POT NARAVE Trajnosten pristop k ponovnem načrtovanju naselij in stanovanjskih sosesk na ogroženih in degradiranih območjih po poplavah avgusta 2023, Izbirni predmet: Prostor in rekreacija. FA 23/24 Lara Crnjac, Aleš Golja Pot narave Strokovna monogra ija: 1. izdaja Lektura: Lucija Luknar Pev Oblikovanje in tehnična ureditev: Lara Crnjac Izdala in založila : Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Bibliografsko - informacijska obdelava: Elizabeta Kralj Ljubljana, september 2024 Publikacija je brezplačna. E-publikacija je dostopna na naslovu: https:// Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 215570947 ISBN 978-961-6884-90-7 (PDF) U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALITIČNI DEL PROBLEMSKO IZHODIŠČE Avgusta 2023 je Slovenijo zaznamovala huda naravna nesreča, ki je povzročila obsežne poplave, plazove in opustošenje na različnih območjih države. Narava je iz-bruhnila v vsej svoji siloviti moči, preplavljajoč mestne ulice, vasi in kmetijska zemljišča ter pustila za seboj uničujoče sledi. Posledice poplav so bile še posebej občutne v Zgornji Savinjski dolini, kjer je reka Savinja prestopila bregove in poplavila številna naselja. Mozir-je, Nazarje in Solčava so med najbolj prizadetimi ob-močji, saj so poplave uničile domove, infrastrukturo in kmetijske površine, mnoge prebivalce pa je bilo treba evakuirati. Reka Savinja je poplavila ceste, mostove in številne objekte, kar je prizadelo vsakdanje življenje prebivalcev doline. Posledice so tako hude, da bo obnova v teh predelih dolgotrajna in zahtevna. Mnoga območja sploh ne bodo deležna obnove, saj so možnosti ponovne ujme izjemno visoke. Brez ustrezne protipoplavne zaščite bi ponovna gradnja stanovanjskih naselij na teh ob-močjih predstavljala preveliko tveganje, saj bi bili prebivalci vedno izpostavljeni silovitim naravnim vplivom. Obsežna prizadevanja za obnovo in zaščito prizadetih območij bodo ključna, da bi se preprečile morebitne bodoče katastrofe, a skrb za varnost in zaščito ostaja ena največjih prioritet. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALITIČNI DEL PROBLEMSKO IZHODIŠČE Ujme so za sabo pustile velike posledice, poleg materi-alne škode pa so globoko vplivale tudi na družbo. Ljudje so po katastrofi spremenili pogled na okolje, saj se zdaj veliko bolj zavedajo silne moči narave in njenega potenci-ala za uničenje. Do narave gojijo drugačen, bolj spoštljiv odnos, saj so se soočili z realnostjo, da človek kljub teh-nološkemu napredku ne more popolnoma obvladovati naravnih sil. Prebivalci poplavno ogroženih območij so se znašli v negotovosti in strahu pred morebitnimi pon-ovnimi poplavami, kar jih sili v iskanje rešitev in odgovo-rov na številna vprašanja. Sprašujejo se, kam bi se lahko umaknili, kako bi lahko zaščitili svojo nepremičnino in ali je obnova sploh smiselna v takšnih pogojih. Čeprav bi ljudje, ki niso izpostavljeni poplavni nevarnosti, na vprašanje smiselnosti obnove odgovorili nedvoum-no in preprosto, za prebivalce teh območij odgovor ni preprost in enoznačen. Mnogi so globoko navezani na svojo nepremičnino, saj gre pogosto za domove, v katere so vložili večino svojega življenja. Ta navezanost ni zgolj materialna, temveč tudi čustvena in psihološka. Lastnina ni le fizični prostor, ampak tudi simbol osebnih dosežkov, zgodovine in spominov. Psihosocialni dejavniki, kot so pripadnost skupnosti, občutek varnosti in identiteta, igrajo pomembno vlogo PREJ pri tem, zakaj se ljudje oklepajo svojih domov, tudi ko so ti izpostavljeni nevarnostim. Navezanost na kraj, kjer POTEM so odraščali ali ustvarjali družino, se pogosto prepleta z občutkom pripadnosti lokalni skupnosti. Ta občutek pripadnosti je še toliko močnejši v manjših skupnostih, kjer imajo medosebni odnosi in sodelovanje v lokalnem okolju ključno vlogo pri oblikovanju identitete posameznika. Urbanistična zasnova in oblikovanje prostora lahko okrepita te vezi, saj ustrezno oblikovani prostori spodbujajo povezanost in občutek domačnosti. Odločitev za preselitev ali obnovo zato ni zgolj prag-matična, ampak globoko prepletena z osebnimi vred-notami, spomini in družbenimi povezavami. Strah pred izgubo teh vezi in občutka pripadnosti lahko povzroči še dodatno psihološko stisko, ki je enako pomembna kot materialna izguba. Ljudje se ne borijo zgolj za fizične prostore, ampak tudi za ohranitev občutka doma, varnosti in povezanosti s skupnostjo. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALITIČNI DEL NAMEN NALOGE Naloga proučuje poplavna območja ob reki Savinji v občini Braslovče in se osredotoča na možnosti revitalizacije teh opustošenih območij z vključevanjem rekreacijskih, sprostitvenih in medi-tativnih vsebin. Posebna pozornost je namenjena območju športnega parka v Letušu in stanovan-jskemu naselju, kjer je poplava uničila 150 domov. Namen naloge je analizirati izzive, s katerimi se soočajo prebivalci in lokalne oblasti ter predstaviti različne pristope k obnovi, pri čemer se osredotoča na trajnostne in celovite rešitve. Ključni poudarek je na strateškem umeščanju stanovanjskih naselij ter načrtovanju dovoljenih področij razpršene gradnje na območjih, ki niso izpostavljena nevarnosti naravnih katastrof. Naloga obravnava tudi načrtovanje javnih rekreacijskih površin, ki so bistvene za ohranjanje družbe-ne kohezije in omogočajo prebivalcem okrevanje po naravnih nesrečah. Poudarja pomembnost športno-rekreativnih površin v povezavi s psihoso-cialnimi vidiki, saj te površine prispevajo k občut-ku skupnosti, ki je bil prisoten pred poplavami, PREJ ter omogočajo ponovno povezovanje prebivalcev in krepitev njihovega občutka varnosti in pripad-POTEM nosti. Naloga preučuje tudi, kako lahko družba z združenimi prizadevanji okreva po naravnih katastrofah in kako je mogoče obvladovati ter preprečevati podobne dogodke v prihodnosti, s ciljem dolgoročne zaščite tako prebivalcev kot njihovih bivalnih in rekreacijskih prostorov. