkem. Treba bo torej gorice prenoviti, t. j, zasaditi jih z amerikancem. Zato je društvo že najelo potrebno, ugodno ležeče zemljišče, kjer bo imelo svojo amerik matico, trtnico in drevesnico. Zatem pri dejo na vrsto tudi dinge stroke Dela in napora bo mnogo, a s slogo se bo že dalo kaj doseči. Ker pa je naše gmotno stanje še neugodno, upamo, da dobimo obilno podporo tudi odondi, kamor roma marsikateri naš vinar, prislužen z našimi žulji, in da nas bodo blagohotno podpi¬ rali tudi domači zavodi in naši prijatelji. Novemu društvu pa krepko kličemo: Živi, procvitaj in rasi' Ud. vijo. Veliko Slovencev ni dobilo v ^ b '^ ( . udnin0 je, da volijo edino udje, ki so že P p osla l In imajo izkaznico. Potnica ne ^ dan Dopisi. Iz Savinjske doline. Da je Druge slovenske novice. (Časnikarski sestanek.) V Ljubljani je bil 22. t. m. sestanek krščansko mislečega časnikar¬ stva. Natančnejšega poročila o tem sestanku nimamo kajti .Domovina" je menda tako — .nekrščanska", da ni bil nihče od nas vabljen V predsedstvo so bili voljeni gospodje po posa mezmh kronovinab, za Štajarsko g. Korošec iz Maribora. Sklenilo se je ustanoviti časnikarsko društvo za jugoslovanske pokrajine. (Štrajk delavcev na jnžni železnici.) Po Ljubljani kroži vest, da začno s prvim majnikom skladiščni delavci in delavci na progi stavkati. Znano je, da južna železnica kar najbolj mogoče izsesava svoje uslužbence, uradnike in delavce, in gotovo so le - ti opravičeni, da si, bodisi na ta ali oni način zboljšajo svoje slabo gmotno stanje. (Nemška predrznost v Ljubljani) narašča danzadnevom Posebno oni revčki, ki jh je krstilo ljubljansko ljudstvo za .katfi|olce“, oni posilinemški študentki so začeli dvigati puhle glavice, pozabivši onih tušev, ki so jih še pred kratkim dobivali po svojih grešnih kosteh. V torek sta dva taka tička, neki Schmidt m Ka- diunik (!) napadla na ulici tehnika Domianoviča. To je najbrž odgovor na protest slovenskih teh nikov proti imenovanju .karfijolca" Hitti ja asistentom kmetijsko-kemičnega preizkuševališča. (Glasovir), ki izvaja različne instrumentne glasove je razstavil g. Ivan Bajde v Ljubljani. Delal je na tem umotvoru nad dvajset let in ga bo poslal tudi na razstavo v Petrograd. (Volitve v Zagorju) Pri občinskih volitvah v Zagorju je zmagala nemška stranka (Zdole pri Krškem.) Pretekli teden je zima prav močno pritiskala, da je v naših lepih vino¬ gradih močno pozeblo. Vsi prvi poganjki na trtah so docela pozebli, torej smo za to leto že sedaj precej obrali, da nam ne bo posode za vino zmanjkovalo, kakor preteklo jesen. Bog nam po magaj! Mraz je, da je zemlja trda kot kamenje. Kupci za vino se že oglašajo. Na tisoče veder ga je pri nas še naprodaj. (Kako volijo v Gorici osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe.) Predsednik družbe, dr. Pajer^ je razposlal vabila k volitvi par dni pred volit in imajo izkaznico. Pobotnica « - . dan je italijanskim udom pobotn.ce m f ^ nefflU . pred volitvijo v hišo, Slovencu P m izda j Sicer je udnino pobira 1 sDiga k i pa pobotnico. Lahi so tore] pla ’ k j gS} je L. la da a. bi Se kdo aa da. «"*«■"'“ L zadela ob 11. url, plačal udnm., 1« 1 6 > q|| r menda na ukaz Pajerjev — ta da ° volitvi nista bila pripuščena celo osrednjega odbora, štirje deželni poslane, vaeb skupaj cad 70 člauov. I«olj«u f’ b''“ veda sami Italijani O jposlal ae je tako| protest namestništvu in ministrstvu. (Izdajalstvo pri občinskih volitvah v rs Bivši slovenski občinski svetnik Franc o en r a je pri volitvah v III. volilnem razredu z odprto glasovnico glasoval za kandidate irredentovske stranke. Obenem pa poročajo, da hoče Djllenz kandidirati v IV. okraju, Barkovlje. Rojan, Greta, kot kandidat iste izdajalske stranke proti slo¬ venskemu kandidatu. Dollenz je sicer poslal po pravek .Edinosti", v katerem zanika zgoraj omenjeno dejstvo, ali tržaški rodoljubi so izvedeli to stvar iz tako zanesljivega vira, da je vse Dol- lenčevo zavijanje zastonj. Franc Dollenz, dose danji zastopnik slovenskega naroda, je postal izdaja'ec. .