Hit xuv v Postpebubr bar bfcutifc Prek — Cena t— S m TJKEI^NTSTVO, UPRAVA IN INSERATm ODDELEK: LJUBLJANA, PTJCCINIJKVA UL. 5 TOLEFON ST. 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in S1-2&. PONEDE1JSKA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT FONEDElJSKA IZDAJA »JUTRA«, Die letzten Truppen von der Krim auf das Festland gebracht Hervorragende Leistung der deutsch-rumanischen Verteidiger — Schvverste blutige Verluste des Feindes — Einzigartige Obersetz-bevvegung — Weiterer Feind-Briickenkopf am unteren Dnjestr be-seitigt — Ansteigende Heitigkeit der Kampfe in Siiditalien — 41 Terror-Flugzeuge bei Angriifen auf Stettin vernichtet Aus dem Fuhrerha.upto;iiartier, 14. Mai. T>*s Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Von der Krim Mini am 13. Mai die letzten deutsch-riimanisenen Truppen auf di*t» Festland ii tx-r^efuhrt \vorden. Šeit dem 1. Novem l>er 1943. stiirmteil dort die Bolseheu isten mit einer vielfaehen tjherh sgeohett gegen unsere sclnvacne Ver- teidi^imir an. Krst ini AprU \var es not-\vendig^ g-e\vorden, unsere Trui>pen auf ei-nen engen Verteidijriinjrsrini* um Seuasto-pol zuriirkziinehmeii. Auch dort scheitcrtrn die \veiteren Versuche der So\vjets, mit 29 Sehiitzendivisionen, mehreren Artilleriedi-visionen, Panzer- und Marincbrigaden den Klin«: zu sprengen und die deutschen Krafte zu vcrnichtcn, unter sch\versten blutigen Verluston fiir den Keind. Jagd-, SehJacht- und Nahkampffliejrer- verhande haben den Abuehrkampf der Erdtnippen vornildlich untcrstiitzt und da- bei allein in der Zeit vom 8. April bis 12. Bftai 64)4 feindliehe Flugzeuges, 196 Panzer und 113 (ieschiitze vernichtet. In einer einzigartigen tlbersetzneuegung haben Kinheiten der deutschen und ruma-nh^ehen Kries^s- und Handelsmiirine, so\vie Tra-nsportverhiiiide der Luft\vaffe jregen starke feindliehe Abuehr die auf der Krim eingesetzten verbiindeten Truppen auf das Festland zuruckReftihrt. Ain unteren Dnjestr beseitifrten unsere Truppen einen \veit<-ren feindliohen Brti-ckenkopf und vernichteten dabei starke sovvjerische Kriifto. Die Bolscheuisten ver-loren zahlreiche Tote. 750 Gefangene wur-den eingehraeht, 44 Gcsehiitze souie zahl-reiehe ueitere VVaffen erbeutet oder vernichtet. Der Bahnhof F*astow wurde in der ver-jran|jenori Nrfoht durch starke Geschwader srh\\ crer deutseher Kampf f lugzeuge ange-#riffen. Es entstanden zahlreiche Brande und K\ph»ionen. Von der iibri£en Ostfront werden, ausser leohafter ortlicber fva.mpftatipkeit im Kar-pathenvorland, keine besonderen Ereignis.se gemeldet. Im Landekopf von rsettuno nur geringe ortlictie Kampitatigkeit. Die Kampfe an der italienisehen Sud-front nahmen besonders im Raum nordlieh Ciistelforte und siidlich C as si no mit stei-jrender Heftigkeit ihren Fortgang. Unsere Truppen verteidigten sich mit beispielhaf-ter Tapferkeit, fujrten dem GegTier sch\vere blutige Verluste zu und braohten zahlreiche Gefangene ein. Naeh harten Kampf en gela ng es dem von massierter Artillerie, star-ken Panzer- und SchlachtfUegerverbanden unterstiitzten Feind in elnem Absc-hnitt Ge-liinde zu ge\vinnen. Die Schlaeht geht wei-ter. In den ftiihen TOnrgenstunden des 14. Mai bombardierte ein starker Kampffliegen-er-band das Hafengebiet von Neapel mit g~u-ter VVirkung. Bei der Abuehr feindlieher Lnftangrtffe auf Oheritalien und den frontnahen Raum vvurden zehn Flugzeuje abgeschossen. IV ordamerikanisehe Bomber griiten unter starkem Jagds<-hutz mehrere O rte im Ost-seeg-ebiet und in VVestdeutsehland an. Besonders in