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALITIČNI DEL ZGODOVINA OBČINE BRASLOVČE Braslovče, prvič omenjene že leta 1140, so skozi stoletja nosile pečat bogate zgodovine. Trške pravice so pridobile leta 1360, v preteklosti pa so slovele kot središče hmeljarstva in tekstilne indus-trije. V bližini se ponosno dviguje Grad Žovnek, nekdanja rezidenca celjskih grofov. Danes Braslovče, ustanovljene kot samos-tojna občina leta 1998, očarajo z mozaikom zgodovinskih in kulturnih draguljev. Obiskovalce privlačijo sakralni objekti, kot so cerkev Marijin-ega vnebovzetja in Marijina kapela ter etnološka zbirka v stari graščini. Narava v okolici ponuja priložnosti za pohodništvo, kolesarjenje in ribolov ob Braslovškem in Žovneškem jezeru. Poleg bogate dediščine so Braslovče prepoznane tudi po svojih značilnih dejavnostih. V občini se odvija tradicionalni praznik hmelja, ki slavi bogato hmeljarsko preteklost. Prav tako so tukaj prisotna sodobna podjetja, ki se ukvarjajo z lesno predela-vo, strojništvom in živinorejo. Braslovče so torej kraj, kjer se prepletajo zgodovinski spomini, kulturna ustvarjalnost in naravne lepote, s svojo prijaznostjo in gostoljubnost-jo pa vabijo k nepozabnemu obisku. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALITIČNI DEL STATISTIČNI PODATKI OBČINE BRASLOVČE Občina Braslovče je del savinjske statistične regije. Meri 55 km² in je po površini med slovenskimi občinami uvrščena na 124. mesto. Občina ima približno 5.730 prebivalcev. Po številu prebivalcev se med slovenskimi občinami uvršča na 94. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine živijo povprečno 104 prebivalci. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je negativen in znaša –1,4 (v Sloveniji –2,3). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je pozitiven in znaša 7,2. Seštevek naravnega in se-litvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je torej pozitiven in znaša 5,8 (v Sloveniji 4,6). Povprečna starost občanov je 43,4 leta, kar je nekoliko nižje od povprečne starosti prebivalcev Slovenije, ki znaša 43,9 leta. Vrednost indeksa staran-ja za občino je nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo. To pomeni, da se povprečna starost prebivalcev občine dviga počasneje kot v celotni Sloveniji. V občini je, tako kot v večini slov-enskih občin, med ženskami več tistih, ki so stare 65 let ali več, kot tistih, ki so stare manj kot 15 let; pri moških je slika podobna. V občini delujeta 2 vrtca, ki ju obiskuje 236 otrok. Od vseh otrok v občini, starih od 1 do 5 let, je 87 % vključenih v vrtec, kar je več kot v povprečju po Sloveniji (82 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se izobražuje približno 550 učencev. Različne srednje šole obiskuje okoli 220 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je 41 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je na 1.000 prebivalcev povprečno 38 študentov in 8 diplomantov. Med osebami v starosti 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je približno 71 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (69 %). Statistični podatki (za leto 2022) pridobljeni na spletni strani Satističnega urada Republike Slovenije. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE NAMENSKA RABA Občina Braslovče leži v severovzhodnem delu Slovenije, v osrednjem delu Spodnje Savinjske doline, med Karavankami in Posavskim hribovjem. Skoraj 40 % površja občine Braslovče je prekritega z gozdnimi površinami. Prevladuje razpršena gradnja enostanovanjskih hiš, redki so večstanovanjski objekti, ki se pojavljajo v koncentrirano pozidanih conah. Skozi občino teče glavna cestna povezava med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. S - Območja stanovanj (SS, SB, SK, SP, SC, SV) B - Posebna območja (BT, BD, BC) C - Območja centralnih dejavnosti (CU, CD) I - Območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK) Z - Območja zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZD, ZK) P - Območja prometne infr. (PC, PŽ, PL, PO, PH, PP, PR) Območja ostale infrastrukture (T, E, O) A - Površine razpršene poselitve Kmetijska zemljišča (K1, K2) Gozdna zemljišča Površinske vode (VC, VM) VI - Območja vodne infrastrukture L - Območja mineralnih surovin (LN, LP) f - Območja za potrebe obrambe zunaj naselij Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 M: 1:40000 ANALIZE GEOLOŠKA KARTA Geološke značilnosti območja so posledica zapletenih tektonskih procesov, sedimentacije in erozije, ki so oblikovali raznoliko geološko zgrad-bo. Razširjeni pregled geologije Braslovč temelji na poglobljeni analizi različnih geoloških formacij, starostnih obdobij in sedimentnih zaporedij. Mineralni viri: območje občine Braslovče nima več- jih nahajališč mineralnih virov, vendar pa so nekateri lokalni kamnolomi v preteklosti izkoriščali peščen-jake in glinovce za gradbeni material. Naravne danosti: hidrogeološki potencial je pomemben za oskrbo s pitno vodo, pri čemer se podzemne vode shranjujejo v aluvialnih vodonosnikih. Tuf lias (theta) Prelom, prelomna cona Glinast skrilavec in lapor Erozijska meja Aluvij, pretezno glineno - pesceni Terasni odsek Glina, podrejeno kisli prod in pesek Normalna geološka meja Lapornata morska glina - sivica Fosil Apnenec Območje mineralnih surovin Keratofir in porfir Skladovit dachsteinski