Črna zemlja naj pogrezne.. Društveno gibanje. (Celjsko pevsko društvo) priredi zadnjo igro v tej sezoni v nedeljo, dne 3 maja 1903 v dvorani .Narodnega doma" v Celju .Deseti brat*, narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po J. Jurčičevem romanu spisal Fran Govčkar. Pevske točke priredil Lavoslav Pahor. V ulogi Dolfa Gornik gostuje g Danilo, član deželnega gledališča v Ljubljani. Pri predstavi sodeluje po množen orkester celjske narodne godbe Blagaj- nica se odpre ob pol 7. uri. Začetek točno ob 8. uri Vstopnina: Sedeži v parterja 1. in 2. vrste K 2'—, 3. do 7. vrste K 1'40. 8 do 16 vrste K 1.—, Sedeži ne balkonu K 1 20 Stojišče K — 60; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delav¬ skega podpornega društva K —40 Vstopnice ima v predprodaji trgovina Drag Hribarja. (Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih) ima svoj letni občni zbor v ne¬ deljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jurija Štglica v Slancih po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednika, 2, poročilo tajnika, 3. po ročilo blagajnika, 4 volitev predsedaika, 5. volitev novega odbora, 6. govor o narodao-gospodarskih političnih rečeh, 7. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Katoliško izobraževalno društvo v Št Pavlu pri Preboldu) priredi v nedeljo 26. t. m. veliko veselico s sledečim vsporedom: 1. Zamu¬ jeni vlak, veseloigra. 2. Deklamacija. 3. Dve ma teri, igrokaz s petjem. Vmes udarjajo tamburaši iz Št. Jurja ob Taboru. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. (Na Polzeli) priredi v nedeljo 26 t. m. po družnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj usta¬ novni shod ob 1 uri popoldne v občinski pisarni. Ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih gosp. Jul Žigana veselica z dvema gledališkima predata vama in deklamacijo. Pri veselici sodeluje tudi oddelek celjske narodne godbe. Priprave za to veselico se delajo zelo marljivo in gotovo 3e ne bo kesal nihče, kdor pride v nedeljo na Polzelo — Vstopnina: Sedeži od 1 —3. vrste K l _ od 4 vrste naprej K — 60, stojišča K —-40. Čisti dobiček veselice je namenjen za našo potrebno družbo sv. Cirila in Metoda, zato se velikoduš no8fci D8 stavijo noben© meje. (Pri Devici Mariji v Puščavi) se bo dne 3. maja 1903 blagoslovila društvena zastava ka tohškega delevskega društva. Vspored: 1. P 0Z( W katoliškega delavskega društva iz Maribora na kolodvoru v Št. Lorencu ob 7. uri zjutraj. 2 Ob 10 uri slovesna maša s pridigo in blagoslovljeni« društvene zastave. 3 Po večernicah ob V 3 ? l r - na vrtu g. Aleksija E-cholzerja srečolov * zemlja na P r ' to rodnih krasotah bogata, kdo bi mogel “‘‘itiT Veličastne naše planine, čarobno lež eCa iezera prijazne doline z bisernočistimi rekami, to se tako harmonično zlaga kakor slika ritnika. Kje se pač še najde enak dei bo ŽJ e ga stvarjenja, da bi se v primer, s svojim malim obsegom mogel ponašati s tolikim, pr,rodnimi krasotami, kakor ravno naša slovenska domovina! Posebno Savinjska dolina je že davno znana radi svoje krasne lege, radi svojih snežniko,, svojih zelenih planin, radi svojega svežega zraka, milega podnebia, radi svojih zdravilnih kopeli v kristalnočisti Savinji ne le našim bližnjim sod«. dom nego daleč preko mej naše domovine Posebno zadnja leta so pričeli tujci kaj radi zahajati v Savinjsko dolino si krepčat svo¬ jega zdravja, si odpočit od trudapolnega delam občudovat prirodne krasote naše doline. In veliko več tujcev bi še zahajalo vsako leto v naše kraje ako bi se jim nudila ona ugodnost, koje so navajeni za dobro plačilo, in ako bi jim bile znane vse naravne krasote Savinjske doline. Delo naše bi moralo biti, da seznanimo Širji svet z našimi prirodnimi krasotami, da jim nu¬ dimo menjajočo se zabavo in ugodno bivanje med nami. Eden sam pa tega ne more storiti, zato je potreba skupnega delovanja vseh onih, kojim je ljudski blagor pri srcu, kojim je kaj na tem ležeče, da se seznanijo tujci z našimi kraji. Naše krasne planine so vsled neumornega dele- va ja slovenskega planinskega društva in posebno njegove uzorne