Štev. 137.
fciet« r.aifcJi m
vsak «* r -• ■ popoldan.
predniStvo je v Ljubljani, franžiikanska ulica st. 61., Učiteljska tiskarna.
popise frankirati in pod?
sicer se jih ne pri* <Wi. Rokopise se ne vrača?
(IiiBorati: Enoslolpna pel..-j»rstica CO vin., pogojen Prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; .Teekralne objavo po do« fovoro primeren popust.
V UubfJanl, « *f*db IS.junlla 1919.
V'	v
Glasilo lugoilov. socialno-demokratične stranke.
Uto III.
ttrraaars:
faročnlna: Po pošti aH dostavljanjem na dom z« Celo leto 72 K, za pol
leta 86 K, ra četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Za Nem&jo celo leto 77 K. *a ostalo tujino in Ameriko B4 K. — Reklamacije za Hit so poštnine prosi e.
Upravni itvo je » Ljubljani, FranSiifeanska ulica St.6 1., Učiteljska tiskarn«.
Telefonska it. 312.
Tribunal narodov in pariška konferenca.
Fatalisti smo postali gle-® Pariške konference ne le mi, raar-5° Vsi narodi, oni ki jih imenujejo ^nagovalce« in oni. ki jih imenujejo Pietnajjance«. Nihče se danes več jj. Mašuje, kdaj bo že \ endar podgan mir ajj pa ni0rda splob ne bo. es svet je le enega mnenia, da Je vsem postranska stvar, če ta ali .a država podpiše mir ali i?a ne, ker Povsod nezadovoljnost s pa-s,v0 konferenco, s tem čarovniškim in-« ’ v katerem kuhaio modri , ^le, zastopniki svetovnega kapitala, zase strup in za človeštvo lek Teporoda.
Tako nekako bi označili ob krat* delo pariške konference. znH ,lam treba ponavljati vseh epl-v kolikor prodirajo izza kulis ine diplomacije, zakaj vsi smo aini v tein, da nam prinaša vsaka r Va vest o pariški konferenci le lj.z°Ulranje. Ne, popravljamo v to-' °’ nam konferenca ni prinesla rtpj- ,lranJ, ^er smo že vnaprej vfr nit r-la I?ore 'n snic zastopstvo Ica-j' ‘»lisko imperialistične družbe skle-•j*4 1 *p tako kakor je prav nlili man-starjetn, kapitalistom, ki so Jih poslali v Pariz, da diktirajo tak mir ®Vctu, ki najbolj ugaia svetovnemu 'fapitali/mu. Povsem naraven pro-tje? Je to, ki ga vodijo interesi gospodujoče plutokracije. Ali nekai drugega opažamo danes. Pariška mirovna Pogajanja ne napredujejo, dasi so go-Spod je »zmagovalci« sami med Se-‘)j, jih vendar obletava zona, ker se narodi upirajo njihovim načrtom, ludstva v osrednjih in prav tako Pioletarijat v antantinih državah pripenja protestirati z vso odločnostjo Pr°ti pariškemu miru. V Italiji, na francoskem, na Angleškem, v Ze-^'•ijenili državah ameriških se pripravlja veliko gibanje delavstva pro-Ji brutalnemu početju v Parizu. Vla-H®.v Italiji in na Francoskem se na-jjajaia pred krizo, boječ se sodbe i h Iva. ki čuti enako vse krivice, ki » na,1?erava naprtiti antanta »pr©-;,aKanim« ljudstvom, kakor ona iju-!»Va’ k! i'*1 boče antantin kapitalizem 2$esati do zadnje kaplje krvi. In ka) e to drugega, kakor ljudski tribunal, •odni dvor ljudstva, ki se zbira nad £,£Wo kapitalizma, kakor se je bii ‘bral nad glavami militarističnih monarhov in njih pajdašev ter imperialistov osrednjih držav; zakaj, nc ?niemo misliti, da je Evropo premagala antanta, to je le navidez; pre-Hudska v°Ua in neie-W-*xDrot‘ grozovitemu sistemu lz-«a sedaj hoče obnoviti
pujšl? V prav taki oblikL če ne ie
81 °^edamo najnovejle poslovanje pariške konference, opažamo
takoj, da se nahaja v zadregi. Vrti se in koleba kakor muha v kaši. Nič več energije nima; očividno Je- da se boji zgleda Rusije, ki miru ni hotela podpisati, in ko ga Je podpisala. Je postala pasivna in ga potem kmalu sama proglasila kot neveljavnega. Drugačnega izhoda ni bilo, in kaj Je mogla v tem primeru napraviti Nem' čija? Prav nič.
In antanta? Sedaj diktira, a se obenem boji. Ve namreč, da prinese mir, ki ga usili Evropi le odpor. Mir sicer diktira s svojim gospodarskim in militarističnim terorizmom. a ob« enem se že tudi zaveda, da morda Evropa ne sprejema diktirane pogoje, ali pa če Jih sprejme, jih ne bo mogla izpolniti, ker so pretrdi. Ne-" izogibna posledica temu pasivnemu odporu, kakor bo imenovala antanta to nezmožnost, bodo nedvomno kapitalistične in militaristične represalije. To vse vedo in slutilo modr' možje v Parzu. Vedo pa še več. Prepričani so že dane*, da se nova vojna proti Evropi ne bi obnesla, ker bi se ljudstvo, ki vidi vso krivico, ne dalo več Izrabljati kot po-moček za gospodstvo kapitalizma nad Evropo.
Pariška konferenca in nle aranžerji so zato v skrbeh, kako in kaj bi ukrenili, da bi rešili ogromne kaplta-lije, ki Jih imajo v Rusiji in po ostali Evropi. Skrbi jih vse to, ker izmozgana Evropa ni zmožna prevzeti fa bremena na svoja ramena. Se bolj Jih skrbi, ker vstaja v nllh deželah samih duh revolucije z znakom mednarodne solidarnosti z zatiranim človeštvom.
Kapitalizmu in militarizmu bijejo zadnje ure. NI veC daleč čas, ko se zvrne sedanji prešerni kapitalizem s svoje kulminacijske točke v brezdanje brezdno, odkoder ne vstane nJč več.
Za vse zločine, za vse izkoriščanje, za vse muke, ki Jih Je kapitalizem prizadeval človeštvu, prihaja dan sodbe in plačila. Ne vidimo še dneva, toda slutimo mi in slutijo to vsi on’, v katerih imenu sklepa pariška kon ferenca — mir, ne mir, ampak zadnje dejanje kapitalistične Herodilade.
Mi se torej ne bojimo pariškega miru. Ali ta mir gospodje podpišejo ali ne, nam Je vseeno, v našm imenu ga ne bodo podpisali, ker ga sploh odklanjamo. Če ga podpišejo, bodo soodgovorni in obsodba pade tudi nanje, na sluge brezvestnega kapitalizma, ki ni opravičen ničesar sklepati v imenu suverenitete narodov, ljudstva.
Zbirajo se oblaki nad glavo kapitalizma, dviga se sodni stol liudstva, ki prinese preporod človeSke družbe.
Zato pravimo k pariški konferenci | golj »kizmet«, v zavesti, da se Človeška družba prerodi, ko ie izrekla svojo obsodbo nad sistemom in krivci. To obsodbo bo Izrekla revolucija, kateri pripovedujete in ki Jo pripravljate.
Mi se je ne bojimo, ker mora priti. $rez nje ni preporoda!
| Roza Luksenburgova. j
Tragična smrt naše nepozabne herojint kliče po maščevanju. Padla Je v težki uri obupnega upora nemškega delavstva proti vladajočemu zistemu, ki se mora radikalno spremeniti, da pride ljudstvo do vseh svojih pravic. Padla Je junaško pod bestialnim nasiljem slepih eksponentov reakcije. Bila je tudi v poslednjem trenotku svojega življenja vredna sobojevnica Karla Lieb-knechta .Njeno ime in ime njenega druga nam ostaneta v neizbrisnem spominu. Žrtvovala sta se za socialistični cilj, za svobodo in pravico ljudstva, za pravi mir in pravo srečo na svetu. Ne bomo ju pozabili.
Poslednje ostanke velike borite-IJice so našli šele sedaj po mesecih in mesacih one strašne tragedije in jih pokopali v Berlinu na Fried-richsfeldu poleg druga Karla Lieb-knechta ob globokem žalovanju vsega resnično zavednega proletarijata. Ob njenem grobu niso stale le množice njenih vernih nemških sodru-gov, stale so v duhu delavske množice vsega sveta, vsi razlaščeni in zatirani, vse trpeče človeštvo, vsi tisti, ki so se zaprisegli svetemu boju proti organizirani kapitalistični tiraniji.
Neštevilna je vrsta naših mučenikov; s krvjo je odkupljen vsak naš korak, z dragoceno krvio najple-menitejšib sinov človeštva.
Padajo neprestano junaki nove ideje, neprestano vstajajo. Vsako nasilje, vsaka žrtev jih rodi stotero, tisočero. In vsi bodo maščevani. Novo svobodno in združeno človeštvo. Nova družina prostih sinov dela posvečenih plemenitim nalogam kulture in napredka bo največji in najpo-polnejši spomenik vsem, ki so padli za srečo sveta, ki so rešili v dobi organizaranega ubojstva čast človeštva.
Rozi Luksemburgovi, mučenici socialistične ideje, junakinji revolucionarnega boja, žarečo krizantemo našega najglobljega spomina, našo iskreno zaobljubo, da bomo z vnetim delom in bojem za idejo skušali doprinesti svoj skromni delež k zgradbi nove socialistične družbe.
Slava mučenikom!
Brzojavne vesti.
Avstrijska delegacija v St. Gennainu.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) V
ponedeljek zjutraj Je dospela v St. Germain avstrijska delegacija, sesto-
{eča Iz 13 članov, ki se Je pripeljala z iunaja. Člani te delegacije so: odde," ni načelnik Mllller-Martini. finančni izvedenci Papp, Berllner. Werner, Prassing in Hammerschlag ter več ministerialnili svetnikov in tajnikov.
Brockdortt odpotoval v Weimar.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Grof Brockdorff-Rantzau Je odpotoval danes ob 22. uri v Weimar. Spremlja ga 70 članov nemške delegacije, oziroma svetnikov, tajnikov in drugega osobja. V Versaillesu ostane torej k večjemu še 100 oseb, ki spadajo k nemški delegaciji. Podpolkovnik Bourgeois spremlja Nemce do Kdlna in se bo vrnil z njimi vred v Versailles, ko bo potekel rok za odgovor.
Izročitev protipredlogov Nemčiji.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps«. Je bil izročen odgovor zaveznikov na nemške pro-tipredloge brez vsakršnih ceremonij. Petdnevni rok, v katerem mora Nemčija odgovoriti, poteče v soboto, 21. junija, popoldne in obsega tudi one tri dni, ki morajo poteči med odpovedjo premirja in pričetkom sovražnosti. Ako izjavi nemika vlada pravočasno, da hoče podpisati pre-narejene mirovne preliminarije, se bo v ponedeljek ali v torek po poteku roka mirovna pogodba svečano podpisala v dvorani »Oalerie des glaces« na versailleskem gradu. Navzoči bodo vai delegatje aliiranih in asociira-ni!i držav, ki so zastopane na mirovni konfereuci.
Žalovanje za Rozo Luksemburgovo.
LDU. Nauen, 15. (Brezžično.) Na dan pogreba Roze Luksemburg Je bil v Hamburgu promet celo popoldne ustavljen, v Frankfurtu pa je trajala splošna stavka 24 ur in so demonstranti nekatera podjetja prisilili, ustaviti vse delo na določeno dobo.
