Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Levičnik, učenik. Motto : nČlovek sa nči (Dalje.)Dokler živi." Narodska prislovica. 0 premični sgradi „^atferpomllon" bi bil kot iskreni avstrijski domorodec moral pač koj iz početka svojih »spominskih slik" kaj napisati; pa, človek ne more vsemu na enkrat kaj, in stal je omeneni pavilon tudi nekoliko oddaljen od ostalih rastavnih sgrad, tako ga je pri neštevilnih večjih in manjših poslopijih človek še lahko celo zgrešil, ako se ni vedel dobro orientirati. Meni vendar ni ostal skrit; le to sem jako obžaloval (in z manoj vred gotovo še marsikdo), ker za nas ljudi nižje verste bila je ta sgrada zaperta, vstop ne dovoljen vsakemu. Zunajnost njena kazala se je ozališana kot ena najlepših novošegnih stavb naših časov; streha bila je novoukusne oblaste oblike, z cinkom pokrita in s kipi opasana; vse v resnici sprelepo. Človek, ki je tudi znotrajnost te stavbe poznal, ni niogel zadost povedati o znotrajnih lepotab, in djal je, da imajo presvitli cesar in casarica, pa tudi visoko rodni cesarski žlahtniki priredjene v nji vsak za se svoje jako ukusne opravljene dvorane in sobe. Le škoda, da je tako zalemu poslopju prisojeno bilo, po skončani rastavi preveč osamljenemu ostati; služiti bi namreč zamoglo osredku vsakega še tako velikega mesta kot krasni kinč. — Na rastavi nahajale so se dalje tri sgrade z izdelki iz cementa, Menim, da prišel sem bil v ono, ki je nosila naslov. »Suttftftein* uitb Kement*$au non ©^aiHt)." Neverjetno skoraj je, kdor na lastne oči ne vidi, koliko sprelepih stvari zamorejo v naših časih umetniki zlasti iz cementa narediti. Še strokovnjaka bi skoraj kmalo lahko goljufal, da je to prav kamen. In kakšno dragoceno kamnje, kaki sprelepi marraeljni se dajo ponarediti iz te tvarine! Tu si "vidil zložena tla, ki klubajo vsaki mozaiki; kipe raznih barv; stebrovje za raznoverstne stavbene zloge; sprelepe in jako umetno zgotovljene podboje za vrata; — sploh toliko kiparskih, stavbenih in kamnosečnih izdelkov, da ni lahko povedati. Viditi take sprelepe reči moral je človek spoznati, da uraetnija napreduje naše dni v resnici z ogromnimi koraki. — Slavno znana Hilcer-jeva zvonarska livarna iz Dunajskega Novega mesta, ki je zdaj na glasu med pervimi te oberti, imela je na razstavi obešenih osem zvonov, ki so bili vliti za prelepo dunajsko cerkev, ki se zida v spomin srečne rešitve presvitlega cesarja Frauca Jožefa iz morilčeve roke, katera stavba se približuje ravnokar svojemu skončanju, in o kateri sem že enkrat nekje zapisal, da edino le zarad nje bi se splačal človeku trud, iti enkrat nalašč na Dunaj, da bi si jo ogledal. Koliko so zvonovi tehtali ne vem povedati; tudi glasov ne morem imenovati; kot posebnost naj omenim to, da za zvonenje je bilo odločenih 6 zvonov, ki so bili vversteni, kakor pišali na orglah; dva pak sta bila posebne oblike in skoraj še bolj na plitvo izpeljana, kakor nam predočujejo slikarji kineške klobuke ali pa strehe. Tacih zvonov še nisem vidil, toliko pa sem poznej zvedel, da iraajo le edini namen, da ura na nje bije; zvoniti bi se zarad plitvosti ne moglo. (Če se ne motim, pravijo Nemci takim zvonovoin: Uf)rfdjellen.) Rad bi slišal glas tacih novoobliknih zvonov, in če pridem še kedaj na Dunaj, tega gotovo ne bom spustil iz svojega popotnega programa. — V „ Gšifenmobel *^atntlon oon Cuitttier unb ^erjog" videl sem toliko sprelepega pohišja (hišnega orodja), namreč: posteljnjakov, stolov, naslonjačev (zof), miz, omar, pluvavnikov in enake oprave iz vlitega in kovanega železa, da sem skoraj hvalil Boga, da nisem raizar. Tem rokodelcem protijo zlasti za izdelke lepše verste zelo nevarni konkurenti, železninske tovarne namreč. Ker za take stvari mora biti navadno dost denarja, se bodo nepremožni tudi zanaprej radi z lesenim pohišjera zadovoljili. — V ,,*($arquetten = *$ atitCon b. SReufdjloš au§ ^eft" videl sem tako sprelepe in spreumeteno zgotovljene sparkete" za vložena tla, da se mi je prav škoda zdelo, da ljudje tako sprelepe reCi v tla vdelujejo in po njih hodijo. Slikar bi komaj kaj lepšega zmalati zamogel, kakor se je tu videlo. Se ve, da so take lepe in ^umetno sostavljene stvari le za take, ki ne vedo, ali pa vedeti nečejo, ,,po čim so groši". Pa6 ni čudo, da naše dni že marsikateri ngospodi" primankuje denarja. Pri toliki stavbeni potrati ga ji more. — V sgradi ,,^SatntIon ber f. f. ©taatšbaljn" bile so raspostavljene zopet lepe stvari. Med drugimi naletel sem ondi na novost, katere dotlej še nisim vidil, namreč na orjaški zvon iz vlitega jekla (©ufiftaljl). Glasu tega zvona sicer tudi nisem mogel slišati, pravijo pa, da zvonovi iz te tvarine sprelepo donijo, skoraj še lepše, kot bronasti; tudi so veliko cenejši: samo če se vbijejo, je tvarina le malo vredna, kar pri bronu ni. Pa tudi druge razverstne železnine, hlaponov, srebra, bakra, rudnin, lesenine, brezštevilnih kamninskik plemen in drugib enakih stvari nahajalo se je toliko ondi nakopičenih, da je tudi ta sgrada zaslužila naslov: mali, ali pa precej veliki muzej. — Zelo enake reči, kakor ro se vidile o ravnokar omenjenem pavilonu, bile so tudi v ,f$at>tHon ber ®atfer gerbtnanb§ Sftorbfmfjn fiir Soco* moftrj= unb gifenBafyn = @Kttrirj)timg" in v ,,^at>illon ber 9lorbweftbai^n", kamor sem bil tudi zašel. V pervi sgradi zanimali se me mnogoverstni in raznokonstruirani hlaponi, vozovi (vagoni) in splob stvari, ki se rabijo pri železnicah; v drugi pa veliko železno snežno drevo (<3d)nee= pflug), kakoršne po zimi vpregajo pred hlapone, da rijejo železničnira vlakom gaz skoz novo-padli sneg. — V ,,Uf)f § SBiener Šacferei" zašel sim se bil tudi. Prav na tovarniški način zgotovljalo se je tu pred očmi obiskovalcev naj ukusnejše in raznoverstno pecfvo (pekarije), in z peči vzeto širilo je okrog sebe tako prijetne vonjave, da si človek (vkljub kvaternega petka — ta dan sem bil namreč v tej sgradi) ni mogel kaj, da bi ne bil segel po dobrih stvareh, ki so se obiskovalcu ponujale na prodaj. — (Dalje prih.)