den Stiidten Stettin Und Osna-briick entstanden Sehaden und Verluste unter der Bevdlkerung. Hierbei sowie iiber den besetzten Westgebieten wurden 41 feindliehe Flug^euge vernichtet. Vor der niederlandlschen KUste schossen Vorpostenboote in der vergangenen Nacht ein britlsches SchneUboot in Brand und be-sehadigrten mehrere andere. Slovaški državniki pri Fiihrerju Fiihrer je pri tej priliki ponovna poudaril odločnost Nem* člfe nadaljevati vsiljeno vojno do zmagovitega konca Iz Fuhrerjcn^ega glavnega štaba, 13. maja. Fiihrer jc sprejc! dnnes slovaškega državnega Vrcckeilr ka Gaspariem dc-spe! dne 12. maja na ob:sk. Fiihrer je vcd*l i 5 kim državnim ministrom in min'str-skim predsednikom prisrčen razlov-T o odnosih, ki j:h preveA-a duh prijateljstva Nemčije dn Slovaške. V pcoGvorih s slova?kin državnim prez:den-tom in kovaškim min. pred>edn kom. kater'm sta prisostvovala nemški zunanj minister von Ri'abentrop in generalni fcldmarsal Keitel. je dal Fiihrer izraz svoji odločnosti, da bo Nemčija vojno, ki so ji jo vsiMi sovražniki Nemčije in njegov* zavezniki na vzhodu in »padu, brez kompromisa dovedla do zmagovitega konca ter bo uresnič la one temeljne nauke, ki zagotavljajo malim in velikim narodom destej-no in varno življenje, prosto židovskh pijavk in presto boljševiškega in kap talističnega zatiranja. Na večer 12. maja so bili slovaški državniki s svojim sprern&tvoiTi kakor tudi slovaški poslanik v Berlinu Černak in nemški posank v Bratislavi Landin, gostje nemškega zunanjega mnistra. Imperialna konferenca — udarec v prazno Prvi de! kcr.£crextce se je izjalovil — Londonski tisk bi rad odvrnil pozornost ženeva, 13. maja. Churchillu očividno ni uspelo, da bi na imperijalni konferenci prodrl s svojim načrtom ter dominione tesneje povezal z Angrlijo in jih pripravil do skupne zunauje-politične smeri, kajti vodilni londonski listi naenkrat ne govore več o Konferenci, temveč se bavijo znova z vprašanjem oreranizaeije svetovnega miru, o kataiern bodo v kratkem pričele razpravljati Anglija. Zedinjene države. Sovjetska zveza ter >po možnosti* tudi Kitajska. Diplomatski sodelavec >Daily Tele. črrapha« pojasnjuje to uradno objavo z dodatkom, da na konferenci dominionsKih ministrskih predsednikov toza-devrio ni bilo mogoče izdelati nikakih konkretnih pred-logrov. ker je treba počakati, da se bodo sffnenili najpreje glavni zavezniki. V zelo dolgih izvajanjih piše diplomatski sodelavec »Timesa« o dosedanjih posvetovanjih na imperijalni konferenci. Niti z besedami ne omenja več Churchillo-vega načirta, temveč pravi, da so domini on ski ministrski predsedniki razpravljali o izgraditvi svetovne organizacije za ohra-varnesti po vojn j zaradi >dejanske nitev izvedbe moskovske izjave štirih sil.« Da bi razjasnil ta odstop od prvotnega programa, trdi »Timesov« dopisnik, da je bilo vsled številnih vzrokov točno proučevanje tega vpcašanja na imperijalni konferenci v današnjih časih zaenkrat še nemogoče ter da so imeli razgovori le značaj predpriprav. Britanska vlada je pojasnila doni inionskim ministrskim predsednikom svoje nazore, v kolikor jih je že določila. Nato se je konferenca bavila s temi »temelji za nadaljnje razpravljanje«. Verjetno so pri tem ministrski predsedniki dosegli, da so vpoštevali nekaj njihovih iz-prememb. Stadij utvarjanja svetovne organizacije za varstvo miru se bo pričel, čim se bo Anglija tozadevno pričela pogajati z ostalimi zavezniškimi silami. Nato bodo stališče dominionov pred dokončnim zaključkom ponovno upoštevali. >Timesova* zadrega