Položai na ogrskih meiah.
LDU. Praga, 16. (CTU.) Situacijsko poročilo. — Madžari so včeraj obnovili napade, niso pa nikier uspeli.
—	Armadna skupina Hennoaue: Za-padno Sabinova in severovzhodno Margecesna (?) smo odbili sovražne napade. V odsekih Rožnava in Tiso-vec se je sovražnik moral pomakniti proti jugu. Tisovec je v naših rokah. Armadna skupina Mittelhauser. Za-padno Levice smo zavrnili močen napad sovražnika.
LDU. Pariz, 15. (ČTU.) Ministrski predsednik Clemenceau le v Budimpešto in Prago poslal brzojavko, kjer, sporoča češko-ogrske in romunsko-ogrske meje. Dejanjski stan se ne priznava, vsled česar so nadalini boji brezuspešni. Madžarske čete se morajo umakniti na Ogrsko. Cehi ne smejo nadlegovati umika. Kljub povelju entente zasedeno ozemlje se mora Izprazniti.
Vprušanje ognjih mej.
LDU. St. Germain, 16. (DunKU.) Svet petorice je 12. t. m., kakor poroča „Temps“, nadaljeval proučevanje vprašanja ogrskih mej, kakor tudi gotovih zahtev Rumunov in Celio-slovakov. Agresivni značaj ogrskih operacij se označuje z dejstvom, da se končnoveljavna meja med Čelio-slovaško in Madžarsko razlikuje le malo od demarkacijske črte, ki so jo označile velesile in ki so Jo zasedli Pollaki na povelje raedzavezniškega vrhovnega poveljništva. Mejna črta gre, kakor demarkacijska črta, ob Ponv'I 'do izliva Ipole in nadalje ob tej reki navzgor. Čehoslovaška delegacija je samo predlagala, naj bi se železnica na Južnem bregu Ipole priznala čehoslovaški republiki, kej bi bile drugače pretrgane vse zveze s severnim bregom. Obe črti potekata dalje severno Salgo Tarjana in Južno Torne naravnost dalje proti jugovzhodu do severno Satoralje potem vzhodno proti Tisi, ki jo dosežeta pri Csapu. Čelieslovaško ozemlje bi mejilo tako na rumunsko oženil Ije, čigar obmejna črta bi bila potisnjena tako daleč proti vzhodu, da bi Rumunija ne imela več v svoji lasti železnice, ki vodi v Klui.
Varstvo Inozeincev na Ourtkefit.
LDU. Milan, 16. (Brezžično.) Iz Budimpešte poročajo preko Bazla, da ogrska sovjetska vlada ne jamči za nikako varstvo tujih državljanov na Ogrskem. Izvzeti so Irci in Egipčani. To postopanje je smatrati za represalijo proti drugim državam^
Projektirana romunska meja.
LDU. St. Germain, 12. (DunKU.
— Zakasnelo.) O projektirani ogrski meji se nadalje poroča: Pogodba od avgusta 1916. priznava Rumunom levi breg Tise do južno Segedina ter ozemlje vzhodno približne črte Se-gedin-Debrecin, katero m.'s to samo bi imeio ostati Madžarom. Nova meja poteka bolj proti vzhodu ter prepušča Madžarom na jugu izliv Ma-roša v Tiso, na severu pa pretrga izbočena ogrska meja železnico, ki naj spaja Cehoslovaško z Rumunijo.
— Bratianu je izjavil, da se s tem
LISTEK.
Strindberg:
Bedakova izpovcu.
Preložil E r a n A1 b r e c F t.
(Dalle.)	<
VI.
-	Sil sem tik pred svojim potovanjem. Za r°*iedn}i večer sem bil povabil barona tn baronico v svojo podstrešnico na samsko poje-IJJ10* Moja kamrica si je nadela nedeljsko obla-*»o. da bi prikril uboštvo opreme in moj pri-Jfosti stan Je nalikoval posvečenemu templju. Vb steni, med obemi okni, med katerimi je bilo izpolnjeno z mojo pisalno mizico in mojim /ptičem in drugo z mojo knjižnico, sem posta-" Polomljeno pleteno zofo. Zofo sem pogrnil * Citirano tigrovo kožo, ki Je bila pritrjena z n*vidnimi žeblji.
' Na levi Je bila moja velika zofa za ležanje, Pokrita z odejo iz pisanega cvillha. Preko nle jja stranski steni Je bila razobešena zemlje-Pjsna karta v krepkih barvah. Na levi moja *?m°da z zrcalom, oboje v emptrskem slogu, Jovana z medjo; omara s soho od mavca, Mmivalnik, za ta večer v prognanstvu za za-*|?r°m pri oknu. Stene, okrašene s slikami v so nudile očesu orizor. poln izpre-
S stropa je visel porcelanasti lestenec, ki sem ga bil odkril pri starinarju; bil je takšne oblike, kot jih vidiš v cerkvi. Razpoke v njem Je spretno zakrival venec iz umetnega bršljana, ki sem ga pred nekaj časa našel pri svoji sestri. Pod ta trinogi lestenec sem postavil mizo. Na beli, cvetlični namizni prt sem postavil košaro bengalskih rož z obilico cvetov, ki so pod temnimi listi rdeče sijali. Rože so segale do navzdol padajočih bršljanovih ovijalk in obole Je nudilo vtis cvetličnega slavja. Krog cvetočega rožnega grma so stali rdeči, zeleni, opalno-barvni kozarci, ki sem jih nekoč slučajno pri priložnosti kupil za nizko ceno, kajti vsak Je imel kako napako. Pravtako Je bilo s posodo: krožniki, solnica in sladkornica iz kitajskega, laponskega in švedskega porcelana.
Svojima gostoma sem mogel ponuditi samo tucat mrzlih Jedi, namenjenih bolj za kras nego za Jelo, ker glavna Jed pojedine so bile ostrige. Prijaznosti svoje gospodinje sem se imel zahvaliti za neobhodno potrebne predmete za to slavnost, ki Je bila za to podstrešnico tako neobičajna. Nazadnje je bilo vse precej čedno pripravljeno In Inscenacija mi Je izzvala aerno priznanje: ta mešanica vtisov Je spominjala v malem hkrati na delo pesnikovo, raziskavanje učenjakovo in umetnikov okus. Nagnjenje do izbranih Jedi, ljubezen do cvetlic bi dale sklepati na ljubezen do žene. Ko bi ne bilo na mizi treh kuvertov, bi mogel misliti na intimno slavie v dvehv na orve užitke ljubezenske noči,
dočim Je bil to zame pravzaprav spravni obed. Kajti moja soba ni sprejela več ženskega cb-iska po tistem ostudnem bitju, čigar čevlji so na lesu zofe pustili svoje sledove. Nobene ženske prsi se s tistih dob niso zrcalile v zrcalu vrh komode. In zdaj pride deviška žena, mati, dama, dobro vzgojena, da posveti ta stan, ki je videl toliko dela, pomanjkanja in bolečine. In — sem mislil poetično — to Je pravzaprav svet obed, ker sem pripravljen žrtvovati svoje srce, svoj pokoj, morda svoje življenje, da oču-vam srečo svojih prijateljev.
Vse je bilo pripravljeno, ko sem zaslišal korake na stopnjicah četrtega nadstropja. Urno sem Jel prižigati sveče in še enkrat popravil cvetlično košaro. Trenotek pozneje sem čul, kako se oba moja gosta, potem ko sta priplezala po stopnjicah v četrto nadstropje, globoko oddihujeta pred mojimi vrati.
Odprl sem. Oslepljena od sola luči. je plosknila baronica z roltami kakor pred posrečeno inscenacijo.
— Bravo! Vi ste režiser prvega reda, gospod, je vzkliknila.
— Da, gospa baronica, včasih igram teater, da se urim v potrpljenju.
Snel sem Ji plašč, pozdravil Jo in jo povabil, naj sede na zofo. Toda nikakor ni mogla sedeti mirno. Z radovednostjo ženske, ki ni nikoli obiskala samske izbe, marveč so jo iz očetovega doma prepeljali v zakonsko sobo Je pričela pravo hišno preiskovanje. Njen prvi
nastop v moji celici je obstojal v tem, da je vzeia v roko moj peresnik, otipala podlago za pisanje ter preiskavala vsevprek, kot da hoče odkriti kako skrivnost. Potem se je napotila h knjižnici in je z urnim pogledom preletela na. pise knjig. Ko je prišla mimo zrcala, je za trenotek obstala, da si uredi lase in je popravila konec čipke za bluzin izrezek, da se Je vzdol-blna njenih prsi bolje videla. Nato je pregledala sobno opremo, kos za kosom, povonjala diveč se cvetlice in je od same živahnosti tiho vzkliicdlci
Potem ko je bila končala to potovanje kroj? moje izbe, me Je vprašala, z naivnim Ria* som, brez zahrbtne misli, iščoč z očim mobi-lije, ki se Ji Je zdelo, da manjka:
— Kje pa spite pravzaprav t
— Na zofi.
— Ah, kako morate biti srečni, kot sameci
In sanje mladega dekleta so se vzdramile
v njeni lobanji.
— Cesto Je prav žalostno, sem Ji odgovoril.
— Žalostno, biti sam svoj gospodar, imeti svoj dom zase, biti prost slehernega nadzorstva! Oh, Jaz sem vsa nora v prostost! Ta zakonski stan Je nekaj ostudnega! Ali ne. dušar. se je okrenila jc baronu, ki ji Je prijazno odvrnil:
— Da, zakon le dolgočasen;	.
Miza je bila pripravljena in pričeli smo
večerjati.	<Da,5e
načrtom ne more strinjati iri želi obvestiti o tein svoje ministrske tovariše in ostalega delegata Miša.
Zvišanje voznih cen na čeških '<i železnicah.
LDU. Praga, 16. (ČTU.) S 1. julijem se zvišajo vozne cene na železnicah. Voznina za I. razred se ■>,'d-voji, za II. razred je enaka sedanjemu I. razredu in za III. razred enaka sedanjemu II. razredu.
Poljaki proti Ukrajincem.
LDU. Nauen, 15. (Brezžično.) Iz Lvova prinašajo Ukrajinci obupne klice proti Poljakom: Poiisko vojaštvo in novo organizirane poljske upravne garde divjajo proti Ukrajincem in judom ter jih hočejo iztrebiti. Ustanavljajo se vojaški kazenski-oddelki in se brez vzroka prebival-stvc kaznuje. Vojake in častnike, ki padejo v poljsko ujetništvo, takoj obesijo. V mestih in vaseh so bili zastopniki ukrajinske inteligence,, predvsem duhovniki in učitelji, v velikem številu aretirani in po Dtekem .sodu obsojeni, in obešeni, f Med njimi celo neki šestdesetletni starček samo zato, ker 4e bil njegov sin ukrajinski »nestni poveljnik. Vsi ukralinaki časopisi so ustavljeni. ŽeteraičaviHn poštni uslužbenet v Lvovu,?kh se priznavajo za Ukrajince, -so-bili avetlr rani. Grško-katoliški pogrebi Ukrajincev so prepovedani ; ‘v nek i ukrajinski c«f k vi 8o>Poijaki«rfdili za nfoStvostranišče. •:
Blokada "Pbljske,	;
JJt-U.. Moravska Ostrog, <15, fčm> Amerikaijebtokirala la&ake
aleje' 9frdni *a*adi vabodno&eliske ofenzive. Zator je izostalo -fiOO ■ Vflgo? *ovžhfiL‘dcarMe povzročilo, da so «ew:ne jaaia^oajdflfieftile. > 1
.Ententa «e otfzaa Kdtčartur. •
tyoo^l6. <8reažično,ViS«et četvorke se^e ■ 12] L<m»: popeidae tef ^il a; vnašanjem pmiiafl Ja*K®leako-k vlade. Sprejeh ni'nobenega'-konč** -nega-sklepa, kar je bilo tem man] im>#ože, -ker ,«e Kolčakove vojsk? tiHtitejo imse Negova moč - vedno ;bolj zmanjšuje.