apnenec s prehodi v dolomit Apnenec in dolomit z rozenci, lapor, skrilavec, tuf in tufit Lapor, meljevec, skrilavec, apnenec, rozenec, dolomit, tuf in tufit M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE NARAVA IN OKOLJE Natura 2000 - Direktiva o habitatih (pSCI, SAC) Natura 2000 - SPA Ekološko pomembna območja (EPO) Ekološko pomembna območja (EPO) - jame Naravne vrednote (RNV) - območja Naravne vrednote (RNV) - jame Naravne vrednote (RNV) - točke Zavarovana območja (ZO) - poligoni Zavarovana območja (ZO) - točke M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE PEDOLOŠKA KARTA Tuf lias (theta) Prelom, prelomna cona Glinast skrilavec in lapor Erozijska meja Aluvij, pretezno glineno - pesceni Terasni odsek Glina, podrejeno kisli prod in pesek Normalna geološka meja Lapornata morska glina - sivica Fosil Apnenec Območje mineralnih surovin Keratofir in porfir Skladovit dachsteinski apnenec s prehodi v dolomit Apnenec in dolomit z rozenci, lapor, skrilavec, tuf in tufit Lapor, meljevec, skrilavec, apnenec, rozenec, dolomit, tuf in tufit M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE TOPOGRAFIJA M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 VODOVJA IN POPLAVNA OBMOČJA ANALIZE NARAVA IN OKOLJE - POPLAVE Savinja in njeni pritoki jezera in ribniki območje zelo redkih poplav območje zelo redkih poplav III.varstveni režim II. varstveni režim I. varstveni režim M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 ANALIZE SINTEZA OKOLJSKIH ANALIZ Na podlagi analiz območja lahko definiramo nove cone primerne za naselitev ali zgolj potrebe rekraci-je in preživljanje prostega časa. Območja sledijo glavnim idejam zagotavljan-ja geološko in hidrološko varnih območij, ta so definirana na podlagi opravljenih analiz in raziskav, ob morebitni izvedbi pa bi morala biti pridobljena uradna poročila in analize hidrologov in geologov. Novo formirane varne cone upoštevajo ekološke, transportne in socialne vidike npr. bližina prometnih povezav, bližina naravnih danosti ... območje poplavne ogroženosti natura 2000 - direktiva o habitatih zavarovana obmomčja ekološko pomembna območja pomembni objekti in objekti zbiranja množice ljudi pomembne ceste NOVE varne cone M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT KONCEPT Odnos do javnih zelenih površin in nasplošno do naravnega okolja je v vaseh in manjših naseljih je popolnoma drugačen kot v mestih in večjih naseljih. Vasi so na vsakem okraku obdane s travniki, njivami, polji in gozdovi skozi katere se vije nešteto poti, ki jih domačini in ostali obiskovalci uporabljajo tudi v rekreacijske namene. NARAVA rekreacija, prosti čas, zdrav način življenja Potrebe uporabnikov se skozi evolucijo spreminjajo vendar potreba po socializaciji in sprejetju v družbi ostaja vedno prisotna. Za kvaliteten in zdrav način UPORABNIK organizacija in biourbanizem, zasnova sobivanje z naravo, življenja je za ljudi, poleg osnovnih človeških potreb, znotraj varnih con zagotovitev varne- pomembna tudi rekreacija. ga bivalnega okolja vzpostavitev družbenih interak- cij, posledično oblikovanje in krepitev skupnosti ARHITEKTURA Arhitektura kot umetniška znanstvena disciplina narekuje razvoj in način oblikovanja družbe. Arhitektura se že veliko časa ukvarja s povezovan-jem človeka nazaj z naravo, saj smo ljudje ob neneh-nem hlastanju po vse več materialnih dobrinah počasi zgubili stik z naravo, ker se močno kaže tudi v naši kvaliteti življenja. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT METODOLOŠKI PRISTOP izbira novih varnih lokacij primernih za idejna zasnova soseske idejna zasnova tipa enostanovanjskih hiš vzpostavitev nove soseske na novi varni lokaciji U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT OCENA VELIKOSTI POSEGA V PROSTORU Poplavno ogroženo področje znaša skupno cca. 251.000 m². Od tega je športno rekreacijskih površin 8,700 m², površin s programom kulture Najbolj ogroženo območje v občini ob neposrednji bližini reke Savinje ali prostovolnih organizacij 3.000 m² in poseljenih površin 221.300 m². 158 objektov potrebnih preselitve na varnejše območje, od tega okvirno 38 Od skupno 158 objektov potrebnih preselitve na počitniških objektov varnejšo lokacijo, jih je 22 v občini Šmartno ob Paki, 31 objektov je počitniških, 102 objektov s stalnim prebivališčem in 3 objekti, ki imajo zabeležene le začasne naslove bivanja. pomembni objekti in objekti kjer se zbira večje število ljudi pomembne ceste območje kakršnekoli poplavne ogroženi območje nujne preselitve nove varne cone M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT OCENA VELIKOSTI POSEGA V PROSTORU Najbolj ogroženo poseljeno območje v občini Šmartno ob Paki. 22 objektov potrebnih preselitve S pomočjo opravljenih analiz in javno dostopnih podatkov so bile lokacije določene na način Popolnoma uničen edini športni park v izločanja neustreznih območij. Vsaka lokacija je v Letušu, opustošena tudi kulturni in gasilski dom nadaljnem procesu podrobneje analizirana z vidika Najbolj ogroženo poseljeno območje v dostopnosti, velikosti, namenske rabe, geologije, Letušu - občina Braslovče. neposrednji bližjini reke Savinje hidrologije in SWOT analize. 136 objektov potrebnih preselitve na varnejše območje. 