Savinjske podružnce, že dokaj odkrite, s kočami preskrbljene in lahko dohodne. Treba je seveda še veliko dela in truda, posebno zgradbe raznih cest v osrčje Savinjskih planin, da bi bila tujcem pot zložnejša nanje. Ne skrbi pa se v toliki meri, da, skoraj prav nič se ne skrbi za druge prirodne krasote Savinjske doline Vzemimo naše krasne podze¬ meljske jame! Koliko bi dali Švicarji, ako bi imeli n pr. enako podzemeljsko jamo, kakršna je ona pri Žalcu v Savinjski dolini, takoimenovani „Pekei“. Ta podzemeljska jama, ako bi bila po¬ vsem odkrita in za obisk prirejena, bi bila po svojih krasnih kapnikih, po svojih slapih, razno¬ vrstnih votlinah in po svoji velikosti enaka slo¬ veči postojenski jami, ako bi je celo ne presegala. Tako pa je ta biser naše doline, ta redka po¬ rodna krasota tujcem do cela nepoznana in domačini se ne zanimajo, da bi isto svetu od¬ krili Da bi bila imenovana podzemeljska jama v resnici zlahka prihodna, da bi se razkrile vse njene krasote, je potreba še mnogo truda, mnogo dela in gmotnih žrtev, potreba je delovanja. Lastnik te jame, Ivan Kač v Žalcu, se je mnogo trudil in že veliko žrtvoval, da je storil to jamo vsaj deloma za obisk pripravno, a sam iz lastne moči več narediti, razkritje in napravo potov nadaljevati ne more, saj ga stane dosedanje delo že nad tisoč kron. Iq ako se ne bodo našli viri, da opomorejo nadaljevanju pričetega dela in vsaj deloma pokritju dosedanjih stroškov, bo primoran ta neprecenljivi zaklad naše Savinjske doline prodati tujcem, kateri se za to jamo prav gorko zanimajo. Tab„a Igral, bo godba pod ,od' 8 Uom “go 5 "” 1 " “!.! Ch ! a0h "f °t S '-D"ha aa O.trop, „, hu . gospoda Vatopotaa z. oaobo 40 »mar,,,. K obilni „ de . lalbi žabi odbor katolilbaga d.la.akaga draSbl »Pekel" Ako kje, je gotovo tukaj na mestu prijazen poziv do vseh odkritosrčnih rodoljubov in prija¬ teljev naših prirodnih krasot, da pripomorejo, d* se ze pričeto delo nadaljuje, da se ta krasna jama odkrije, da se žnjo seznanijo širji krogi in pose no tujci in da ostane v naši lasti. Zaleti bi bilo, da bi jamo B Pekel“ ljudstvo, pose no mteligenca, bolj obiskovala in z malo opnino pripomogla k nadaljevanju razkritja J me in nje krasote in napravi potrebnih potov. je uro hoda od Žalca oddaljen 1° Pnde se do njega tudi z vozom. Že to, kar je k a raz ' ir *tega, bo obiskovalca zadovoljilo in liurJi ° ,T Žal Za pohod ' Ako obišče .Pekel" več naznani Pa Ji potreba i e to poprej lastniku ja« 10 razsvuti & PU8fci -* amo razsvetliti, kajti brez razsvetljave ni užitek povoljen. O , - votlini t Podzemsko votlino ste v zvezi a eri pa »te dve uri hoda od vhoda v Peb«i“ UVB un hoda od vnuu<» v elika hn , a ^ en ' - te ga se lahko sklepa, kak° J89 Zaleti je, da se vsi rodoljubi in prijatelji prirodnih krasot seznanijo s to zanimivo votlino, da zvedo širji krogi o tem biseru Savinjske do¬ line, zato prosimo vse naše liste, da blagovolijo ta domoljubni poziv ponatisniti, kakor tudi me¬ rodajne faktorje, da pomagajo pričeto delo na¬ daljevati. Iz G-alicije. Iz vseh slovenskih krajev se čitajo v „Domovini“ poročila, le iz naše fare ne najdem ničesar. Marsikomu je zato naša fara še neznan kraj, ali pa misli, da bivajo tukaj neza¬ vedni ljudje. Temu pa ni tako. Tudi mi se zave¬ damo svoje narodnosti. Imamo „bralno društvo" združeno s kmetijskim, ki ima namen, nas pri¬ peljati do duševnega in gmotnega blagostanja. Pa naše društvo se ne more še krepko razviti, ker ima premalo dobrotnikov, ki bi ga podpirali. Obračamo se torej do slovenskih rodoljubov, naj nas podpirajo s knjigami in časniki. Naše društvo varuje in zabranjuje, da se med ude ne prikrade slabo berilo. Če pa človek nima kaj prida v roke vzeti, pa po slabem seže. Udnina znaša pa malo, ker vsak ud plača samo eno krono. Zdaj pa še Vas, fantje in možje ga- liški vabim, pristopite k društvu, da bo razpro¬ strlo svoje peroti črez celo faro. Da bode svet vedel, da tudi pri nas prebiva zavedno slovensko ljudstvo. Posebno fantje naj bi se zanimali za napredek. Gojimo lepo narodno petje. Če bodo narodne pesmi