Kosgres «merlčke tfcstovne zvare.
EDU. 'AttentjcsCity. "17. c*(Bre* tično-^Konifres amertkafffsko delovne tveze1 le soglasno- sprefcl'predlog, \Ja se prlpnsfe tudi drugopPltnl 'delavci; katerih Je vZedlnJeftih dftavhh "2, ittlfljotta, fc -mednarodni ‘zvezi1 kot enakopravni iHafii.Sklettfli^so ‘tudi, lOmoK^Stf -oposebnim statutom dru-gopoitfrtm delavcem, da'se’ orgarrfzl-rajo sami zase, kakor -hHrobi^se hotelo delati kakršnokoli razliko med njimi in med belimi delavci. Večina govornikov Je poveličevala sprejetje tega'podloga kot enega naivžržnej--šlh napredkov, odkar obstoii delovna zveza. 'Predsednik Cffnrtpers'jeizja-Vil, da na ta riačin4izgine vsaka razlika -med‘plemeni Amerike in‘ dapo-meni “ta Velikodušni' čin 'kongresa, eneganaHepših uspehov, kar.«e jih je dosegla-do sedaj drugobarvna plemena za svojo enakopravnost.
gfnerai Schwarz, ki se je s poveljstvom vsled preteče boliševiške armade umaknil na ladje. Kmalu je Odesa padla. Ljenin Ima namreč dve izvrstno organizirani armadi, s katerimi izvrstno operira pri ofenzivah.
Misija Bobrinskega ima nalogo: Vpostaviti zopet Veliko Rusijo in odpraviti boljševizem. Pri tem se obrača predvsem na slovanske narode, da dobi, sklicujoč se na vseslovansko vzajemnost moralno pomoč. Zato se je. misija podala tudi v Belgrad, kjer se, mimogrede omenieno nahaja neki ruski general (konzul?) Ar-tomonov (mogoče od Kolčakove vlade).
Sedaj išče ta misija pomoči *udi v Ljubljani, kjer bo gotovo razvijala svoje, brihtne ideje glede zopetne
vpoštavitve velike kapitalistične Rusije. Zdi se, da so razni oškodovani mogotci v velikih skrbeh za svojo bodočnost,..
Da se bo misiji posrečilo dobiti za svoje namene prostovoljno armado, da izvede svojo velikopotezno akcijo, ne moremo reči, pač pa se ie pokazalo, da prostovoljne armade ne funkcijonirajo prav dobro in da so se tudi te češče navzele »boljševiškega« duha. Za »pogubnost« komunistične ideje ti prostovoljci nimajo baš posebnega zmfsla, še manj pa interesa. Ta se zdi le kapitalizmu nevarna. Zato tudi noče, da bi si svobodna Rusija sama sekala pot v bodočnost.
Ruska misija nima v Ljubljani prav nič iskati.
To vam je bil aspeh!...
Še nekaj o ruski misiji.
Prejeli smo: V Ljubljano je prišla iz Belgrada ruska misiia sesto-leča iz petih mož. Voditelia misije sta. grof Mitrij Bobrinski. nekdanji član četrte ruske dume in knez Uru-sow. Tretji Član misije je.Lavrof Je-fimovskl. Kot nam Je znano, sta grof Etobrlnski in knez Urusow ena izmed največjih veleposestnikov in velekapitalistov v Rušili. Zadržali so se še pred par meseci v Odesi, ko so bili še tam Francozi. Od tu so z antantnimi četami moraii bežati.
Miri j a sama ima nedvomno * pr o zoren namen, intervenirati pri raznih zainteresiranih .kapitalističnih državah, sda se ©snuje velikopotezen bo» proti boljševikom in boljieviški ideji, potom vojne sile in gospodarskega bojkota. Kot že obstoja -Kelčakova armada, tsestoječa baje iz samih po* stovoljcev najrazličnejših narodov,-da s silo stre Ljeninovo vojsko, tako se zdai nedvomno gre za to, da sc organizira na novo v še večlem š«.u »prostovoljno armijo«. Kot znano, ie antanta poizkušala na najrazličnejših mestih vdreti pred Moskvo — pod-vzela je precejšnje vojne akcije iz oplrališča Odese ter «everno od Arhangelska.-Ali ne gre Ji po sreči.
Tako je antanta izgubila pred: dvema mesecatna zopet Odeso, kr so jo zavzeli boljševiki. Nasproti so se Jim postavile ffaneoske^redne čete in predvsem takozvane »prostovoljne armade, ki sestoje iz najrazličnejših elementov in različnih narodnosti, vmes je tudi veliko Grkov, Poljakov 'n Romunov.
General Djenikenj je bil na Krimu pri Pologovi, poražen s svojo armado, k! se je umaknila potem v Kerč. V Odesi ie tačas povdieva
Narodno socialna zveza na <j|ese> nlcah.
Za nedeljo 15, t. m. je sklicala narodno socialna aveza društven shod na Jesenicah. Kotporfočevaiea sta pilšla iz Ljubljane gg.:Juvan iri'Sl-mončič/ISekaf dnPpred tem shodom so razdeljeni po ‘tovattil vabila med ntfše sOdrnge. Imamo ttrvfcfiilo, ‘let	'	-
VNurodno- sociahnf zve*a v Ljubljani-vabi tov. ^na^druitveni shod po zakonu 2. v nedeljo, dne 1576. ob 9. tfri iiopbidan^ri^Jete&u.
Podtužnlea^eiriae higa»lo*a»klh žarieztilčaitov«. f
ianto 'nmrtertOiha^obeafcdno
rt^fe jz #rtf»‘iWiidrto;,i^
«HSZ ‘in Tveza **rfcko ** vv fbk!. “Razvidno1*^ to‘ihfdf Iz^fcga, ker Je sam »ref ertht	Sttkn	Zveze.
Gospoda pa sta odgovorila ' itA naš-:«$it«k,. češ,7da>*oje-v.i&vszide-nauciJante, da’ 40 člShi zveze,ovadili ttaše 'sodrnge, ~da ie ‘N.>vSi. -Z.-nfeod-•visna ih *nrtna"ndbettega^ opravka' z
•n*nf	W^^rrcf	^BHo-s^tiod-
plsofti NFSl^hi j pečatom‘^veze«.
^Prftd^ tem'Shodom s^*pt-ipov<#do^ 'VHli ^^riWN?.S.^!;tia Je* sen{pžh, 'da“bcido“ija •rtjenr zdrtf*!ll
T'2	nr
In *odpfžr$lHm&natt}dnttšt -sraanije i^šeJorganlzatUe, da bo ostala pbtem te samo fljlfiovaiftfodrta' orL ganizacija...
^lar govorica -fn 'So pfipra-vHa ir^rsodrtfge4 dOvtega,Jda"^o -se udeležili v iHo veflkem^teVihi'tega Shoda, četudi bi'bilo^morda bolj umestno, da bi bili 'pustili gospode narodne »socialiste«^'same med svojimi ovčicami. Ignoriranje. Je v takih Shičalih najboljše ‘ iri "hafuspfešrtejše bojno* sredstvo.	1	‘
In ?.opct natolcevanja.
Po otvoritvi * shOda se le oglasi Imenovani' Simončič,' ‘ki Je -prtčel z napadi na ntšo stranko. 'Med drugim ie očital, da gre ves denar, ki ga p1a-čujejoinašč sodragl* v svoje!stTokov-ne orgamzaerje, na Dunaj (sicl), da naše organizačijer plačujejo sramotno nizke podpore ali.pa lili sploh ne plačujejo, da so prispevki pri N. S. Z. mnpgo nižji, podpore pa višje, da so izplačali že samo v Litiii K 10.00011!
—	Dalje so: nam očitali brezdomo-vinstvo, da sta se zavzemala naša poverjemka za najhujše nemškutarje, ki jih Je odpustilo ravnateljstvo državne železnice, ki So pa bili nato vsled intervencije naših poverjenikov zopet sprejeti v službo, itd. itd. Govorilo se je seveda tudi o hujskačih proti državi, omenilo volno zvezo, itd.
Skozi okno!
Med govorom je nastal v61ik .h?up,' ogorčenje med zborovalci je naraščala od trenutka do trenutka,
. tako da je smatral eden naših sodru-.gpv za umestno, da je govornika kratkomalo pozval, da nal neha s .svojimi bedastimi napadi.^ tem pa so ,ženske prijele Slmofičlča in ga vlekle skozi:okno.na dvorišče med' velikim hrupom zborovalcev.
Medtem so prlSli na Zborovanje' tudi oni-sodrugi, ki so imeli ob isti uri politično šolo. Naši-sodrugi so Jih bili opozorili na zborovanje in na razburjenost, ki je vladala med zborovalci.
Naš odgovor.
Sodrugom se je nato posrečilo pomiriti! zborovalce. Oklicali so takoj lastni društveni shod, na katerem je poročal;sodr„;Lemež. Izvajal je:
Sodrugi! Moč delavstva leži v ogromni množici, v uravnanih bataljonih, ki kot veletok globoko dero v trdo skalo kapitaHzma. Sila teh množic gre svojo* naravno pot ne oziraje se ne na desno, ne na levo. In ker se zavedate tesilerril treba, sodrugi,’da bi se pustili spraviti iz ravnovesla od
posameznikov, od m^e peščice ljudl. Ohranimo mirno kri! Ne puščajmo se izzivati, da jim ne damo v roke orožja* da ne bodo imeli zopet prilike k denuncijacijam.
■Očitajo nam;-da ni Jemo proti državi. Povemo ;jim lpa lahko. !da smo bili prvi, ki smo zahtevali' Jugoslovansko 1edinstvoirt; to v tasu, ko so Se meščanski- elementi I komaj iapall »anjati o‘ kulturnem jjiSMslovanstoii Danes imamo lastno jugoslovansko državo, čfctudi ni še^popolnoma uje? din jen naš narod.
In ^ker imo teitell; da' postane ta država v fesnlcl dem^tr«fčna, yda pride jugo»lov4n«lfo»lju^stvo dosvo* jih-pravic, smo- Md^tevali^ffrve me-Sdoe prl vladt Iz^vnanje isdl^ifčnega varoka. 3liant» sicer	?	v
Vladiv^kar «bio	^da^^paSe so-
delovaoje '>»ft-<pemaga, Mwrtrveč !%l nasprotno' ‘*ako^eii^> i,sbodgBVOr-nost aa «estsečne-<notran!e politične «ksperif»ente.
.Zakaj smo mednarodni.
Kar se tiče naše mednarodnosti, pa lahko mirno poviemo vsem,- kimaš hočejo slišati, da ^smo 1n -ostanemo mednarodni,'mednardtinKtudMz ta*, loga, ker je tekorRčanje safflo^med-narodno. Kot' zagovarjajo ^načeto, da se mora organizirati‘vSiak^rda v svoji- lastni'>državi, da se, tako -napravi konec hrezprvotttim ^ojem med' narOdi. bbji,%i otirajo vsak go^-spodarskl hr'kfllturhi napr£dek, tako aagovartemo DdtVfeboraeianafOdnostl
v boju proleta¥Hata za osVOboditev i2pod kapitaKstiSaega'jarma.