je le nov dokaz, da je bila imperijalna konferenca udarec v prazno; da bi zakrili poraz, pa so londonski listi opustili stari predmet razgovorov ter se prilično zmedeno bavijo s priljubljenim starim vprašanjem >svetovne mirovne organizacije«. Nov pritisk na nemške zaveznike česar niso dosegli z obljubami, skušajo zdaj izsiliti z grožnjami, ki pa prav tako malo ~- Berlin, 13. maia. Diplomatski dopisnik I>NBja SfegTfed Homa piše: Anglija, Zedinjene države in Sovjetska zveza so v petek pozvale Madžarsko. Rumunijo, Bolgarijo in Finsko, naj takoj prekinejo svoje stike z Nemčijo, ker bodo- sicer morale nositi posledice. Tozadevna skupna izjava je po Reuterjevi vesti ostro sestavljena. Bila je istočasno objavljena v Londonu. "VVashingtonu in Moskvi. Reuter pravi, da predstavlja višek vrste svaril, ki jih je državni tajnik Hull v zadnjem času naslovil raznim državam. Prizadevanje napi otnikov, da bi z gr-^-njsmi izločili nemške zaveznike iz obrambnega bojišča na vzhodu tor s tem iz vojne, so znana. Pokazala pa niso zaželje-nega uspeha. Vkljub temu pa poizkušajo sovražniki, ker jim kljub vsem vojaškim naporom ni uspelo, in kot izjavljajo v Berlinu, tudi ne bo nikdar uspelo uničiti Nemčije in njenih zaveznikov, sedaj z no. vjm, masivnim in propagandističnim. a popolnoma jasnim trikom, da bi Nemčijo ločili od njenih zaveznikov ter tako oslabili njen vojaški položaj. Anglija, Zedinjene države in Sovjetska zveza priporočajo v svoji izjavi nemškim zaveznikom, naj s svojim izstopom iz vojne »pomagrajo k zmag:i zaveznikov«, ali pa prevzamejo posledice za upiranje temu pozivu. Ves ta poziv hoče le praktično pospešiti zmago boljševizma, ker spadajo vse imenovane države v pas, ki si g-a je Moskva piridržala kot izključno vplivno področje. To potrjujejo zlasti tudi podrobnosti o ukiepih za zasedbo osvojenih ozemelj a četami generala Eisenhowerja, ki jih je objavil Reuter. Eisehovver je ustvaril takozvano ^organizacijo G 5« z nalogo, da bo urejala pri invaziji civilne zadeve. Ta izjava pravi, da bo ves vzhod in s tem tudi Finska prišel pod »upravno področje Sovjet ov«. Namesto da bi skupno z nemškimi četami držali boljševike daleč od Evrope, naj Madžarska, Rumunija, Bolgarija in Finska sedaj boljševike same puste v deželo in s tem pomagajo pn uničenju lastne državne samostojnosti. Ta pocriv predstavlja po mnenju odločilnih nemških krogov povabilo k narodnemu samomoru. Ker grozi skupna izjava >zaveznikov< » kimi posledicami in ostrimi pogoji«, ki čakajo Madžare, Rumene, Bolgare in Fin. ce v primeru, če bi ^zavezniki« zmagali, opozarjajo merodajni berlinski krogi na pregovor, da »če še ni nikdar zajca ujel.^ Letalske bitke v petek Berlin, 13. maja. Nemška protiletalska obramba je v petek opoldne zabeležila nove pomembne uspehe v boju proti severnoameriškim bombniškim oddelkom in njihovi močni lovski zaščiti. Z najmanj 91 uničenimi letali, izmed katerih je bilo 78 šti-rimotornih letal, je izgubil sovražnik v borih štirih urah svojega dolgega poleta vse tja do Saške okrog- 800 letalcev. Nemškim lovskim letalcem je zopet uspelo, da so prizadeli predvsem sovražnikove bombniške formacije. 2e pri prihodu je prišlo do hudih letalskih bitk, v katerih so junaški nemški lovci vedno znova prebili črte ameriških lovcev za dolge proge ter se približali bombniškim valovom. Na nekem mestu je v kratkem času strmoglavilo nad 12 bombnikov. Bitke so se nato nadaljevale nad Frankovsko, Saško in nad Saalo. 