158 objektov potrebnih preselitve na Idejne rešitve izbranih lokacij so zasnovane na podlagi splošno dostopnih podatkov portala ARSO in podlogah Geodetske uprave RS. Za morebitno izvedbo sta potrebni podrobnejša geološka in hidrološka analiza ter mnenje strokovnjakov s tega področja. pomembni objekti in objekti kjer se zbira večje število ljudi pomembne ceste območje kakršnekoli poplavne ogroženi območje nujne preselitve nove varne cone M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT POTENCIALNE VARNE CONE LOKACIJA 1 katastrska občina: Letuš velikost: ≈ 270.000 m2 identiteta prostora: travnate površine in njive geologija: apnenec, glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: kmetijska zemljišča LOKACIJA 2 katastrska občina: Braslovče velikost: ≈ 139.000 m2 identiteta prostora: travnate površine, njive in gozd geologija: glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: kmetijska zemljišča (K1 in K2) in gozdna zemljišča LOKACIJA 3 katastrska občina: Braslovče velikost: ≈ 125.000 m2 identiteta prostora: travnate površine in njive geologija: glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: kmetijska zemljišča LOKACIJA 5 katasterska občina: Braslovče / Spodnje Gorče velikost: ≈ 98.000 m2 identiteta prostora: travnate povržine LOKACIJA 4 geologija: glina, kisli prod, pesek, katastrska občina: Braslovče / Spodnje Gorče trenutna namembnost: kmetijska zemljišča, velikost: ≈ 208.000 m2 centralne dejavnosti, posebna območja, območja identiteta prostora: travnate povržine in njive stanovanj geologija: glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: najboljša kmetijska zemljišča LOKACIJA 6 katastrska občina: Braslovče velikost: ≈ 255.000 m2 identiteta prostora: travnate površine in njive geologija: glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: najboljša kmetijska zemljišča LOKACIJA 7 katastrska občina: Podvrh velikost: ≈ 44.000 m2 identiteta prostora: travnate povržine in njive geologija: lapornata morska glina, glina, kisli prod, pesek, aluvij, pretežno glineno trenutna namembnost: kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča LOKACIJA 8 katastrska občina: Šmatevž velikost: ≈ 30.000 m2 identiteta prostora: travnate površine in njive geologija: apnenec, glina, kisli prod, pesek, trenutna namembnost: površine razpršene poselitve, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča pomembni objekti in objekti kjer se zbira večje število ljudi pomembne ceste območje kakršnekoli poplavne ogroženi območje nujne preselitve nove varne cone M: 1:40000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT IDEJNA ZASNOVA NA PRIMERU LOKACIJA 1 katastrska občina: Letuš velikost: ≈ 275.000 m² identiteta prostora: travnate površine in njive pomožni kulturni dom športni objekt geologija: apnenec, glina, kisli prod, pesek, kulturno zaščiten objekt/spomenik trenutna namembnost: kmetijska zemljišča igrišči za nogomet in odbojko otroška igrala hidriologija: od poplavnih območij oddaljena 340 m prireditveni prostor gasilski dom pekarna šola in vrtec Velikost nekdanjih programov: cerkev Skupno: cca 233.000 m². bencinska črpalka Športno-rekreacijske površine: 8,700 m², Kultura in prostovoljstvo: 3.000 m² Naselje: 221.300 m². pomembni objekti in objekti kjer se zbira večje število ljudi pomembne ceste območje kakršnekoli poplavne ogroženi območje nujne preselitve nove varne cone M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT ZASNOVA NA PRIMERU LOKACIJA 1 Prednosti: - najbližje potencialno območje trenutnemu ogrožnemu delu, kjer je nujno potrebna preselitev prebivalcev, s tem izseljencem zagotovimo enako poznano skupnost, bivalno okolje, kar lahko preselitev in s tem povezane stiske olajša, - neposredna bližina glavne prometne povezave iz Zgornje Savinjske doline proti avtocestnemu priključku Šentrupert, kmalu tudi neposrednja bližina priključna novi avtocestni povezavi s Koroško, - dve avtobusni postajališči, oddaljeni približno 5 min hoje, - bližina neokrnjene narave, naravnih in kulturnih znamenitosti, - možnost nadaljnega razvoja soseske v JV smeri. Slabosti: - - glasnost prometnih povezav, - slaba osvetljenost v popoldanskem in večernem času zaradi topografije terena, ki se na zahodu hitro dviga. Tveganja: - trenutno je zemljišče klasificirano kot najboljše kmetijsko zemljišče, s poseganjem na tem območju izgubimo parcele s kvalitetno zemljino primerno za pridelovanje hrane. Priložnosti: - priložnost za vzpostavitev novega sistema naselja, ki predstavlja novost v prostoru in narekuje drugačen pristop k načrtovanju in oblikovanju družbe, - povezovanje Letuša z Malimi Braslovčami in spod-bujanje medkrajevnega povezovanja. pomembni objekti in objekti kjer se zbira večje število ljudi pomembne ceste območje kakršnekoli poplavne ogroženi območje nujne preselitve nove varne cone M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PROGRAMSKA SHEMA PROSTORA LOKACIJA 1 Lokacija zaradi svoje velikosti na enem mestu združu-je različne programe, aktivnosti in potrebe prebivalcev. Glavni in največji del predstavlja naselje stanovanjskih hiš, med njimi se mešajo programi namenjeni rekreaci-ji, aktivnemu preživljanju prostega časa kot tudi kultu-ri, izobraževanju, učenju in servisnemu programu ter delu. Programska shema upošteva vpliv okolice in že obstoječih programov v bližini. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PROGRAMSKA SHEMA BIVANJE Programsko razporejanje je pomemben korak pri načrtovanju naselja, kakovost pa je, poleg varnosti, eden izmed ključnih vodil te naloge. Kakovostno bivalno okolje namreč ni zgolj zbirka zgradb, ampak prostor, kjer se ljudje počutijo varno, udobno in povezano z drugimi. Takšno okolje pozitivno vpliva na naše fizično in duševno zdravje, spodbuja socialne interakcije in omogoča dostop do izobraževalnih in kulturnih priložnosti. Oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja zahteva premišljen pristop, ki upošteva lokacijo, arhitektu-ro, urbanistično načrtovanje, zelene površine, infrastrukturo, socialno infrastrukturo in vključevanje občanov. S kombinacijo teh elementov lahko ustvarimo naselja, ki bodo prijetna za življenje in bodo služila kot vzor za prihodnje generacije. Skupna velikost namenjena bivanju na novi lokaciji je 230.000 m2, kar je enako približni ocenjeni velikosti površine nujno potrebne izselitve. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PROGRAMSKA SHEMA REKREACIJA in PROSTI ČAS Rekreacija je ključni element pri oblikovanju sodobnih naselij, saj neposredno vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Zagotovitev ustreznih rekreacijskih površin in aktivnosti spodbuja zdrav način življenja, krepi medsebojne odnose ter prispeva k splošnemu dobrobitu skupnosti. Dostopnost parkov, igrišč, sprehajalnih poti in dru-gih rekreacijskih prostorov omogoča prebivalcem, da se sproščajo, gibajo in preživljajo čas na svežem zraku. To je še posebej pomembno v današnjem hitrem tempu življenja, saj rekreacija pomaga zmanjšati stres, izboljšati koncentracijo in preprečevati številne zdravstvene težave. Poleg fizičnega zdravja rekreacija pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje, saj nam omogoča, da se odklopimo od vsakdanjih obveznosti in spoznamo nove ljudi. Zato je pri načrtovanju novih naselij nujno, da se že v začetni fazi posveti dovolj pozornosti oblikovanju rekreacijskih prostorov, ki bodo ustrezali potrebam različnih starostnih skupin in interesov. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PROGRAMSKA SHEMA IZOBRAŽEVANJE in KULTURA Izobraževanje predstavlja temelj osebnega razvoja in družbenega napredka. Dostopnost kakovostnih izobraževalnih ustanov v neposredni bližini doma omogoča optimalne pogoje za pridobivanje znanja in spretnosti, nujnih za uspešno vključevanje v sod-obno družbo. Vendar pa se izobraževanje ne ome-juje zgolj na formalne institucije; proces učenja je življenjski proces, ki se odvija skozi vse življenje in v različnih oblikah. Kultura kot rezultat človekove kreativnosti in iz-ražanja igra ključno vlogo pri oblikovanju identitete posameznika in skupnosti. Kulturni dogodki, umetnost in zgodovinska dediščina ne le bogatijo naše življenje, temveč tudi krepijo socialne vezi in spodbujajo medkulturni dialog. Kakovostno bivalno okolje mora nuditi prostor za razvoj kulture in omogočiti dostop do kulturnih dobrin. Sinergija med izobraževanjem in kulturo je neločljivo povezana z oblikovanjem kakovostnega bivalnega okolja. Ko načrtujemo nova naselja, moramo zagotoviti, da bodo ta nudila uravnotežen razvoj na vseh področjih človekovega življenja. Dostopnost do izobraževalnih ustanov, delovnih mest in kulturnih prireditev je ključni dejavnik za kakovost življenja prebivalcev. Takšna naselja ne le spodbujajo osebni razvoj posameznikov, temveč tudi prispevajo k socialni koheziji in trajnostnemu raz-voju skupnosti. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT IDEJNA ZASNOVA Tradicionalni način gradnje na podeželju je pogosto zaznamovan z razpršeno poselitvijo, kjer hiše v majhnih skupinah ali gručah ustvarjajo intimne atri-enostavna vrstna ureditev soseske predlagana ureditev soseske je znotraj soseske. Ta način gradnje ima številne prednosti, kot so večja zasebnost, bližnji stik z naravo in ohranjanje kulturne dediščine. Pri načrtovanju novih sosesk se pogosto srečujemo z dilemo med racionalnim linijskim načinom gradnje, ki omogoča učinkovito izrabo prostora, in ohranjanjem značilnosti obstoječih naselij. Čeprav linijska gradnja z vrstnimi hišami omogoča hitrejšo in cenejšo gradnjo, pogosto vodi do monotonih in enoličnih naselij, ki ne spodbujajo občutka pripadnosti in skupnosti. Gradnja v gručah predstavlja alternativo linijskim naseljem, saj omogoča ohranjanje obstoječega vzorca poselitve, krepitev občutka skupnosti, več- jo zasebnost, raznolikost arhitekture in boljšo vključenost v okolje. Pri načrtovanju soseske v gručah je pomembno up-oštevati analizo obstoječega stanja, potrebe upo-omrežje poti poteka le v eni smeri omrežje poti poteka v vseh smereh rabnikov, ustvarjanje skupnih prostorov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in uporabo trajnostnih materialov. S premišljenim načrtovanjem lahko soseske v gručah postanejo prijetni in trajnostni kraji za življenje, ki združujejo prednosti podeželja in sodobnega načina življenja. javni skupni prostor se pojavlja le na določenih javni prostor se pojavlja povsod med gručami delih in je tam bolj skoncentriran in omogoča enake pogoje dostopanja vsem prebivalcem in širši javnosti U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT RAZVOJ SOSESKE STANOVANJSKI OBJEKTI Gruče stanovanjskih hiš so razporejene nekoliko odmaknjeno od oboda območja varne cone, s tem dopuščajo, da se prostor med njimi odpira v večje območje, ki je namenjeno javnim zelenim površinam. Na zahodnem in južno-zahodnem delu se soses-ka kontinuirano nadaljuje proti gozdu, na vzhodni strani pa z odmikom od glavne ceste vzpostavlja mirnejše bivanjsko okolje. Vsak posamičen dovoz lahko sprejme do 8 stanovanjskih hiš, ki so poljubno orientirane, saj se vrstijo okrog krožnega dvorišča. Objekti tako niso enolič- no orientirani, ampak med sabo ustvarjajo dialog z različnimi koti postavitve. S tem lahko reguliramo tudi zasebnost, dovajano svetlobo v notranjost, postavitev notranjih prostorov itd. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT RAZVOJ SOSESKE OMREŽJE POTI IN DOSTOPOV Dostop do lokacije je iz obeh strani, kar omogoča takojšnji uvoz iz glavne ceste med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino ali pa uvoz iz mirnejše ceste s strani Dobrovelj. Poti na lokaciji so speljane tako, da glavna cesta vzpostavi krožno pot, vzdolž katere se na obeh straneh nizajo odcepi do posamičnih gruč stanovanjskih hiš. Dovozi do posamičnih skupin stanovanjskih hiš so dolgi nekaj deset metrov in se na koncu zaključijo krožno. Na ta način ena cesta napaja dvorišča oz. garaže pred vsako od osmih stanovanjskih hiš. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT RAZVOJ SOSESKE ŠPORTNO-KULTURNI CENTER Na skrajnem severnem delu lokacije trije novi objekti vzpostavljajo novo zbirno točko v prostoru, ta poseg v prostor štejemo med večje in bolj invazivne posege, saj njegova izgradnja predstavlja velik strošek ter zavzema več prostora. Zato moramo biti pozorni pri načrtovanju le teh. Novi objekti so namenjeni širši javnosti in vsebu-jejo različne programe izobraževanja, kulturnega in prostovoljnega udejstvovanje, rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa … Športni park ponuja veliko različnih načinov aktivnosti za vse generacije, omogoča prosto uporabo različnih igrišč, tekaških stez, zunanjega fitnesa, igro na igralih za otroke, balinanje, pikado ter kegljanje za nekoliko starejše. Pojavi se še več manjšin športnih rekvizitov, ki so razpršeni po celotnem parku, ki pa se uvrščajo med manj invazivne posege v prostor in jih je s tem mogoče dodajati sprotno - odvisno od potreb in želja novih uporabnikov. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT POTEK OBLIKOVANJA SOSESKE PROSTI ČAS Javni prostori so bistveni za zdrav razvoj posameznika in skupnosti, saj povezujejo prebivalce različnih starosti in interesov in predstavljajo socialno tkivo. Da bi bili ti prostori privlačni in čim bolj uporabni, je pomembna komponenta raznolikost skupnih javnih površin. Pri oblikovanju teh prostorov je ključno upoštevati potrebe in želje različnih skupin prebivalcev. Mladi potrebujejo prostore za igro in šport, odrasli za rekreacijo in sprostitev, starejši pa za druženje in mirne aktivnosti. Psihosocialni vidiki skupne-ga javnega prostora so izjemno pomembni, saj omogočajo razvoj občutka pripadnosti, krepijo socialne vezi in prispevajo k boljši kakovosti življenja. V takšnih prostorih se razvijajo medgener-acijski odnosi, kar je še posebej pomembno v da-našnjem hitrem tempu življenja. Skupni prostori za preživljanje prostega časa so torej več kot le fizične površine – so ključni element vsake soseske, kjer se odvija življenje. V prostoru so iz teh razlogov umeščeni manj in-vazivni posegi, ki so bolj enostavni za izvedbo in tudi kasnejše adaptiranje v primeru spremembe namembnosti prostora. To so deli zunanjega fitnesa, otroško igrišče z različno velikimi igrali, različna manjša igrišča, kot so igrišče za odbojko na mivki, balinanje, kegljanje ipd. Različno opremo in igrišča je mogoče dodajati sproti glede na želje in potrebe novih uporabnikov prostora. Slednjim prostor omogoča, da namerno izberejo ali bi želeli prosti čas preživljati samostojno ali pa v skupinah. Veliko prostora je nedefiniranega v smislu, da ga lahko ljudje uporabljajo na mnogo različnih načinov. Poleg tega pa se pojavijo tudi skupne delavnice oz. večnamenski prostori, ki jih je prav tako mogoče uporabiti na več načinov, spodbujajo pa medgeneracijske interakcije in prenašanje znanja, spretnosti, navad in tradicij. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT POTEK OBLIKOVANJA SOSESKE CELOTNA IDEJNA ZASNOVA OBMOČJA Oblikovanje ozelenjenih območij med stanovanjskimi enotami in programskimi območji predstavlja ključni element sodobnega urbanizma, ki združu-je ekološke, socialne in estetske vidike. Multifunkcionalni zeleni prostori, bogati z drevesi, grmičevjem in različnimi vrstami rastlin izboljšujejo kakovost zraka in ustvarjajo prijetno mikroklimo ter spodbujajo biotsko raznovrstnost. Takšna zasnova omogoča preplet narave in urbanih prostorov, kar pozitivno vpliva na duševno zdravje prebivalcev in obiskovalcev, spodbuja aktiven način življenja in krepi občutek pripadnosti lokalni skupnosti. Poleg tega kontinuiteta zelenih površin med naseljem in okoliško naravo prispeva k ohranjanju eko-sistemskih storitev ter blaži negativne učinke ur-banizacije. Oblikovanje zelenih površin mora upoštevati socialne in družbene vidike, kot so potrebe različnih starostnih skupin, možnosti za druženje in rekreacijo ter vključevanje lokalne skupnosti v proces načrtovanja. S takim pristopom lahko ustvarimo trajnostna in privlačna naselja, ki bodo izboljšala kakovost življenja za prihodnje generacije. M: 1:10000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT MIKROLOKACIJA 1 Športni park, gasilski in kulturni dom s prireditvenim prostorom, ki so jih zadnje poplave uničile in ogrozile, so premeščeni na novo lokacijo. Športno-izobraževalni center je umeščen na stik med starim, že poseljenim delom lokacije, in novo zastavljeno sosesko. S tem želimo poudariti povezanost krajanov, medgeneracijske interakcije, hkrati pa omogočiti čim varnejšo in čimbolj dost-nogometno igrišče in tekaška steza opno območje druženja, izobraževanja, aktivnega a: cca: 1.400m2 preživljanja prostega časa, medgeneracijskega prenašanja znanja ter veščin, skupnostnega in prostovoljnega udejstvovanja ipd. kulturni dom in prireditveni prostor a: cca: 3.700m² odbojka na mivki Na območju se torej prepleta mnogo različnih pro-a: cca: 606m2 gramov, v grobem pa so deljeni: levi športni del, gasilski dom desni izobraževalno-kulturni del. Levi del je opreml-a: cca: 2.200m² jen z nogometnim igriščem in igriščem za odbojko fitnes na prostem na mivki, tekaško stezo kot tudi fitnes na prostem. a: cca: 1,200m2 Ob igriščih so