čemu bi thi sl^dili nacionalističnim hujskačem' in‘ne sprejemali tujerodnega delavstva v naše organizacije? 'AH te kapital ne izkorišča ravno tako kot domače delavce? Pro»3 kapitalu more uspevati samo organl-zierana,klavska množica,*>ki ne izključuje nobenega, ki se hbče‘borit: proti izkoriščanju. Resnico te trditve nam, najbolje dokazuje Silaa organizacija angleškega delavstva. Ako sprejemamo v svoje orgasizačije tujerodno delaivstvo, opravljamo s tem tudi veliko kulturno delo, ker sodelujemo pri sporazumu med narodi. Ni narodni imperijalizem naš cilj, marveč zveza narodov, ki stremi za po-vždigo efelega človfeštva.
MednarodnMmpeHiaHzem.
Ogromna šila kapitala, ki Jo čutimo ravno mi Slovenci danes najbolj, ko nas hoče svetovni imperijall zem razkosati, ne pozna državnih mej. Kapitalizem se prilagodi vsaki državni obliki in vsaki narodnosti Na zunaj izpremeni barvo, ali na znotraj je enak povsod. Njegovo bistvo je izkoriščanje. Čuti pa ga v prvi vrsti delavec, ki živi dan za dnem; do konca svojih moči pod njegovo pezo.	'	. x u
Kaj bi pomagalo, Sodrugi, .če bi 'bilo organizirano • samo slov. delavstvo, če bi bilo organizirano vse jugoslovansko delavstvo, če^pa to de-> lavstvo ne bi imelo potrebne opore v svetovnem proletariatu. Kdor odvrača delavstvo od internacionale,
ta je sovražnik delavstva, talezloči
nec nad nravnim načelom delavske solidarnosti.
Komu služijo?
Gospodje, v Ljubljani so postali sem nekaj svojih služabnikov, da napravijo razdor v naših organizacijah. Da to hočejo, je dokaz dejstvo, da so povabili na svoj shod nase organizirane sodruge. če thočeio organizirati svoje maloštevilne pristaše, svobodno jim, toda vihar bodo želi vsakl-krat, -ko bodo poskušali razdvajati naše organizacije.
Pristaši N. S. Z. pravijo, da so socialisti.-Kakšni socialisti? Saj ue tr-■dlmo.ida-smo vzeli !v zakup ves socializem, kot so to storile meščanske stranke z narodnostjo. Toda pravi ■socialisti se ne poslužujejo metod, k' rušijo delavsko solidarnost. Poleg tega je vsakomur jasno, da je N. S.-Z. samo privesek J, D. S. v kateri se
zbirajo naši domači kapitalisti. Da Je to resnica, dokaz temu je to. da se Je pustil predsednik N. S. Z. najeti kot referent za delavske stvari ob priliki ustanovitve J."D. S.
Lažejo pa!...
Upreti se moramo vsaki laži. In kar trde :ti eksponenti narodnega »socializma« o nas, niso drugo nego navadne-iaži. Laž je vse, kar tl gospodje govore v imenu svojega »socializma«, v resnici pa le po naročilu drugih. Trditev, da ima N. S.Z. 4300 članov je predrznost svoje vr ste, ki mora povzročiti povsod le glasen krohot. In laži, same laži so trditve o sevnižki. organizaciji, o nemških tovarnaffih, ki ■delajo za našo organizacijo, o osemurnem delovniku v . . . Ribnici. Umotvor vseh laži pa je nedvomno trditev, da je NSZ popolnoatia neodvisna in da se bo razvila iz nje samostojna narodno »sociaiistiž»a« stranka ter da o liberalcih spiShftiičesar nočejo vedeti, ftd. itd. Oj,;.ykako vas poznamb!
•Shod se jd VTŠIl mimo. •'Neki Juvan, SimoričUfev tovariš v natolcevanju, Je skfiiftl; pokazati vse* svoje navdušenje aa Stvar tiSfih.^ki ga pošiljajo okrog^sMtemiidase je^izposta-vil-filozOfičildSMavrhi btemaži.
Zaključno besedo je imel sodrug Gabrijel, ki4f>t«Ki:-driis?im 'd^al, da bo nšaša orgfirtmeHaipazila na to, da ne ;bo' nthčetldttal "'proti njej lir da ostanejo «je«ertnf8te čiste. Nato so se-5SodrHgi?MfcPotazšii.
V-eabavoi»overao~še?>to, da:«<? nam^reklfcitb^todjei-tia bodo čez do-b<o>leto;VswrtiH)TTOi tv^ NSZ. Pa ne, da^fbi Ifoteliftalfctti *aše^rganIzaeite z-baionetč inmeiudeievimiigrošl^a-kih klik ? vRiteedalir*so>nam ,4udtrUo novieo.^da brffl*»Vj"War«d« ?-ni * glas »to JJŽ8.	■	!
•K;teBMiHBwiič»u *bi Jdodall san«i to:? (5ernaqajol«ftbsp(M8eitik»ogf3©8 sprednejšihi IiJmmi r 'na •'razpolago; * si la'hkot>rihrail|o stmške i’..
••(*	»11»	■
O
»Freiheit«, glasilo neddVisitih '9o^ cialistov,riMge»|w>df‘itasi©vom »Novi aemljeVid« ob.dttfrttorijalhih -izpre-membah >vr.Na^ičiji "po^»niro.vni1 iro-godbi. <tlahlMm»sjipisuje '»azliko i med sedamfim»*riiiro5tin 'nemškim mirom, ki gabilradjBiarfeial ¥illem. Po nem-škemTmhir fbkJbili izw©dll; naslednje aneksije: krnila zapddu • priklopitev Belgije, -t-.j^ad.OOO-km8 /S 7-hiiliJoni p^ivalce^j :4liukseroburgr^ran€o* sko Lotaringljo in del sever-nejPran-coske, skupajtitito f10.000 ksn* si pol milijona spreteftrajeev. Versailieškt jhir, pa laafUiBitno odtrga Nemčiji 7£.0()0 kmUis-0 do7 miiijDnipreb-^al-cev. -Konštatfta, da-princip samoodločbe narodov in 14 NVilsonoVlh točk enten-ta¥«Wa izametava.- «Frei-heit«.;»e prrttg^tjBa -tfluoti^nemškim izgiibam na izaijiaduvcelo^samo anek* sijo iSaarskei-rl^Hnei zagovarja v*ko<-rist Fianco&l^^ima si: odškoduje svoje uničene sodnike. Toda veliko ogorčenje zaradi teritorijainiii izprememb ^a vzhodu ter pravi: »Mir, ki postavlja Berlin 200 km bfižje mej PSUske in Čehoslovaške, ne more biti d&go trajen. »Freiheit« trdi, da so tifpAgoJi inspirirani po en-tentriih kapitalfetih, ki hočelo kolonizirati Poljsko .in bdetl. nad kapitalom, investiraiin v RuiiJi. Vendar neodvisni scičt&iisti - močno zahtevajo, da mora*t3>Jemči}a mir podpisat! in čakati, da prTdelo v ententinih deželah na krmilo socialisti, ki bodo izvedli revizikvmirovne pogodbe.
Iz Slovenije.
'Velenje.
Dobrih štUtfnajst dni je tega, kat se, je ukrenttataapremeroba V obrato-vodstvu tukašnjega državnega premogovnika, in ie ie povsod čuti dobrodejni vphv . /novega ‘poslovanja, poverjenega $Him *in veščim rokam g. inž. tud. «y«tnika Gostiša. Bil Je
milo tega obMtta po dolgem času vendar aopeti*»šel mož, Čigar vsestranska ins dovršena strokovnjaška: izobrazba, kremenit značaj in upoštevanje demdkr-atskih načel v zvezi s temeljitim "poznavanjem razmer opravičuje nade, da se mu sčasoma posreči, ustva»ftitudi temu podjetju tako težko pogrešane organizacije dela ter s tam ^podlago uspešnega razvoja. Nočemo se-na tem mestu ukvarjati z nehvaležno In mučno kritiko tega; kaitjef bik>, <dasi bi morda ne škodovalo/iPrepuščamo ito zasedaj onim Sinit rijem, (kater-ih stvar je, dognati, v koliko in od koga-se Je grešilo na r^*in nejasnih razmer, ter ukreniti potrebno, ,da se iste ne pongve.- Pač panse.nam zdimmestno, opozoriti-javnost -na težavni položaj obra tov odst va*s*POsebnim ozirom na dejstvo, da je Se svojčas staroavstrijska korupcija baš v tem kraiu našla
plodovito polje ter pognala tako globoke korenine, da ji bo težko priti do živega. Treba bo torej brezobzirno trebiti in čistiti ter z neprestan no napetimi močmi delati na to, da se zasledi in užene vse skrite škod' ijivce podjetja brez razlike službe-nega značaia, če treba, z neizprosnim bojem na vsej črti. Treba bo ostro paziti in niti z očesom treniti, da se ob dani priliki ne povrnejo stare in da se ohranijo zdrave razmere, Le z doslednostjo se bo doseglo tisto ravnotežje, katero .potrebuje to važno podjetje v današnjih kritičnih časih. Bojevati se bo torej'treba vse-<akor. Da! Ali, čim težji je boj, tim popolnejša zmaga, in čim dražja ta^ im'trajnejši njen spomin, vtisnjen V. stca tistih, ki sodijo po delih.
Št. Lovrenc na Pohorju.
Povedati moramo, da se tukaj v. naši okolici še nahajajo taki veleposestniki, oziroma milijonarji, ki še t^dno po stari navadi plačujejo; ženskam 80 vinarjev do 2 krohF*J* dotr-brez5 hrane: moški mod 4 do!SjK brez hrane! Takih je-še zadosti .Jj/ Ge. jim ta opomin ne •bo"?®4 ^^1, j{lf hočemo* prihodnjič' z^inje-flpm-' niftAahiti. :'Kmetje^ ki niso WK» r^emožhi, - so že sami- delavcem jšali 'ihezde, 'ker 'so uvideli1 in sa* spoznali, da pri taki plači človek hore: izhajati, ^eč’bogatih' pa 'Je* *>dijolcclo h kmetom na dom*HUr it, k6liko Jim mofajo Plačati, " m nnil^pše-pri vsem je še^to, rda-40"*® večinoma sami zagrizeni kleHkarcl*
' Vs^-ire^bodd’ kmalu pftbolJŠ^Ii,' iijn mhodnjlč 7 hičjo posvetimo nia*° ^P^v;<ibraz.
—	Mislinje.;
3^o pač'; različni IJtfdJe* na ' svetil *al< 1*. - k 1' int a}(V 'k a j pojiti a -o svojih na-^ah, pat;‘tiMil’-taki,'-kl smatrajo za Jmfv Vaj^iSjo nalogo \letatf ztlra^bo Tii^sHaf^ stivraštVo itied Hudmi. IW)hi6' V rhislili šentiljskega1-župnika, Hwf Člo^ka. ki mu že njegov poklic t%f^va ‘Širffr1 liiibežen do bližnjega; SH-Sd pa, ;da 'je priftem ^gospodu ?Pmy-h^0be. Ne'rtine-natPrtfč;^-teMt fiedfelja in ptaztiik in sMoh.no; TfShi -kritika, da se;ne bi; v svojih t#?kdh -na prav nedostojen način č#*gfiillr3b‘kkko stvar, ki mu m ^č.- Pb^bno mu je v želodcu del-'‘no,'daiSe ideja- socialne5 dentokra-v šentiljski fart ptav razveselil-« vfifi.^No,’ vsaji je tudi Skrajni čas. Se"$^romašno prebivalstvo tega ,fa 'enkrat reši ‘klerikalnih Sponi Spctdu*' to' noče v glavo. Očividno ^i, da mora ostati na vše1 večno
 ^tako, kot 'Si on domišlja po
Sjrtfjih starokopitnih‘ nazorih.