nehale, bo izginil tudi slovenski narod. Pa še nekaj. Opazil sem, da nekateri fantje, ki radi ^ptujski žabici" v trebuh pogledajo in za njo celo „fliko“ dajo, opuščajo narodno petje in se j izogibljejo narodnih društev in zabavljajo pošte- j nim veselicam. Pustite to „kroto" in bodite na¬ rodni! Ta ptujska „žaba" ima v Šmartnem v Rož. dolini tudi dosti slepih miši, da jih hodi lovit za prusko past. Pa kakor sem slišal, da se je k Sv. Jungerti naselil mlad puščavnik, da bo pridigoval Šmarčanom in Galičanom. Tisto pa ne vem, ali si bo izvolil Vaš list ali „Gospodarja", da bo spreobračal „Štajerčeve“ vernike. Da bi se le kmalu oglasil. Podgorski. Politični pregled. (Državni zbor.) Prva seja po velikonočnih počitnicah je bila slabo obiskana. Vzrok temu je bilo, da so bile na dnevnem redu manj važne stvari. Toda to ni zadrževalo sccijalnih demo¬ kratov, da ne bi uprizorili vsaj nekoliko burke, da cela stvar ne pride iz reda. Korber je namreč odgovarjal na neko interpelacijo posl Daszynskega, pri čemur so mu socijalisti toliko časa ugovarjali, da je moral nehati z govorom. Tudi češki radi kalci so s Klcfačem na čelu kaj ostro napadali podpredsednika Začeka. — Predložilo se je nekaj načrtov glede prodaje eraričnih poslopij in načrt lokalne železnice od Svetne vasi v Zgornje Bo¬ rovlje na Koroškem. Stavil se je nujni predlog, naj se Srbiji odpove trgovinska pogodba in predlog glede uravnave plač poštnim in brzojav¬ nim uslužbencem. Za vinorejce je važen predlog, naj se priprave za odvračanje slane podpirajo iz državnih sredstev. Zbornica je potrdila celo vrsto poslanskih mandatov. Nato je izročila prošnje tvorniških delavcev za 36 urni nedeljski počitek vladi, da posreduje med delavci in delodajalci. Prihodnja seja je 28. t. m. (Gosposka zbornica) bo imela prihodnji torek svojo sejo. Na dnevnem redu je volitev petih članov v kvotno deputacijo. (Ogrski vladni krogi) vse bolj in bolj uvidevajo, da bo treba brambeno predlogo umak niti, kajti opozicija se ne da omehčati. Govori se, da se misli ce a Apponijeva frakcija združiti z opozicijo. Glasovanje v zbornici je pokazalo, da se velika večina vladinih pristašev ne strinja več z vlado, kajti pri glasovanju o odgovoru ministra Fejervaryja radi dogodkov v kadetn : ci v Pečuhu se je odtegnilo 273 poslancev glaso¬ vanju. Opozicija predloži v kratkem dva predloga, ki bodeta gotovo povzročila velik nemir v zbor¬ nici, namreč predloga, da se zopet ustanovi čast palatina in narodna garda. Sžellovo vlado čakajo še bridke ure. (Nabori na Ogrskem.) Uradni list objavlja naredbo domobr. ministra, s katero se vojaški nabori določujejo za čas od 2. junija do 25 julija. (Na Hrvatskem) vladajo vedno žalostnejše razmere. Narod je vsled nesramnega postopanja vlade z banom na čelu tako ogorčen, da skuša že skoraj povsod z nasilstvom stresti s sebe neznosni jarem. Kako postopajo oblasti proti opo- zicijonalnim listom, je vsakomur znano, že dalj časa izhajajo listi le v drugi ali tretji izdaji. Da bi pa vlada zatrla sebi nasprotno časopisje, da bi svet ne izvedel, kake gorostasne krivice se gode na njeno povelje, je segla po urednikih. V ponedeljek sta bila aretirana „Obzorova“ ured¬ nika Josip Pasarič in dr. M lan Heimrl. Tretji, M. Marjanovič je po sreči pobegnil. Uredništvo „Obzora“ je začasno prevzel dr Marijan Darenčin. Dr. Haimrla so aretirali na ulici in ga uklonje¬ nega gnali na policijo. (Italijanski minister zunanjih del ) Prinetti je podal ostavko in kralj jo je sprejel. (V Carigradu) so se takoj po pravoslavni veliki noči nadejali splošnega vstanka v Mače- doni ji, ali kakor javljajo iz Macedonije, je večja akcija določena šele za prihodnje leto. Posamezni oddelki se sicer večkrat spopadejo, ali večje bitke ni. Turške izgube pa so vkljub temu že precej velike. Na Ruskem je občno mnenje, da ne bo dolgo potrajalo do vojske. Rusko črno¬ morsko brodovje je že mobilizirano. Iz Soluna poročajo, da so vstaši sklenili razstreliti vsa večja državna poslopja Obenem pa tudi javljajo, da prihaja iz Male Azije vojaštvo, katero se