umeščene klopi, kjer lahko obiskoval-otroško igriče ci posedijo in si ogledajo igro. Ob novem kulturnem a: cca: 990m² domu in prireditvenim prostorom se razprostira otroško igrišče z različnimi igrali in interaktivnimi elementi. delavnice in garaže a: cca: 4.300m² Za novim gasilskim domom, ki je umeščen tik ob glavni cesti za čim hitrejši in čim lažji izvoz, pa se vrstijo skupne delavnice. Te so namenjene predvsem prebivalcem nove soseske, ker je glavni mo-tiv le te medsebojna interakcija, krepitev skupnosti in medgeneracijsko prenašanje znanja. Skozi območje je speljana pot, posuta z drobnim peskom, da je primerna za tek kot tudi za kolesarjenje. Pot teče naprej proti naselju, kjer prečka omrežje poti in vodi mimo vrtov in skupnih javnih površin. M: 1:2500 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT MIKROLOKACIJA 2 Med stanovanjskimi enotami se razprostira zele-na oaza, kjer se prepletajo skupni in zasebni vrtovi posuti s cvetlicami, zelišči in sadnim drevjem. To sožitje narave in arhitekture ustvarja harmonično in privlačno okolje, ki spodbuja zdrav način življenja in socialne interakcije. Med zelenimi površinami so zasajene tudi avtohtone vrste rastlin, ki prispevajo k biotski raz-vrtovi in grede novrstnosti in ustvarjajo življenjski prostor za šte-nasadi avtohtonih in sadnih vilne živalske vrste. Skozi prostor teče ena glavna rastlin, dreves in grmovnic pot iz prodca in finega peska, ki omogočajo gibanje a: cca. 21.700m² po prostoru, hkrati pa služijo kot naravni filter za za-drževanje deževnice. urbana oprema ob glavni poti skozi oazo V vrtovih, ki jih obdelujejo prebivalci sami, lahko pridelujejo lastno zelenjavo in sadje, kar spodbuja bolj zdrav način življenja, zmanjšuje odvisnost od industrijsko pridelane hrane in prispeva k ohranjanju okolja. Gojenje lastnih pridelkov je tudi odlična priložnost za učenje o naravi, za otroke pa predstavlja zanimivo in poučno doživetje. Zelena oaza tako postane učilnica na prostem, kjer se otroci lahko igrajo, raziskujejo in spoznavajo svet okoli sebe. V takšnem okolju se razvija občutek pripadnosti in odgovornosti za skupno dobro, kar krepi socialne vezi in prispeva k boljši kakovosti življenja vseh prebivalcev. M: 1:2500 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT MIKROLOKACIJA 3 Zasnova zelenega naselja vključuje tudi servisne objekte v neposredni bližini, kar predstavlja sodo-ben pristop k urbanemu načrtovanju. Le-ti namreč ne le izpolnjujejo osnovne potrebe prebivalcev po vsakdanjih storitvah, temveč tudi prispevajo k boljši kakovosti življenja. co-working pisarne S strateško umestitvijo ob glavni prometnici ti ob-prostori namenjeni samostojnim delavcem jekti služijo kot buferna cona, ki naselje ščiti pred prostori za začasni najem hrupom in onesnaževanjem. Tako zasnovana in-a: cca. 3.800m² frastruktura spodbuja trajnostno mobilnost, saj prebivalci lažje dosežejo potrebne storitve peš ali s kolesom, kar zmanjšuje odvisnost od avtomobila. Poleg tega bližina servisnih objektov povečuje prostori namenjeni večjim podjetjem privlačnost naselja za potencialne prebivalce, saj in storitvam omogoča udobno in funkcionalno bivanje. a: cca. 2.700m² Servisni objekti ponujajo tudi prostor za samosto-jne podjetnike, ki bi svoje storitve radi umaknili iz udobja svojega doma in s tem ponudili bolj strok-oven pristop in obravnavanje na trgu. Skozi zadn-urejeno prakirišče za sistem park ja leta vse več ljudi potuje na delo v večja mesta, and ride kot so Ljubljana, Maribor, Celje ipd., zato se je vz-a: cca: 9.600m² postavil način skupne vožnje na delo. Na tem predelu Savinjske doline se več sodelavcev dnevno na delo odpravlja skupaj, vendar problem nastane pri parkiranju osebnih avtomobilov za nad-aljno skupno pot do dela. Zato se na tem delu nove lokacije vzpostavi parkirišče namenjeno le temu. Poleg tega pa se vzpostavi tudi novo avtobusno postajališče. V kontekstu sodobnih trendov trajnostnega razvoja je takšna integracija servisnih objektov v urbano okolje nujna za ustvarjanje živahnih in privlačnih skupnosti. M: 1:2500 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PREDLAGANA TIPOLOGIJA NOVE SOSESKE Kmečke hiše v Zgornji Savinjski dolini sledijo tradi-cionalnim alpskim vzorcem. Hiše so praviloma lesene, z značilnimi strmimi strehami, pokritimi s skodlami ali opečnimi strešniki. Konstrukcijski sistemi pogosto vključujejo masivne lesene tram-ove in zložljive strukture, ki zagotavljajo stabilnost in trpežnost. V Zgornji Savinjski dolini prevladujejo lesene hiše, zgrajene v alpskem slogu. Te hiše imajo značilne strme strehe, ki omogočajo učinkovito odtekanje snega, ter lesene balkone (ganke) in okrasne rezbarije. Les je bil izbran kot glavni gradbeni material zaradi svoje dostopnosti in prilagodl-jivosti lokalnim podnebnim razmeram. Medtem ko je les glavni gradbeni material, so mnoge starejše stavbe grajene tudi iz kamna, zlasti za temelje in spodnja nadstropja. Kamniti temelji in zidovi so pogosti zlasti pri starejših stavbah. Kamen je bil uporabljen zaradi svoje trajnosti in odpornosti na vlago, kar je zagotavljalo stabilnost stavb v vlažnem alpskem okolju. Kamniti elementi so prav tako prispevali k večji zaščiti pred požari. Pollesene stavbe (hibridne strukture, ki kombinirajo les in kamen) so prav tako pogoste in ponujajo trajnost ter boljšo zaščito pred vlago in požari. Fister v svojih delih opisuje tipološko značilnost podaljšanih hiš, kjer je stanovanjski del hiše povezan z gospodarskimi poslopji pod eno streho. Ta tip hiše vključuje bivalne prostore, hleve, skednje in shrambe, kar omogoča učinkovito upravljanje kmetijske-ga gospodarstva znotraj ene zgradbe. Kmečke hiše v dolini imajo funkcionalno zasnovo, prilagojeno življenju na kmetiji. Notranji prostori so razdeljeni na bivalne prostore, shrambe in hleve, kar omogoča učinkovito upravljanje kmetijskih dejavnosti. Poleg bivalnih prostorov imajo kmečke hiše pogosto tudi velike skednje za shranjevanje sena in žita ter hleve za živino. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 PROJEKT PREDLAGANA TIPOLOGIJA NOVE SOSESKE Gradnja vseh objektov je skozi stoletja temeljila na uporabi lokalno dostopnih materialov, ti so bili izbrani zaradi svoje razpoložljivosti, lastnosti in sposob-nosti prilagajanja specifičnim geografskim in kli-matskim razmeram. Les je v Zgornji Savinjski dolini predstavljal glavni gradbeni material zaradi obilice gozdov v dolini. Smreka, jelka, hrast in macesen so bili pogosto uporabljeni za konstrukcije hiš in gos-GLAVNE ZNAČILNOSTI TRADICIONALNE ALPSKE HIŠE podarskih poslopij. Lesene hiše so bile prilagodljive in prožne, kar je bilo pomembno v alpskem pod-nebju, kjer so bile stavbe izpostavljene velikim tem-peraturnim spremembam in težkim snežnim obre-45° naklon strehe menitvam. Lesene konstrukcije so bile povezane z lesenimi zatiči in klinastimi spoji, kar je omogočalo vzdržljivost gradnje, medtem ko so lesene strehe, lesena konstrukcija pritličja in nadstropij pokrite s slamo ali skodlami, nudile zadostno zašči-odraža se tudi na fasadi to pred padavinami. kamnit ali zidan podstavek Kamen so uporabljali predvsem za temelje stavb, kletne prostore in ognjišča. Njegova trajnost in odpornost na vlago sta bila ključna za zaščito stavb pred poškodbami zaradi podtalne vode in dežja. Kamen so prav tako uporabljali za gradnjo pod-pornih zidov in peči, saj je nudil stabilnost in vzdržljivost. Kamnite temelje so pogosto uporabljali za dvig stavb nad nivojem tal, kar je zagotavljalo zašči-to pred poplavami ob reki Savinji. Razcvet uporabe opeke in betona je omogočilo gradnjo bolj trdnih in trajnih objektov. Opeko so uporabljali za gradnjo zidov in dimnikov zaradi njene ognjevarnosti in odpornosti proti vremenskim vplivom. Beton je omogočil gradnjo večjih in bolj kompleksnih stavb z TIPIČNI VZORCI ZIDAVE izboljšano izolacijo in trpežnostjo, kar je podaljšalo življenjsko dobo stavb. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 SINTEZA SKLEP Zasnovano naselje predstavlja ne le estetsko privlačno in drugačno okolje, temveč tudi zgled za varno in trajnostno življenje v sožitju z naravo. Skozi premišljeno zasnovo zelenih površin, ki vključujejo avtohtone vrste rastlin, se naselje prilagaja lokalnim podnebnim razmeram in tako postaja bolj odporno na ekstremne vremenske pojave. Sistemi za zbiranje deževnice, skupni vrtovi, zeleni javni prostori, coworking prostori, urejena parkirišča za bolj trajnostni način transporta in ostale inter-vencije so vgrajene že v osnovo naselja, kar zagotavlja varnost prebivalcev in ohranjanje naravnih virov. Urbanistična zasnova naselja je zasnovana tako, da spodbuja peš in kolesarsko mobilnost, saj so storitve približane uporabniku naselja in s tem zmanjšuje odvisnost od avtomobila. To ne le izboljšuje kakovost zraka in zmanjšuje hrup, temveč tudi krepi občutek skupnosti in spodbuja zdrav način življenja. Arhitektura stavb je zasnovana z mislijo na energetsko učinkovitost, opazovanje in pos-nemanje tradicionalnih tipologij in uporabo naravnih materialov, kar prispeva k zmanjšanju ogljične-ga odtisa, ustvarja prijetno klimo, predvsem pa se vrača k tradiciji in dediščini. V središču naselja multifunkcionalni javni prostori služijo kot središče družabnega življenja in nudijo prostor za rekreacijo, igro in druženje. Oblikovanje teh prostorov je zasnovano tako, da spodbuja inter-akcijo med prebivalci različnih starosti in interesov, hkrati pa zagotavlja varno okolje za otroke. Zasnovano naselje predstavlja vzoren primer sodobnega urbanizma, ki združuje estetiko, funkcional-nost, trajnost in varnost. Skozi premišljeno zasnovo in uporabo naravnih materialov smo ustvarili okolje, ki je odporno na podnebne spremembe in nudi vi-soko kakovost življenja, predvsem pa osnovno varnost za vse prebivalce. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 VIRI in LITERATURA: Kuret, Niko. Slovenske domače hiše: Razvoj in oblike. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963. Kladnik, Drago. Zgornja Savinjska dolina: Naravne in kulturne znamenitosti. Celje: Mohorjeva družba, 1998. Ivanšek, France. Enodružinska hiša. Od prostostoječe hiše k nizki zgoščeni zidavi. Ljubljana: Projektivno podjetje Ambient, 1988. Fister, Peter. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Geografski vestnik, 1994. Fister, Peter. Glosar arhitekturne tipologije. Geografski vestnik, 1993. Vurnik, Stanko. Kmečka hiša Slovencev na južno vzhodnem pobočju Alp. Etnolog, 1931. Baš, Franjo. Kašte na Dobrovljah. Slovenski etnograf, 1952. REFERENČNI PRIMERI: FRIIS & MOLTKE Architects - The Clusters in the Forest, Aarhus, 2014 EFFEKT - Naturbyen (Nature Village), 2021 RCR Arquitectes - Tossols Basil Athletics Stadium, 2000 U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4 Zasnova projekta temelji zgolj na javno dostopnih podatkih in je izključno idejna zasnova varnejšega, bolj trajnostnega in drugačnega pristopa k oblikovanju naselja, kot smo ga vajeni prebivalci Savinjske doline. Zahvaljujem se asist. pred. dr. Alešu Golji za pomoč in potrpežljivost pri izdelavi naloge. U n i v e r z a v L j u b l j a n i I F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o I L a r a C r n j a c I P r o s t o r i n r e k r a c i j a I 2 0 2 3 / 2 0 2 4