1 *i.e rentačite, gospod • župnik, na vSSi pfižnicr kolikor■ vam 'drago; sal V?tm he bt>-prav'nič'pomagafiG.1 'Na-St^otno/čim bolj si bodete prizade-^lr-izrabljati in zlorabljati 'prižnico ift *cerkdv v umazane hniskarije zo« frfe^nas^teni boije za nas. Cim ne-Sfl^ffCje Se' boste vedli, tem preje btjfeo ljudje prišli do prepričanja, da
jtf^ocialistlčna =misel prava.
■^Že'sedaj se ljudje-izprašujejo, čft je£*fes'cerkev zato fiikal. da se jo izrablja za politično agitacijo, in to Je dttbro‘ znamenje.
t(Ddlga des'etletja so ti gospOdje cftžali*ubogo ljudstvo tega kraja na ifi&i: Ni'šč'jim smililo, da so ga brez-sfPni kapitalisti izkoriščali do skraj-rrtJ^ti. 'Posestniki in najemniki obširnih gozdov so si delali miljotiske dobičke, delavno ljudstvo pa Je garalo na live'in mrt\re in stradalo.
Gospod župnik tega ni videl ali btffle rečeno ni hotel videti- Bil le gtth 'in' slep nanram vsemu temu, (Sttvno mu je bilo.'d«	..	svniih
zlpeSh^vlSikMih Je tuji kapitalist brez usmiljenja strigel, s temi kapitalisti bil vedno v debelem prl-jaiel^tvu. Danes pa, ko je delavno ljudstvo te fare samo pričelo premišljevati b svoji usodi, danes ta župnik nad njim rohni! No, nič ne de, takih gospodov smo že preživeli mnogo!
Sicer pa naj si zapomni, da s« noben pameten človek njegove* one-
n«fele jeae in njegovega praznega
»iravbava« >ne boji. Pametni človek neMso hodil več poslušat vaših agl-t&sij za ^klerikalno stranko m huj-steamja raz prižnice. __________________
Iz Maribora.
tteznosne razmere v Franzovem mlinu.
vSikane, katerim le Izpostavljeno ctovensko delavstvo v tem obratu od-s4raui najhujših nemčurjev In re-lv^Katov,- presegalo že vse meje. Po< sAno se.odlikuje v tem oziru narod« nwidpadnik P i c h 1 e r, ki se je fme< noval pteje Pavlinič; da se le Pfl svojemu gospodu bolj prikupil in postal nadmlinar Je IzpremenU svolfl ime. Kar sl dovoljuje ta krvoses, na soada več v 20. stoletje. X torek, 10.
ž&sr
i. m. bi se imeli čistiti par¥i lcolfHf J človek napodi uboge delavske pare kot čredo ovac v razbeljene kotle, ne da bi se preje počakalo, da se isti nekoliko ohlade. To pa seveda trije slabotni delavci pri najboljši volji niso mogli storiti, kar bi imelo lahko '/a njihovo zdravje katastrofalne posledice,. ker je vročina tako huda, da se morajo popolnoma zdravi in močili delavci oviti z. mokrimi cunjami in ko .pridejo zopet ven, se jim še koža lupi s telesa; torej za bolnega človeka bi bil to direktno samomor. Zato se temu povelju svojega mučitelja niso 'pokorili. Nato jih pa renegatskji surovina čisto enostavno pomeče iz mlina brez vsake odpovedi zmerjajoč jih z »windische Hunde«
.»Sch\veine« itd. kar je pri njem na dnevnem redu. La,hko si potem predstavljamo obupanega delavca, k! stoji na cesti ih premišljuje o zlatt svobodi v Jugoslaviji, kjer. ga Še vedno tujec-renegat trpinči kot črno živino ter meče na cesto. Zvqs.t pomočnik tega rablja pa je neki Flei-’ s c h e r,.. o .katerem...,spregovorimo ....^.drugič. Za enkrat pr. puzivljamo /'oj^neftMiadzpriiijJsfc cjrugi&pa druge 'kompetentne osebe,,4a take zv ti. s rine pa.č enostavna pošfjejo^emu-' .rta^^a^^jidalo,.-.^l^pa se,
£a bo delavstvo koralo samo otre-,
-sti. Zato na}.napravijo. redanerodajnj t faktorji, da se.ne.-bo potem .pisalo ou boljševišklh izgredih.
******* '	.
"* AR«flWj^a9ife|MaopvanI.
,^Q t?mi smo,žfepaj^rflt poročali«, f Pa kdo se bo oziral na zelje delavskega »Qe§indehT,aivTa iiai^jtianMle •¥ a vagonih pri tej neznošni-vročiifi aU,-pa ‘V zakopih ob Dravi 1 Tako j g tudi . neki navdušen .^osldvaif (Ji#| na vii-v r.a2^oiagb);|zr^pr'enutne situacijo,
M H.tec,aqietal iz^apovanja^Jri ne&iške ..stranke in mi hi ne- imeli nič proti tc-
■■■Vrnili.&M. gpspo^Arzel v fino**,.
« vanje zato slovenske stranke. Pa na, .ižnanjOi zahy Sl f,to dn nitlttjislil ni, Jter^edaj nemo-*. telo, prezidava ta stanovanja V ^
,lilčv.e..ža «a3ie:iuKsjiSTkQoie.jiU. man
‘V i ■' .'- v-- ; r.n,i) -
_ **•
*/
InnfiMlč turist v njej v$o komoditeto.' Oskrba koče je izvrstna in 'se lahko obiskovalcem postreže z raznovrstnimi Jedili in pijačami. Ob nedeljah bodo na razpolago tudi mesnate jedi. Turisti, ki so bili na Begunjšicl v nedeljo 15- junija, so bili polni po hvale nad. izborno postrežbo in zmernimi cenami. Cena vinu, ki je prvovrstno, je 16 K (belo) in 14 K (rudeče) za liter. Pričakuje se, da bodo planinci znali upoštevati skrb podružničinega odbora in se. odzval! z. obilnim .obiskom, .tembolj ker razvija lepa Begunjšica sedaj vse bogastvo svoje lepe flore.
j—Zveza voj. invalidov za Štajersko naznanja javnosti cele Štajerske, da ni nobena .oseba opravičena brez . potrdila v imenu organizacije voj- invalidov »abirati prostovoljna darila, ozirom#.izdajati,se za referente Zveze! Posebno se opozarja Javnost na g. Ivana Top.olovšek v Celju, ki na-. Štopa v imenu Zveze bfez odboro-vega', dovoljenja. Za .mprebitni, po njeni sprejeti denar,'ne odgovarjamo. Isti je bil pri odborovf seji'dne 15. t. im lfflfiL izklfučen iz. Zveze, Varujmo javnost pred nepoklicanim ele-
pipntom l ^Prostovoljna. darila se h®! JŽeehri&geiu. .Prisptni so bili zastop-4o po celLStaJers&.nabirala v prp	oblasti,	admiral Dam-
rnl^ pierre/ gerieiaj Gibbs in genera*
K
^zdu&e^orgauizacije pod.,kontrolo* Očn.trale^ Nabiralci bodo .določeni od-.^entraie, ip bodo.vi imalLooohlastila.-;.VsakcirjB(epi)kJicajio osebo se naj takoj naznani, orožništvu in centrali v Celju. Qap.» kfajaahiranla prosto-. voljni!* daril, se. bo. .pravočasno obja-;VilQ*p»t©w časapisovči^-jOdbor.
Trt/ Jujski nromeLRazhpd,dežela vne žveze>tft iuJski.promet A-turisti?? ko na^aoiskem se^pdudeželne v,lebdeča .^v.eniio.,odobri,	s«
ravnateljstva m njih vzorno delovp-** nje. Predjj^inikii 4f. Valentinu Kri^.. sper se Še -posebej za neumorno^ In
Pr>
Duevne
i	W	% I^ubljani.
Prejeli sraoa.Gospodičoein 'dijalsŽ/ pripravljeni sodelovati v pro. slavo Vidovega .dne piri. pi‘ftijajanju' c. svetlic pa .korist invalidom, se va-.. bijo, da pridejo v. petek« dne 20. t. m. ob 6i zvečer, vjnagistra|no «osveto-Ker,j|;to pi:y^pj:Q§to v*,, imena Jugoslovanskega praznika,
- prosimo, .Ja se gospodične, .in. gospodje, udeleže tega sestanka-v naj-, večjem številu. — Hkratu se vabi v e s o d b o r!	*	^
Slovenija protestira. 1 '
Ljubljanski dopisni urad poroda 17, t. m.: Deželna vlada'ia^Šlove-nljo je predela nadaljiie izjave,, ki pro-. testirajo proti krivičnemu m nasiljem u, -razk osaiyu j^sk^uiskega, ozemlja in ki so jih poslali: Učiteljstvo krškega, okraja, podružiiica Slovenske kmetijske družbe v Pesnici pri Mariboru, primorski begua-ci v Kočevju, prekmurski begunci v ~Veržeju, krajevni odbor JDS v Gorenji vasi, krajevni odbor SKZ za Kapelo (Radinci), Bralno društvo za Kapelo, krajevni odbor JDS ,v Moravčah, županstvo Ribnica,, Županstvo Lobnica, županstvo Smlednik, krajevni odbor JDS Dvor pr! 'Žužemberku, Kat,, slav« izobr. društvo »Tabor*v v Loškem Dotoku* Izobraževalno društvo v'Škofji Loki, Orel’ v Škofji Loki, občina Cerklje, Kmetska zveza v Cerkljah, Krajevni od- v bor JDS v Radincih pri Radgoni, županstvo Prevalje.
Drobno.
Veselični davek v.-Ljubljani.
Sprejetaje naredha, po kateri se do-, voljuje mestni občini ljubljanski, da sme v letih 1919. in 1920. pobirati veselični davek v prid mestnemu uboinemu zakladu.
t--.. Vodovodna naklad* v * Kranju. Potom naredbe deželne vlade se dovoljuje mestni občini Krani, da sm* vodovodno naklado, uvedeno z zakonom z dne 26. marca 1911, dež. zak. št. 17, pobirati do 31. decembra 1929. leta.
>f — Brivnice bodo jutri, v četrtek, do 12. ure opoldne odprte.
-r JJpravnlštvo j>D*anpkraclje« je v Mahrovi hisi, Franc Jožefov trg 10, I. nadstropje na. hodniku. Uradne ure samo enkrat v tednu, in sicer v četrtek, od 5. do ,7. ppppldne.
— Vilfanova koča tia Beeunjšlc! le bila koncem maja t. 1. deloma i^r i ropana. Tatovi so odnesfl večino odej in kuhinjske posode. Odboru tžadovlji&ke .podružnice S. P. D- pa še je posrečilo vse ukradene .pred-jniete nadomestiti z novimi, tako, da ■le sedaj koča oopoluoma opremliena
, a.odtufitev ah (^reme-
ili^ie^^Škihj Drayic lp
mm
flto,lf^gceslj.
ko Barle se sprejme v diia^ijo sluz-bo in dodelj kpt vladrtl ^konceptijV praktikant poverjeništvu za notfa-pl^^adeve^f službftvapJe, .Živino-zdravnik I^ppold Varl iz Radovljice ^se^prjeime Y,.dri?avoo,&lijžj?QJsQt ve-iMiearsk} ,av,st^|it ,,jn ;i|*,,.prideli v službovanje okrajnemu glavarstvu v R^devljici. Zivinozdravnik Šimer 2i-beft Liz Malega Rakitovca se sprejme v^fžavjio ^lužbo kot veteririarsltl asistent, m prideli v službovanje okr.
lenburgovi ulici, kjer je kolo pustil samo za trenutek na ulici pred vrat-mi neke trgovine, v katero se je podal. Kolo je sistema »Luksus«, imelo je obode poniklane, a v sredini obodov rudeče barvan trak. Vilice ima bolj po koncu stoječe, držaja ima svetlosiva. Nosilo je torbico, rujavo usnjato, zaokroženo, z napisom »Diana«. Pred nakupom se svari.