takoj pošilja v obmejne pokrajine. Okrog M tro- vice je zbranih 35 bataljonov, ki jim poveljuje Emer Rušti paša. Sultan je baje izgubil popol¬ noma nade, da bi se mogle izvesti reforme. Književnost in umetnost. (P. Hartmannov oratorij „Sv. Frančišek") je v Ljubljani nepričakovano sijajno uspel. V kratkem priobčimo daljše poročilo. (Ivan Cankar — Ob zori.) Več daljših in krajših črtic znanega našega pisatelja. Svoj čas smo priobčili daljšo oceno Cankarjevega pisate¬ ljevanja, zato ne bomo teh črtic na novo oce¬ njevali. Slavno občinstvo, katero gotovo želi samo spoznati svoje pisatelje, naj si ogleda knjigo samo in naj sodi samo. Založila je knjigo knjigarna Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani. (Mali vitez.) V isti knjigarni je izšel 8. se- šitek Sienkiewiczevega romana ,Pan Volodijevski 1 , slovenski prevod priredil M. Podravski. Sešitki izhajajo na vsakih 14 dni in stane vsak 40 v. Lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kabineta itd., se odda v celjski okolici blizu mesta s 1. junijem. Naslov se izve pri upravništvu „Domo- movine “. ( is 7 ) 1-3 Oznanilo prodaje. Naprodaj je v Leopolda Tomana kon- kurzno maso spadajoče štacunsko blago, gospo¬ darski voz, koleselj iu sod vina (vse skupaj sodno cenjeno na 663 K 89 v). Proda se vse povprek najboljšemu ponud¬ niku proti gotovemu plačilu. Ponudbe se vpošljejo najkasneje do 4. majnika 1903 oskrbniku kon kurzne mase g čLr_ Josipu IBarletu 3 o_ kr. notarju -v ZKozjexxi_ (igo) i V najem se da dobroidoča, že več let obstoječa IBF" trgovina. Ista se nahaja v zelo lepem kraju in je v najboljšem prometu, ker je tamkaj zaradi graditve železnice več sto delavcev uslužbenih. Več pove (189) 2-1 MAKS TANČIČ, Šmarje p. Jelšah. PRODAJALKA tudi začetnica, nemškega in slovenskega jezika zmožna, ki zna s strojem in perilo šivati, SPREJMEM v svojo filijalko. Pismene ponudbo samo v nem škem jeziku na naslov gospe Marije Heumeyer v Mariboru, Hpt. št. 1. (i86) 3-1 Izurjena prodajalka in eden učenec za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta pri dr’ r. Ks. dPetku. (181) na Ljubnem v Savinjski dolini. 3-2 Proda se hiša v Mozirju blizu cerkve za 1800 gld. Izplača se samo 600 gld, 1200 gld. lahko ostane na obrestih po 5 %. Vse natančneje pove g. Ivan Cesar, (i 9 i) 3 —i podobar v Mozirju. Brzojavka. Brežiško nemško falotstvo. Zaradi brežiških tolovajstev je bil aretiran in vzet v preiskovalni zapor nemškega žu¬ pana nečak, visokošolec Faleschini Izmed celjskih hujskajočih muzikantov še no- | beden ni bil aretiran. XV. izkaz za ,Dijaški dom‘ v Celju. (Za »Dijaški dom** v Celju) so nadalje vplačali prispevke: Prebitek prvega trgovskega plesnega ven¬ čka v Celju 8. svečana 1903 K 200; izkupilo za izdraž- bano .blago na pustni večer v celjsd čitalnici K 28 22; gospa Lizika Kunej v Brežicah nabrala pri veselici v Rajhenburgu K 7 38; sl. posojilnica v Trbovljah K 50; sl. posojilnica v Št. liju pod Turjakom K 10; R. S. 100 K; dr. Polanec c. kr. prof. v Mariboru, 20 K; gdč. Kristina Brence, naduč. hčerka v Velenju, 1 K; g. Ludovik Šelander, c. kr. fin. uradnik in hiš. posestnik v Celju, 150 K; slavna posojilnica v Celju 2000 K; mesto venca na krsto g. dr. Hinka Šukljeta so darovali sledeči gg.: prof. Suhač v Celju 12 K, dr. Bela Štuhec, prakt. zdravnik v Ptuju, 20 K, Fric Kukovič, župnik na Dobrni 10 K; Franjo Jošt, evizor ,,Zveze slov posojilnic* 1 v Celju 10 K, dr. Fran Mohorič, c. kr. sod. pristav v Gornjem gradu, 20 K, dr. Alojzij Praunseis, zdrav, v Ljubljani, 20 K in dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sod. pristav v Mariboru, 10 K; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, mesto venca na krsto pokojnega g Janeza Zupanca 15 K; sl. posojilnica v Gor. Radgoni 40 K in sl. okrajna posojilnica v Ormožu 50 K; dr. Gre¬ gorij Pečjak, c. kr. gimn. veroučitelj v Ljubljani, 5 K; dr. K. Vrečer, c. kr. nadštabni zdrav, v Gradcu, 3. obrok 50 K; dr. Anton Schwab, distr. zdravnik v Celju, 40 K; sl. po?ojilnica ni Vranskem 260 K in sl. posojilnica v Brežicah 100 K; dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju, na¬ mesto venca na krsto g. dr. Mat. Mrače-ta 10 K in mesto venca na krstu g. Hinka Šukljeta 10 K. Skup K 3248 58. Prej izkazanih K 26606 47, je torej skup K 29855 05. Službe išče kot hlapec oziroma kot še far mlad mož, bivši poiestmk. K ir, pove upravništvo ^Domovine". Slovite žveplene toplice na Hrvatskem Varaždinske toplice ‘S: ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kro¬ nični ledvični bolezni, mehurnemu katarju, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd. itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hamorrhoidih itd. itd. ** Elektrika. **** Masaža. ** Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem na¬ činu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. ok¬ tobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagrebšk; kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno piosi, da se aotične naroči naprej pri upravi toplic. Zdravniške podatke daje topliški zdranik dr. A. Longhino. Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco (179) 12-1 uprava toplic. Tombolo priporoča trgovina Dragotin Hribar-ja v Celji po sitdečih Cenah: proste 100 kom. 1 gld. 80 kr. 200 „ 3 „ 40 „ 500 „ 8 - „ fine vsekane 100 kom. 2 gld. 60 kr. 200 n 5 „ K 500 ,, 12 „ n 1000 „ 22 „ — „ Zunanja naročila izvrše se točno 190 „Svoji k svojim i“ = Delavnica za vsa cerkvena dela = * KONRAD SKAZA• St TTlrich, Grčden, Tirol. priporoča, za Izdelovanj® oojoj svetnikov, altarjev in vseh v to stroko spadajočih del. cccttccttcc. Za vsa naročila originalne fotografije mojih del. Spričevala na zahtevanje. (33) 12-4 ccccccc Za vsako slovensko naročilo 0030093 C-od 100 K - O umitno rezljano razpelo zastonj. ^ Gccccccccrctcccccc oooooooooooooooeo Pomočnika in učenca sprejme takoj A n ton Štern, krojaški mojster na Ptujski gori. 2—2 V špecerijski stroki izurjena, zanesljiva in samostojna ( 184 ) 2 ' 2 prodajalka se sprejme kot voditeljica filijalke v prav lepem kraju. Ponudbe sprejema upravnišfcvo „Domo¬ vine" pod naslovom .prodajalka 1 . V trgovino z mešanim blagom sprejm e a Klemenčič na Črnigori pri Ptuju takoj učenca (177) 3.3 ^ lnliiiii mm i li|®| Tvrdka g Josef Wolf v Št. Petru, Savini J' dolina (poprej g. Stccker, Hoffmann & Om prodaja debeli premog (Stiick) A K 1 gg W 100 kg. srednji premog (Mittel) A K 1-40 Per 100 kg in sicer takoj pri jamah (loko GruhT Premog se zamore vsak čas dobiti. ( 175) g (176) Lepo, zeleno, sladko seno in detelja (159)3-3 naprodaj na posestvu LIVADA pri Celju. Minuendna licitacija oddaje dela za napravo nove brvi črez Savinjo pod Grenadirjem, ki se bode vršila v nedeljo, dne 3. maja t. 1, ob 10 uri dopoldne v občinski pisarni na Bregu hiš. št. 18 Rtflektanti imajo položiti 5'/ 0 vadij in so jim v pregled proračun za samo delo od 1167 K 10 v, stavbni načrt in pogoji v občinski pisarni na Bregu na razpolago. Občinski urad okolice celjske dne 19. aprila 1903 (182)2—2 Župan: Glinšek l r. '//// v'# ,/ Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg’— New-York ■e skps *—--^ —__ (233,re le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Vse stroje ;a 3MHwgM za poljedelstvo in vinorejo. nur nur w w wr nnr nor nor mr njr mr .. IHIiša. blizu Drne cerkve na Vranskem z dobro vpeljano gostilno in pekarijo se proda. K hiši spada tudi posestvo in vrt na katerem se lahko redi 3 krave in 2 konja Več se izve pri posestniku Ivanu Štancar, Vransko. (171) 3-2 Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolinešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje stisk.anioe 3 O © e © C © čisto nove mline za grozdje, vjff' nove Driorave Droti oeronosDori in za žveolanje, "oiaf 0 0 0 0 9 nove priprave proti peronospori in za žveplanje, $$ sesalke za vino, $$ cevi za vino, $$ 3$ zbiralnike (trieure), mlatilnice., -o-itale (gepel) itd. razpošilja kot specijali ete UT po majnižjih tovarniških cenah. — IG. HELLER, DUNAJ, II. Praterstrasse 49. (19) 16 8 _| ifc Dopisuje se v vseh jezikih. -X- Ceniki zastonj in franko. Ln ... . . .. .mm.... n m «tt ms* (185) 2-2 Učenca ki je dopolnil vsaj 15 let, sprejme JOSIP ZABUKOŠEK, krojaški mojster v Celju, Glavni trg št. 18. Korektor oziroma sotrudnik s primerno izobrazbo se sprejme takoj za list „I)omovina“ v Celju. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali Drag. Hribarju v Celju. (■mm Za dobro idočo stavbeno in cerkveno umetnostjo sc bavečo t - \/ečjo obrt v sredini Spodnjega Štajerja se radi razširjenja iste sprejme tihi ( 188 ) 2 _i kompanjon (kateri ni treba, da bi bil strokovnjak) s 16000 do 20.000 K kapitala. Dotični prevzame lahko knjigovodstvo. Vloženi denar je popolnoma osiguran. Ponudbe pod šifro ..Podjetno >t“ na upravništvo „Domovine“. MM9 m I : : : ::: : : : : : Trgovina z železnino „MERKUR“ PETER MAjmrč -v- C olju., Graška cesta, šte-sr. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. .me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel- skf a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ok^v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba ločn« ■*vvv:V-V m 191 V Šoštanjski okraj! Najlepši in najugodnejši kraj za letoviščarje je Šoštanj ski okraj, zlasti Šaleška dolina. V obeh trgih, Šoštanj in Velenje, dobi se mnogo stanovanj za posa¬ mezne osebe in cele družine. Tudi po vaseh, kakor: Družmirje, Šalek, Selo, Zavodne, Topolšica, Šmartno na Paki itd., so posamezna stanovanja na razpolago. Cene stanovanjem in hrani so jako nizke. Zdravstveno stanje je izborno. Zrak je svež in čist. Gozdov za sprehode je na obilo in povsod blizu. Tukaj poskusite, slavni letoviščarji, eno poletje ali vsaj nekaj tednov v bodočem poletju preživeti; ne bode vam zato žal, nasprotno bo gotovo vsak sklenil; „Tukaj sem pridem še drugo leto.“ Natančneja pojasnila daje ,.Olepševalno društvo v Šošlanju 11 . (153) 4-4 Prodajalka dobro izurjena v špecerijskem in manufakturnem blagu, želi službo takoi nastopiti. Naslov: M. Lešnik, Poberš, Maribor, Fraustauden- strasse št. 109. (180)2—2 ♦ Vožne karte in tovorni listi v ♦ AMERIKO Kralj, belgijski poitm parnik. Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. j;:|« Wienergiirtel 20 ali pa jj.l Julij Popper, Sudbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. m ■KOKI ( 645 ) 50-46 O- kr. priv. tovarna strojev, 'brizgalnlc, kme- tijskik strojev, X. moravska mehanična tkalnica cevi ln pasov p. a. smeKal v Cechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu., Frankop. ulioa 9 priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in . ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica p. SJVIEKAL v Zagrebu. Traun m Stiger Franc Pečnik. Alojzij VValland Viktor Wogg Milan Hočevar J os. Po’anetz Josip Matič Fran Zangger Anton Kolen-*. Oto Soh'.var/l lekarna Celje: Celje: Ivan Ravnikar 9 M. Rauscher lekarna , Jcsi > Srimz , Anton Topolak ,, YV. VVratschko Anton Ferjen Dobrna: Jos. Sikošek Braslovče: Ant. Plaskan . Josip Pauer Gomilsko: I. Idvoršek ,, Fran Cukala Trbovlje Videm: Vitanje: Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Janez Mtiller Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin pomaga izborno kot nedo- ( sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. 162 .. i snsnnnigi.irii^M ... mes SVOJI K 5 V O J ! M ; u občinstvu Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča^ Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE. Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- - nižjih cenah. - ■ - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. slovensko obrtno druš tvo v Celju^ — ---o i “^1 IVAN REBEK pafael palmic stavbni in umetni ključalničar trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Jakob Omladič v Gaborjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem, m izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno CELJ E, Največja zaloga zlatih, tula-, srebrni nikelnastih žepnih ur. Jako primerna rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapesi niče, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, n » vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna . Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom' v Celiu , pri dobrem pastirju* saria ložefa trg J Graška cesta. Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Graška cesta. Cene nizke! PETER KOSTIC v Celju, Glavni trg št. 2 (Štajarsko) priporoča gg. trgovcem in preprodajalcem sledeče: Britve, nože, vilice, žepne nože, pipce, škarje, žlice, različne igle, naprstnike in šila, česalnike, milo, parfem, masti za brke. Gumbe iz kovine in kosti, broše, moš- njice za denar, pasove, biče in bičala, svinčnike, radirke, črnilo, pečat, kamenčke, tablice in škatlje za šolarje, držala za peresa, knjižice, pismeni in kancelijski papir, barvani in svileni papir, papir v mapah in škatljah, zlato peno, papir za cigarete, zavitke, torbe za učence, škatlje za peresa in držala, lončene, lesene in porce¬ lanaste pipe, ustnike, cevke za cigarete in smotke, krtače za zobe, za lase in obleko, očala, tehtnice za vino in žganje, termometre in barometre, dreto, špage, šmis, pipe za sode, košare, harmonike, ogledala v plehu in lesu, meterske mere, balončke itd. — Nadalje: j srajce, bele in Jaegrove, spodnje hlače, ovratnike, | manšete, povoje, žepne robce, mašne, kravate, pavolo, i belo in barvano, sukanec v štrencah in špulah, suka- I ncc za kvačkanje, šnirance, volnene in svilene trake, različne žnore, kapice, rokavice, solnčnike in dežnike, podveze in naramnice, molke, podobice, križe, svetinjce, sv. slike itd. itd. Vse po najnižjih trgovskih in kramarskih cenah. IVAN LIKAR glavni zastopnik banke ,,Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. 6. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE =5»? Graška cesta št. 4 ^ CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna • itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjili cenah. Najlepši okraski in dekoracije jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov Josip Zabukošek Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in cend! Postrežba točna, in solidna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan m i. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela •zvrš. v najkrajšem času po konkurenčnih čeimh Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klonf H ' ~ pisarniškega pohištva, ter vseh v treoviiah nih mizarskih izdelkov P ° treb - Josip KoŠtomaj|| An ton Topolak trgovec s špecerijskim blagom - Coljn (nasproti Narodne^ donrn) priporoča svojo veliko zalogo vedno svp*p u, cenah. Nada.* P ,ipo,oi, hS^ggj^jMgj konjak grofa R. Keglevicha KUP “i: P ™ daJa ^elne pr,de*«, Postrežba točna in solidna. PoljsKe ulice štev. 14 § izvršuje vse v nje- j g govo stroko spa- 13 dajoča dela, kakor [ S železne ograje, vrata, - - - - - - štedilnike, (| vodovode, - vodnjake i.t. d. }| Vedno v zalogi Ig strelne ( priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIK0SEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. II ★ CELJE * Nove ulice št 77. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa (■V' stavbena in pohištvena pleskarska dela -^| katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje- nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Anton Kolenc trgovec 5 špecerijskih) blagom, deželnimi pridelki, sadjen) in perutnino = = V CELJU = = V .JSfarodnem domu* in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina •n izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. gostilničar „pri jelenu * 4 priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. Mrzla in topla kuhinja O 0 © © »k* >5 >5 >5 vedno na razpolago! Lastnina in lisk U. Hribarja v Celju. Odgovc josTp leoN krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 vrstnih^?z .? b činstvu svojo zalogo vsako- naročila .°. h Jek. -d Izvršujem tudi vzorcih žp? P ° na J n,ž J ib cenah in najnovejših HM-- * ! najvljudneje priporočani. postrežba! Cene nizke! da sem V p^evzel ° bČinStvu vl i udno naznanjam ♦ gostilno 4 v >Narodnem domu‘ v Celju pristna cena^ina^er 0 ««^ 6 ’ dobro marcno P. iv ?’ po nizkih cenah. Postregel z najboljšo kuhinjo ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. 'zdajatelj Rudolf Libensky.