2e pri prihodu so nemški lovci uničili pomemben odstotek pri tem poletu sodelujočih letal. Po večini so napadli tako presenetljivo, da mnogim pilotom ni več uspelo, da bi se s padali rešili iz gorečih ali že V zraku eksplodirajočih letal. Čeprav so se severnoameriški lovci za dolge polete stalno trudili, da bi zaščitili zaupane jim bombnike, jim vendar ni uspelo, da bi jih obvarovali pred visokimi izgubami. Tudi pri povratku ameriških oddelkov so nemške obrambne sile z veliko srditostjo nadaljevale svoj boj proti sovražnikovim formacijam. Granate protiletalskega topništva so več štirimotornih letal dobesedno raztrgale v zraku, tako da so padle na tla le še razbitine, številna ameriška letala so bila poškodovana z drobci granat ter je verjetno, da so se kasneje pri povratku ali pa pri pristanku poškodovala in strmoglavila. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 13. maja. Vrhovno poveljstvo rumunske vojske objavlja: Zapadno od Sevastopola stoje nemško-rumunske Čete še nadalje V silovitih obrambnih bojih. Med boji za zmanjšanje sovražnikovega predmestja ob spodnjem Dnjestru je utrpel nasprotnik visoke izgube. Ujeli smo 260O vojakov, zaplenili pa 417 topov. 334 strojnic, 190 metalcev gTa-nat in 89 protitankovskih pušk. Število mrtvih večkrat prekaša število ujetih. Razbili smo osem sovražnikovih divizij. Na ostalih bojiščih Besarabije in Molda-vije ni bilo nlkakih posebnih dogodkov.« K vojnemu položaju Berlin. 13. maja. Dejstvo, da se je v nemškem vojnem poročilu prvič pojavila beseda »invazija«, tolmačijo v berlinskih vojaških kro-g-'h kot dokaz za to, da sedaj nemško vojaiiko vodstvo resno predvideva skorajšen pričetek in-vainje. Priprave za invazijski poskus, ki so se ptičele z napaSrbski narode. Ako bomo ohranili to enotnost, pravi minister, je nate bodočnost zagotovljena ter zrtv^e, Id fih je doprinesel na* narod, niso bile zaman. Zadnje čete s Krima prepeljane na kopnino Sijajna dejanja nemSko-rumunskih branilcev — Težke sovražnikove krvne izgube — Edinstven prevoz — Odstranitev nadaljnjega sovražnikovega predmostja ob spodnjem Dnjestru — Naraščajoča silovitost bjjev v južni Italiji — Pri napadali na Stettin in Osnabruck je bUo uničenih 41 letal Fiihrerjev glavni stan, 14. maja. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: S Krima smo dne 13. maja prepeljali na celino zadnje nemško-rumunske čete. Ođ 1. novembra letn 1943 »o tamkaj boljševiki z večkratno premočjo navalje- \ ali na našo slabo obrambo, šele v aprilu je postalo potrebno, da smo umaknili naše čete na ozek obrambni obroč okrop fSeva-s top olja. Tudi tamkaj so so 4zjalovUi po. novni sovjetski poizkusi, da hi z 29 strel-kimi divizijami, več topniškimi divizijami, oklopniškiml in mornariškimi brigadami razbili obroč ter uničili nemške čete, s težkimi krvnimi izgubami za sovražnika. Oddelki lovskih in borbenih letal ter letal za bližinske boje so vxglcdno podpirali obrambni boj čet na zemlji ter so pri tem samo v času od 8. nprila do 12. maja uničili 604 sovražnikova letala, 106 u klopni-kov tn 11S topov. Z edinstveno prevozno akcijo so edinlce nem$kc In rumunske -vojne in tr^-ske mornarice ter prevozni oddelki letalstva kljub močnj sovražnikovi obrambi prepeljala Mi Krimu boreče se zavezniške čete nazaj na celino. Ob spodnjem Dnjestru so naše čete odstranile nadaljnje sovražnikovo predmostjp ter ob tej priHki uničile močne sovjetske čete. Boljševiki so izginili mno;o mrtvih. Naši vojaki so privedli 750 ujetnikov, zaplenili ali uničili pa so 44 topov in mnogo drugega orožja. V pretekli noči so močne jate težkih nemških bojnih letal