— Zaradi trpinčenja živali je bil naznanjen Prepeluh Viktor, mesar v {Ljubljani Iniel je na vozu 5 telet, katere je pripeljal iz Škofje Loke. Ker istih ni zamogel takoj obdačiti, jih je pustil od 23. ure drugega dne skupaj stisnjene v vozu ležati.
— Tatvina. Denarnica, s približno 300 K je bila ukradena, Anici Babnik iz Besnice pri Litiji. Mudila se je na trgu p?}, branjevkah ip pri tem ji je tifla iz košare, ukradena denarnica-pd dosegaj nepoznanega tatu. Ljudstvo se opozarja, da naj pazi, ker v zaidnjem času..so tatovi in postopači .^natno preložili svoj delokrog na trg okoli.branjevk.	i	-
Otvoritev-pristanišča ]R;Zeebri»ggeiti.
. V soboto 14. t. m. sa na slovesen način zopet otvorUi -pristanišče v
Qnox.
_ Kakor za šalo začel ,je ljubljan-$1 mftgjsirat ikrQpiti pred paried-, nl peste. 2a §alo ?a to, ker niso ,vsl<$d škropljepte jpficirane le dihala, nego Mi 0$uvqja. Ker-	,P»h
ovsodi debel več centimetrov, dru-
ljubljanski prali in
xKfW;^
r> ^LJubljansMi občinai-že kar. ie se-dapji-zupa« pr$v«l.rvodstva,pbčln-1 ^.osloy1,J?^mafJa;-it»estne. ce-rtiči pr^d aa§etko» v^Jne»fli ob-
  ____________________________________:$Jnil;rednov«psipaUi cest
zahvala vsem članom .društva I«---^repuščala-?~svoji~4isodi,—Ceste so
*vsl^teg|,,^)o^npf^Tprppa4lČ.	,
gastije ,^ed svejovno vojno, koJe_ ^rAliHjl^s^et.4SLl^dp.ikropjij vsaj
< k^nclisrt v JCL člnovnem razredu v službovanje pri poverjeništvu za notranje; zadeve.
— Državna posredovalnica za dejo, podružnicama UublJanp ip oho-lico. V preteklem tednu od ,8. junija do 15. junija 1919. je iskalo delo 190 moških in 63 ženskih delavnih moči. D.ejpdajalci so iskali 149 moških in 80 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Pri vseh podružnicah - »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 15. junija 1919, isk^o delo 8114 delavuiti moči,:. delodajalci so p(i iskalh 7375 delavcev. Posredovanj se je izvrSilo y tem času 1998. Deja iščejo: nl-sarniške.moči (335), trgovski sotrud-niki in sotrudnice (201), služkinje (134) stroj, ključavničarji, strojniki ln kurjači (100), uradne in trg.i;sluge (125), hišniki, pazniki, mesaril* peki, mlinarji, natakarji, natakarice, to-čifci, tov. in poljski delavci in delavke, železostrugarji,,kovači, mehaniku .elektrotehniki, .ekonomi, oskrbniki, dninarice, dimnikarji, zidarji, mizarji, pleskarji, sobni slikarji, krojači, Šivilje itd. — V delo se sprejemajo: rudarji (900), služkinje ln kuharice (120), ttežaki, hlapoi, pomož. delavci v pletilni šoli, konl. hlapci, čevljarji, tesarji, poljski in vlnog. delavci in delavke, zidarji,, mizarji, pis. moči, opek. delavci, strojniki itd.
— Les za stavbo kozolca Je bil ukraden Perlea Adolfu yz Ljubljane. Les Je imel opravljal na svojem travniku v Linhartovi ulici. Šumi se, daiie bilo pri tatvini več oseb udeleženih in da se je les odpeljal na vozu. Za Storilci se poizveduje.
H- Milo Jo hotel ukrasti iz Jugoslovanske tovarn^ za milo, neki Le-.narčič Franc iz Černač. Hotel ga Je odnesti eel zaboj, a srbski vojak, ki je stal na ,straži, ga Je. aretoval. Oddal «e je.!sodišču.
Tatvine kolesa^ Kolo. Je bilo ukradeno Francetu Kramei-Ju v 6e-
"bif vsaK izgavpr dober, Če |e jav-r, nost zahteva, da sapcaijl neke-liko reda. Zupan se je Izgovarjal; da *n&.moi?e dobitt^delavcevy :<fl& voja-‘ itvbilČYari*«i uručuje;-ceste itd. Res. Je, da sta bila oba Izgovora jo-liko. upcavičena, da ,d*lavcov ;za park .r »n« dnevne, imezde res« ril bUo-'dobiti Aer jda. ijevvojaštvo res"’ ^izredno uporabljalo; ceste -ter Jih t nerodnimi vojaškimi --vozili (dokaj poškodovalo.-^ Nasprotno^ pa }e vojaštvo v 4rugih -krajih ravno- iz navedenega vzroka bilo1 i>risJljeno ceste popravljati. Gotovi kraji, ki ,so imeji energično upravo, §o dobili vsled: tega jboljšf ceste kot «o jih" kdaj pref imejl. Ljubljanski župan! Je ime|j iiajboljše stike z avstrijskim ■ vojaškim vodstvom, bil Je vaeljen osebno na svečanosti avstrijskega generalnega štaba- v Postojni bil j6 -sploh persona gratissima gospoda’' ‘Boroeviča- kaikpr prav noben ^ dru^;
- javni funkeijonar na Kranjskem, zelo ' čislan- tudi od najvišjih avstrijskih poveljnikov-nadvojvod, n. pr. gospoda Evgena, vendar pa ni svojih ),,imenitnih“ zvez izrabil za to, da bis militarizem storjeno škodo na ljub-IJanskih cestah vsaj nekoliko popraj vil. Bilo Je v Ljubljani vedno mnog6: vojnih ujetnikov, ki bi za malo odškodnino postrgali 'blfttp po cestah, jih nasuli in spravili v red. (Pripomba: občina bi jih. piorala,ganiti!) V okolici ljubljanski stalo Je.običajno nebroj trena brez posla. Lahko bi bil navozil nekaj sto voz gramoza na ljubljanske ceste. „Visokim“ voja-, škim gospodom pa Je seveda bolj prijalo, Če jih ni nihče nadlegoval In tisti, ki jih niso nadlegovali, so bili pri njih tudi v večji „milosti“, če so Jim samo „kadili“. Po „sreČno“ končani vojni bi bili seveda dobili za „za-sluge“ večja pdlikovanja.
Ljubljanske ceste so p» med tem popolnoma propadle. Menda Je potrebno sedaj samo za popravo cest nebroj milijonov. Kdo Jih bo plačal? Najbrž ubogi< mestni-prebivalec, široki sloji, ki so prišli vsled vojne ravno po mestih ob vse. če bi se ceste sproti posipale, bi bili za kakih 10 do 15 kilometrov ljubljanskih cest letni stroški razmerno malenkostni. Ko pa ne gre več za vzdrževanje, nego recimo naravnost za obnovo cest, je omenjeni večmilijonski proračun verjeten.
Mestni magistrat pa prepušča še dalje ceste usodi.. Usoda in veter gospodarita po njih z orijentalskim fatalizmom. Naselil se je po cestah prah, ki Je ponekod visok celo ped. Veter ge z8naša v oblakih do hišnih streh. Celo mesto je ob vetrovnih dneh stalno zavito v meglo prahu.
Kaj je ljudska higijena, kaj ljudsko zdravje, zlasti zdravje proletarca, čeprav je edini njegov kapital! Cel dan in tudi ob vetrovnih nočeh ni mogoče odpreti oken. In v Ljubljano se je nagnetlo vsled novih razmer ljudstva še enkrat več kot ga je bilo pred leti. Prisiljeni so ljudje prebivati stisnjeni po pretesnih sta*, novanlih. ki bralo trikrat nrMnalh-
... 'p-
no prostornino. Kakšno je tako prebivanje v sanitarnem oziru že samo po sebi, če tudi bi se mogli lokali zračiti. Vsled prahu pa je ob ve-, trovnih dneh vsaka ventilacija izključena. Kako bo stvar izgledala, ko pritisne v nekaj tednili še vročina, si je lahko misliti. Delavski sloji, ki so za vojske vsled slabe hrane telesno oslabeli, požirali bodo mesto kruha gosti prah, zlasti delavske žene in otroci. Med proleta-rijatorn se je tudi pri nas razpasla tuberkuloza. Seveda bo po mnenju gotovih „državnikov“ najboljša medicina zoper njo debeli ustni prah. Zlasti bo teknil proletarskemu naraščaju, ki ostaja tudi v poletni vročini po mestih ter ne hodi na' letovišča kot. državpohranjajoči elementi. Ti elementi se bodo namreč ognili Jtmalu iz mesta ter se bodo zabavali na Bledu, v Rogaški Sla-,tiqi in; na morsk.i oball«. Veseleč se svojih vojnih in drugih dobičkov ter lih pe .bpdo ženirale, sijajne bigije-nične razmere, v mestu oh Poletni-
bre^
god pa t.^di več kQt decimeter, n^r
IT "	^	.............
prav:
m
centimetrov vsled
PII plef pr^hp se.p/j.d^fJuie Jwij kot prej.	s
Menda nej^ksisgra, R^eželnf; ^l^tald^ek.za ^ravstvOv.-Mpgoče bLta.jJ.osejel.tdii.se.»omete, prah po ljuhljansldhj.-pUcah.takoj. ie^ pa.to, ko' t bodQ^fUU9e vsaj za silo eč^čene
po glavnih cestah tf ikrat na dan
fdra^e,Jh vredno vsaf toliko kot frazarenje, ki ga je polna,, c*rj,nkn javnost. Razmere, kakršne soiglede' ij«gUiane sedaj -viLJubljani Jn kak^3ne bodo šelet^^;ii^aj tednov, ni bilo še ^pikdarm tudi v^pajhujšem, vojnem *u ne.
odpočijete od trudapolnega, uspešnega dela.
Vzemite v roke naš strokovni list »Delavec« in povejte nam, če kdaj najdete v njem napade na vas. Ali vas ne pustimo vedno pri miru? Alf vas ni sram, da . nimate drugega opravila, kot širili sovraštvo n>M ljudi? Ali so naloge JSZ in NSZ laž in blatenje? Lep naraščal si boste vzgojili v vaših vrstah! Ali so t« morda krščanska načela, ki iih imate pri vsaki priliki na jeziku?
In ti, polinteligenca, ki se shaja« na skrivnem, ali ie tvoj program žigosati .vsakega za nemčurja, kdor lic trobi v tvoj rog? Pridite z jasnimi dokazi, čemu se skrivate, če imate plemenite namene! Opustite vaše nesramno obiranje, če ne, vas pusti še tistih par ljudi, kijih, imate, na cedilu!
Obenem poživljamo tiste, ki v«; do povedati, da hodjia-neniškutarskl rdečkarski sodrugi v. Celje na tajna zborovanja nemčurj^v in da dobe 200 K dijet na dan, od katerih si spravijo čjstih 170 K v žep. ker oprav iic svoje agitacijsko delo -v pol dneva, da stopijo na plan in to dokažejo Dokler- tega ne storite, vas smatra-.‘mo za to, kar ste vedno bili obrekovalci! Pridite s svojimi celimi 'imenMa dan!
Jakob Klenovšek.
Strankina -konferenca v v Novem Sadu.
• Strankina-konferenca, ki se ie . imela vršiti 15. L-nt^v Belgradu, se vrii. po-sklepu sklicateljev; 21. t. m. v Novem s-idu. Na njej se bo razpravljalo «o»».v<ta»aŽHjiu^iiotraniih strankinih ^zadevah.- il»ražamo< trdno ,nado,:; da bo našla .konferenca ven-,darle pot.dOiWrepoitr?lMie .tesne spo-..Jitve vsegai^ugoslo-vniRskega i.prole-ltarijata *»otno., 40»e»list'čno
^ Obretealci.
Ni naša navada, da bi se s kom •prerekali, ker nam še za resno deld' primanjkuje ča?a, kaj, Šele, da bi od^
^ovarjaU na.,razne lažb.o- r^ečkarjih ^
;in nemškutarjih, o ltaterih vedo zelrt1--velika poročati gospodje okoli »Naše Moči« ln »Narodnega Soclialista^,^ ki §e .skjiy^jo za šiff.o delavcev, d^ bi lažje zanetili nesporazumljenje' med -našimi vrstami. Oglasili smo se .»le radi tega, da vas,, gospode, opozo-. rimo,-da: ne delate več takih neumnosti in ne spletate več laži, ,ki se' kar kade v . z adn Ji h številkah (»NašeiMoči« in »Narodnega Socija-lista«. Zdi se, da se tepeta oba lista, kdo izmed pliJu doseže rekord v laži lia^avijanlu.
iv;;i.*Našf ,Moči; ne.ve drugega poročati kot .o terorju- socialistov. Socialisti 4e odpuščajo.,delavce od dela, ki ne marajp vstopiti v.,n«šo stranko.
DoyolJ ste. si že brusili Dete okroR ^aziMh oblasti, nas Črnili in klicali vse svetnike In vrage na pomoč. Mi ielJn^ pričakujerao dneva, da bi prišla zaželjena komisija, da se boste .sami prepričali, da ste lagali. Zalite-, vali. bou>o dokazil, koga smo mi od dela odpustili. Mi sl ne pustimo oči-*! tat! stvari, ki vam služijo v vašo agitacijo.
Delavstvo.Je dovoli zrelo, da zn& ločiti organizacijo od f organizacije« ker naši delavol imajo, bogate izkušanje Še izza Časov, ko so obstojala razna podporna društva, v koje ste, lovili nevedno delavstvo. -Tu ste raz* dvajali, da so v bojih za svoje stanovske pravice nastopali eden proti drugem« v korist dobičkažellnih podjetnikov. Vi ste se pa smejali in oblačili ubogo delavstvo v razne uniforme. da ste jih lažje sleparili. -Verjemite, gospodje, da danes ni več takega razpoloženja, kakršno Je bilo pred več leti. Naše delavstvo ai prespalo vojnih let in se ne bo dalo v loviti v vaše zanjke, ki Jih tako nerodno nastavljate.
Svetu hočete dokazati, da smo socialni demokrati krivi, dase delav-* stvo ne mara več podati v vaš tabor, da ne -mara delavec sesti na limanice tistim sladkim besedam, ki ostanejo vedno le besede.
Gospodje! Mi poznamo liudi, katerim Je delavski interes »pri srcu«.
Pozna jih naš sleherni-delavec, če le vzame v roke »Našo Moč« hi »Narodnega Socialista«. Delo teh ljudi Je blatenje našega socialistično mislečega, delavstva. Za stvarno delo nKl zmisla nimate.
»Bodočnost« Je naša! Kllub »temu, da se -z- vsemi močmi zaganjate v nas, bo naše delavstvo vendar iz
lastne inlcijative pokazalo z «la$pv-	«1	nha	dobra	sor
nicami v-rokah. svojo stanovsko Pfave te postaneta oba oonra
vest In vay onslalo v ookoL da st
Jt ■
i «*■< •
iz stranke.
■i«. Vsemi-sodrugoin auznaniamo, ds /prjčnemOvVipetek, 20. tipi* ob pol 9, .zvečer i*o diskusijskimi večtri. Ta -večer. je.na.dpevnem redu .diskusiia ■o itrankinem- davktt.i.Diskusiie se vrše.v»veliki sobidr.uStwfinili prosto • roV;MtMahrovi hišh *-». Prihodnji dl-«lcusijski'j .večeri;, bodo ,;pra,vočasnn -naznanjeni.; Dolžnost- vseh sadrugov je, da. iprihaiajo./k temv .večercni v tranogobrojnem.'številu.. TeinuvzgoJ->p«nn dedu se ne, sme nihče od-..tegniti.
- KraJ. po). orc./JSDS Lhibliana.
IWI|I linum f—i I..I 'Ul m	*
Za naš cilj in ponos.
Vsak sod^ug-m sodr-užica se ukv . ra 4anes zavedaii, da prihaia čas ko se moramo vsi z vso močjo posvetiti našemu delu. Nikdo naj ne ostane malodušen. V. vsako kočo na Slovenskem -moramo zaseiati socializem.Dokazati moramo, da ni res da bi-pri nas ne bilo tal za socialistično misel.
Pokažimo, da slovenski delavei ni več voljan prenašati udarcev, če. ravno ima že zelo trdo kožo. Nočemo ,več klečeplastvu. Žal. morarr priznati, da je še veliko naših delav cev, ki še danes mislilo: Da. gospod so gospod! To ne sme več biti. Delavec naj nastopa energično, pa dostojno, ker le takrat nas bodo gospodje gledali z drugačnimi očmi kot danes. Ne bodo več arogantno govorili.:, »Jaz sem gospod, ti si moj hlapec.«
• Vprašajmo se, kal nam Je potreba, da odnrpvim.o vse, kaj nam danes greni življenje 1 Kratko: Treba nam je-izobrazbe in družabnega živ-UenJal	»	,
; Videl sem delavce, ki so ze danes daleč pred nami. Nosili so kakor
mravlje nove • ideje v socialistične
vrste. Pridno so golili med seboj družabno življenje, marljivo so čitali knjige, in redno, so, hodili k predavanjem. Vsak je bil-naročnik delavskega lista. Vsak bi se sramoval zahajati, v jneščanska društva in delati štafažo. Pri nas si pa še marsikateri delavec Sieje v izredno cast, ako mu kak gospod stisne roko. Delavski ponos moramo imeti! Delavec naj se zaveda, da on ustvarja in da ima tudi pravico, da uživa!
Po drugih krajih so delavci boli samozavestni. Kako lepo le videti, ko se vsako -nedeljo vzbiraio na kakem kraju, da* izlet* ven v narave razvedrit se od trudapolnega dela. S tem se medsebojno spoznavajo tn goje družabno življenje. Delavec z
ene tovarne aH dru«« ntov^ tega ali onega kraja, spoznajta ^ in recita-si, da ne spadata tla, kja predpisujejo strogo promenadno <iL
salonsko obleko!
spoznala, se spi’stila v r. -
AUsta. dobra, zvejta prijatelja.
"Strani
Peljite'm illetc^STOleo
ko da se že proletarski otroci , znavajo med seboj. Ti malčki še ne 'vedo, da so že kot taki zapisani trpljenju pomanjkanja. Ničesar še ne vedo. Videli so le, kako lete avtomobili. kako dirjajo konji s kočijami, v katerih sede elegantno opravljene gospe s svojimi lepo oblečenimi otroci. — Marsikateri otrok je že vprašal: »Zakaj, ata, ima ta gospod avtomobil?« Oče pa si ni upal povedati: »Zato. ker sem mu ga jaz naredil!« — Ko bi ga otrok dalje vprašal: »Zakaj si mu ga naredi?« — bi mu moral reči: »Zato. da imaš strgane hlače...« Mesto tega mu pravi oče: »Dragi dečko, počakaj, saj si še premlad, da b! razumel...«
Sodrugi, sodnižice. učimo se. gojimo družabno življenje, spoznavajmo se med seboj!
Vedimo, da je pod raztrgano obleko več plemenitih duš. nego pod svilnato. Spomnimo se našega plemenitega Cankarja, ki je rekel: »Ali mora biti človek lump. ako ima zakrpano suknjo in nepočesane lase?...
Zato delavci, na delo! Izobražujte se, gojite družabnost, socialni čut, da bo naša pot do cilla lažja in krajšal	J. V.
Vestnik »Svobode".
Knjlžnlcr r Sv obode« le odprta v petek, 20. t. m. od 6. do 7. ure
zvečer.
Zunanje podružnice »Svobode«
prosimo, da pošiljajo odslej vse obračune in denar v Konsamno društvo za Ljubljano in okolico. Spodnja »iška, Kolodvorska ulica.
Izlet v Kamnik se vrši v kratkem. Vdor se ga namerava udeležiti, nas ;e takoj prijavi v tajništvu »Svobo-ie« ali pa pri zaupnikih. Do nedelje .rnj se priglase vsi, ki nameravajo iti. Prihodnji teden se objavi spored.
Celjska podružnica »Svobode« ie uprizorila v soboto, 14. junija v mestnem gledališču v drugič »Domna«, narodno igro s petjem po Jurčiču. Igralo se Je izdatno bolje ou prve uprizoritve in z zadovoljstvom opažamo vedno lepše uspehe, katere si pridobi na teni polju naša podružnica. Glavna vloga »Domen« se Je tudi to pot vrlo rešila. Graščak Sova se Je v svoji težavni vlogi potrudil dokazati občinstvu, da Je od svojega zadnjega nastopa zopet izdatno napredoval. Tudi vloge Mete in Anke so se rešile povoljno. Izborno pa je igral berač Urh in izdatno popravil hibe od zadnje uprizoritve, namreč. da se je svoje vloge dobro naučil in izpustil razne tujke. Tudi ostali igralci so svoje vloge rešili v popolno zadovoljnost občinstva. Želeti bi bilo le, da bi se naše delavstvo z večjo udeležbo odzvalo našim predstavam, ker. s tem najlepše nagrade igralce za njih trud in delo. »Svobodi« pa svetujemo: naprej do začrtani poti, da bodo naše predstave, katere bomo uprizarjali tekom prihodnje sezone, jasen dokaz našega dela in napredka.	—^—.
sr
N A P K E 3>
sveta, minister za pr?-
dr K o;, 4
Dovolitev za babuo Žita. Peter Majdič paromlin v Celju je prejel dovoljenje, da sme nakupiti v Vojvodini 50 vagortov pšenice in 25 vagonov koruze.
Izvoz. Glasom naredbe št. 3046 ministrstva za trgovino, je izvoz suhih sliv, pekmeza, starega krompirja in suhega sadja prost. Tozadevne ko-Ickcvane prošnje se naj vložijo na podružnico Centralne uprave za tr-govučki promet sa inostranstvom v Ljubljani, ki bo izdajala za to blago potrebne izvoznice. Istotako naj se vse prošnje za prevoz raznega blaga v Cmurek, Radgono, Ljutomer ali ta-mošnjo okolico, pošiljajo na podpisano podružnico. — Centralna uprava za trgovački promet sa inosti an-stvom u Beogradu, podružnica v Ljubljani.
Ogrski bankovci po 8 In 10 K. Po naredbi gospoda finančnega ministra I. broj 1472 z dne 30. maja 1919 je prepovedan uvoz zgoraj navedenih bankovcev v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in prejemanja takega denarja kot plačilno sredstvo v privatnem in Javnem prometu.
Uničenje koruze. »Jugoslav. Ekonomista« poroča: Neprestano deže-vanje Je povzročilo veliko škodo ne samo v Slavoniji, nego tudi v Bosni, Srbiji in Banatu. »Sojkaški rit«, ki je vsled izredne plodonosnosti bajeslovni kraj v Bački, Je popolnoma poplavljen. Upalo se je, da bo letos samo ta »Sajkaški rit« dal na evropski žitni trg milijon centov koruze, a to poleg potreb tamkajšnjih
prebivalcev. Toda zadnji dež je vse uničil; seme je v žemlji segnilo. Tamkajšnji prebivalci ne pomnijo do sedaj take nesreče. Poleg dolg« vojne, še je pridružila še poplava, da nas uniči.
To in ono.
Razkritje Fllioitiov.
Prvi beli človek, ki je stopil na filipinske otoke, je bil Španec Magallan. Izkrcal se je pri malem otoku ,Ie-monjolu. (sedaj se imenuje ta otok Malhon.) Bilo je to pred 398 leti. Pozneje je razkril še druge otoke in nh imenoval — Otočje sv. Lazara. Sc istega leta, dne 27. aprila, so ga domačini na otoku Mactan ubili. Tako Španci kot Portugalci so zahteval! te otoke zase in prvi so jih imenovali otoki de Poniente, drugi pa Islas de Oriente. V svoji oblasti jih je obdržala do leta 1899 Španska. Tega leta so jih za 20 milijonov dolarjev prodali Združenim državam. Za kratek Čas od leta 1762 do leta 1764 je bilo mesto Manilla v angleških rokah: ti so ga pa za odkupnino 5 milj. dolarjev izročili zopet Špancem.
Nove Alzacije-Lorene.
Kovači mira v Parizu so odpravili eno Alzacijo-Loreno, toda ustvarili so nove. V bodoče bo svet imel korejsko Alzacijo, kitajsko Alzacijo v Santungu. slovensko Alzacijo na Primorskem, nemško Alzacijo v Saaru in vzhodni ter zapadni Prusiji, albansko Alzacijo v Epirju, bulgarsko Alzacijo v Macedoniji in nekoliko ogrskih in ruskih Alzacij. Svet bo imel najmanj deset Alzacij in to pomeni, da bo preialislej deset novih vojen.
proti ahaffijstorft	‘
fžšemi organizacijami, ki so osumljene terorističnih nazorov.	e
.: | Izdajatelj: Josip Petejaii. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tfsk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Agitirajte za naše Časopisje I
Razglas.
Pri rudniku Brezno - Hud a lani a trboveljske premogokopne družbe
se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop;
1. enega rudniškega Inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo in državno skušnjo;
2. enega iamoinerskega podurad-nlka z judarsko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnih na- in po-dnevnih merskih del ter leporisa-njem;
3. enega računsltega poduradnika z dopadljivo pisavo ln znanjem vsega materijamega in mezdnega računstva;
4. treh Jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo.
Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje, lastnoročno pisane prošnje s prilo-žitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo domo-vinstva in kedaj morelo službo nastopiti, ter z zahtevo plače, in sicer: za 1. na trboveljsko premogokopne družbo reprezentanco v Ljubljani, za 2.-4. na rudniško vodstvo Brezovo-Hudajama trboveljske premogokopne družbe v Laškem (Spodnje štajersko).
lllili jfflltitini ir,
občinstvo
priporoča
Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9.
Zahvala.
Gospodarstvo.
Naredba o prepovedi porabljanja telenega, že nezrelega, žita: pšenice, rži. ječmena In ovsa. § 1. Od dneva izdanja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osoblto košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od le prepovedi so Izvzeti primeri, kadar Je vsled elementarnih ujmov: pozebe, poplave, mraza in podobnega onemogočeno, da bo to žito dozorelo. V teh primerih more politično oblastvo I. stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja. § 2. Prestopke predpisov v § 1. te naredbe bodo kaznovala politična oblast-va I. stopnje (mestni magistrat, okr. glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20.000 kron. § 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved sklenile, se smatrajo, da pravno ne obstoje; razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v zmislu 8 2. te naredbe. 4. 'Ta naredba dobi moč z dnem raz-
Najnoveiša poročila.
Za zvišanje prejemkov državnih uradnikov ln uslužbencev ter železničarjev.
Belgrad. 17. (Izv. por.) Današnja seja načelnikov vseh klubov te sklenila na predlog ss. Kristana in Kopača. pozvati ministrski svet. da izboljša prejemke državnih uradnikov in nastavljencev ter železničarjev do 1. julija. Predsednik Pavlovič je dobil nalog, da izvrši ta sklep. S tem korakom seje načelnikov je podana energična inicijaliva za stvQr- ki ie nujno potrebna ureditve.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 17. Sejo narodnega predstavništva otvorl predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16.50. — Poslanec llija Ilič (radikalec) stavi na ministra vojne in mornarice vprašanje zaradi pospešen ja rešitve vprašanja invalidskih podpor. Minister Hadžič odgovarja, da bo to vprašanje skoro rešeno. — Poslanec Kerubin šegvič (narodni klub) stavi na istega ministra vprašanje na podlagi notice v zagrebškem „Hrvatu“. zakaj je pustil vojaški poveljnik v Vuko-varu odstraniti iz županijskega poslopja vse portrete velikih županov in to od osvobojen ja izpod Turkov do danes. — Minister Hadžič odgovarja, da bo odredil v tej zadevi najstrožjo preiskavo. — Poslanec Anton Kristan (socialist) vpraša predsednika skupščine, kdaj pridejo na dnevni red razni zakonski predlogi, ki se nahajaio v odsekih. Predlaga, naj se imenujejo oni poslanci, ki ne prihajajo k sejam in pridejo v narodno predstavništvo samo po dnev-nino. — Predsednik odgovarja, da bo storil vse, da se pospeši delo v skupščini in da odseki, ki niso dovršili svoje posle, predlože čimprej zakonske načrte. Zakonski načrt o poslovnem redu Je v tisku, pa bo v najkrajšem času predložen narodnemu predstavništvu. Finančni odsek čaka na finančnega ministra, da predloži poročilo o zakonskem predlogu na vojne dobičke. — Za tem se preide na dnevni red. Zakonska predloga o državljanstvu se sprejme v splošnosti s 148 glasovi. Preide se v podrobno debato o tej zakonski predlogi. Prvi člen predloge se sprej-
me brez izprememb. Glede na drugi člen, ki se v predlogi glasi: »Državljanstvo pripade onim, ki so bili do danes, ko stopa ta zakon v življenje, državljani kraljevine Srbije in Črne gore, nadalje onim, ki so bili pripadniki Bosne in Hercegovine ali ki so bili člani (pristojni) v kako občino bivše avstro - ogrske monarhije, ter so pripadli v oblast kraljestva«, predlaga poslanec dr. Ladislav Polič (demokrat) popravek, po katerem naj bi se drugi čleti glasil: »Državljanstvo pripada onim, ki so bili državljani kraljevine Srbije ali črne gore, kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, pripadniki Bosne in Hercegovine ali pristojni v občine, ki so bile ob prevratu odtrgane od avstro-ogrske monarhije.4* Povodom tega popravka predlaga poslanec dr. Matko Laginja (narodni klub), naj se drugi člen predloge vrne odseku v ponoven pretres,. da se presodi, v koliko sc more popravek sprejeti. — Minister dr. Kramer in poslanec dr. 2arko Miladinovič izjavita, da nimata ničesar proti predlogu dr. Laginje, ki je bil nato sprejet. — Za tem zaključi predsednik sejo ob 19.10 ter odredi prihodnjo na sredo ob 16
Admiral Brlel povellnlk olovbe.
LDU. Belgrad, 16. Poveljstvo plovbe Je bilo poverjeno admiralu Brici, ki je v Imenu ministra za vojno mornarico prevzel vse brodove in ves plovni park, ki Je bil stavljen na razpolago ministru za promet.
Odlok grškega kraHa.
LDU. Lyon, 17. (Brezžično.) Iz Aten poročalo: Kralj le izdal odlok, s katerim se razveljavlja 69. člen grške ustave ter odgodi zasedanje grške zbornice za 6 mesecev. Doba za mandate poslancev je potekla že koncem maja. Ta kraljevi odlok bodo predložili bodoči konstituanti v ratifikacijo.
Amerika proti revoluclonarcem.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Iz Washingtona javljajo: V senatu se je ustanovila posebna komisija za preiskavo revolucionarnega rovanja v Zedinjenih državah. Namen te komisije Je izposlovati stroge odredbe
lilava.
Podpisani Štefan Gorjanc, vlakovodja južne železnice. Jug Ludvik, nadsprevodnik Juž. žel. in Fran Dolinšek, sprevodnik Juž. žel., smo govorili, da gre po ljubljanskih gostilnah govorica, da Je voditell aprovi-zacije Južne železnice g. nadrevi-dent Fran Planinšek prodajal sladkor iz aprovizacije po 20 K kilogram, Izjavljamo, da nimamo niti najmanjšega povoda očitati g. Planin-šeku kako nepravilnost glede njegovega poslovanja z aprovizačnim sladkorjem in da smo bili v tako govor en je zapeljani po brezvestnem človeku.
V Ljubljani, dne 13. junija 1919.
Stefan Gorjanc. Ludvik Jug. Fran Dolinšek.
Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem vsem skupnim darovalcem in zaupnikom progovzdržcval-nega odseka Zidani most za podeljeno in nabrano mu podporo, katero je sprejel v njegovi sedanji dok gotrajni bolezni.
Jernej Kačič, delavec progovzdrževalnega odsek? Zidani most.
Pridno dekle
iz boljše hiše, ki je navajeno z otroci občevati, se sprejme kot zanesljiva varuhinja k dvema 2—4 leta starima otrokoma.
Job. Vo»ik-a nasl. Rudolf Slmonišek, Hrastnik.
hladi, čisti, mehča, izvlači tuj« tvarine, prepreči zastrupljeni« krvi in operacije. Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8*80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Prepadu, glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Marijin trg itev. 5 in vse druge lekarne.
GOSPODARSKA PISARNA
Dr. Ivan Černe
n
a št. 6. I NICE. |
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta — poslopje LJUDSKE POSOJILNICE.
daje nasvete v vseh gospodarskih 2adevah In premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega
denarja, posreduje pri prodajah m nakupih vseh posestev, izvršuje eenitva in o*lede. Promet z Ameriko. Eotna pisarna te vrste v Jugoslaviji.
Uraduje od 8.-*/*1. nre dop .od 3.-5. uro pop. Vprašajte s pismom. Znamka.
I
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inleuir.
Specijeino stavbeno podjetje za betonske, železobelonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva uliea št. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave zb izrabo vodnih sil, vodne š.agft, elektrarne, betonske ln Ielezobetonske jezove, mostove, železobetonaka tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in Ielezobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno Izvršite v vsenačrt* stavbene Inlenlrake stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Pohištvo
■■■■■■■■■■■■■■h !
za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne B	sobe,	jedilnice,	sobe	za	gospodo,	vseh	vrst lesa
in oblik. Kuhinjske oprave, železno pohištvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pohištva
S Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6.
K
%
P
a
Nakup neprisiljen!
Ceniki zastonj!
-na-
er
Državno zdravilišče za bolne na pljučih
■■= Topoljšica pri Šoštanju.	-
Pričetek sezije 15. junija t. 1. Prošnje za sprejem v zdravilišče se pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča TopoljŠice44, ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje n pravi teljstvo zdravilišča v Topoljšici." Več glej v
•	• -TfXrm prevzamem blago
Za uvoz in izvoz
tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z I“- referencami. ImpOFt ill eXpOli
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 2L
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
SSSS obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena L 1881.