napadle kolodvor Fastov. Nastali «m> številni požari in eksplozije. Z ostalega vzhodnega bojišča razen živahnejših krajevnih spopadov v karpat-skem predgorju ne javljajo o ni kakih posebnih dogodkili. Na nettunskem predmostjM V> krajevni boji. Borbe na italijanskem južnem bojišču so »e zla«ti na področju »evorno M t'a_ stolfort.i in južno od Oassina nadaljevale z naraščajoča silovitostjo. Našo č< te *a SO vdrli v kapucinsko cerkev, kjjer so pod klopi položili mino. ki je eksplodirala in povzročila precej škode na cerkvenem poslopju. Vsi Istrani pa so se lahko sami prepričali, da napovedane »invazije« Angležev in Američanov ni nikjer bilo. Tudi likvidacije so izostale in celo psi na istrskih kmetijah so lahko nemoteno lajali v majsko noč ... Niti en delavec ni zapustil svojega dela in niti en učenec šole. prav tako so tudi vsi kmetje lepo ostari na svojih domovih. Pač pa so odredi nemške vojske kmalu pokazali tolovajem, da so iim istrska tla prevroča in da je zato najbolje, če se umaknejo daleč v gozdove izven dežele. kajti niti pod Učko niso več varni. Nemška vojska pa je s tolovaji ki so se sami predajah, postopala zelo obzirno — v skladu z amnestijskim ukazom Vrhovnega komisarja za področje Jadranskega primorja, ki jamči življenje in svobodo »slehernemu, ki prostovoljno zapusti tolpe in se javi na katerem nemškem uradnem mestu«. Tako je torej vsa akcija »strategov z Učke c doživela popoln polom Razočaranje, ki se je zaradi tega neuspeha polastilo tolovajev, je bilo seveda ogromno. To najbolj^ zgovorno potrjuje letak, ki ga je sedaj izdal že navedeni istrski »narodni osvobodilni odbor« in ki se spušča v trpka natolcevanja, a ne kaže več tiste samozavesti kakor pred prvim majem. Seveda iščejo krivce za ta svoj polom drugje. Tako se z vsem besom za letujejo v svoje anglosaške »zaveznike« in se pri tem poslužujejo besed, ki so nam znane že iz pretakanj solz moskovskih mogotcev zaradi »neaktivnosti« plutokratskih zaveznikov. Letak poudarja med drugim, da gre plutokratom na zapadu le za to, »da bi istrsko ljudstvo izkrvavelo, da bi potem sami imeli lahko igro v tej deželi.« Tako ti očitki kažejo, da so istrski gozdni tolovaji izgubili sleherno upanje v podporo anglosaških »zaveznikov« in da se smatrajo za izdane. Te obtožbe in ta natolcevanja komunističnega letaka najbolj zgovorno potrjujejo, kolikšna zmeda se je polastila tolovajev od katerih nihče več ne ve, za kaj se prav za prav bori in aH naj se bolj zanaša na Moskvo ali London. Istrsko ljudstvo pa je imelo te dni priliko, da spet enkrat spregleda zločinsko igro teb izdajalcev in prodancev, ki se suženjsko bore le še za tuje interese in proti lastnemu narodu. Prav v Istri ie najbolj znan pregovor, da gre osel le enkrat na led. S svojim treznim m pametnim radr-žanjem, ki noče Imeti x zločinskim tolovajskim početjem nič skupnega, je istrsko prebivalstvo najbolje pokazalo, da se je od teh gozdnih zvodnikov že davno odvrnilo. V začetku tega meseca ie bil v Pulju slovesno ustoličen novi puljski župan, dosedanji izredni komisar dr. de Manrfni, ki le v svojem nastopnem govoru zagotovil prebivalstvu, da bo še nadalje deloval v prospeh mesta, pri čemer računa z uvidevnostjo in pomočjo nemških oblasti, ki mu bodo prav gotovo šle še nadalje na roko kakor doslej. R. M. ogodki med tednom Ljubljana, 14. maja Kronika preteklega tedna je bila kljub čemernemu vremenu precej pestra. V ospredju je bilo nekaj kulturnih dogodkov, med katerimi naj najprej omenimo žrebanje knjižne tombole Zimske pomoči, ki ima poleg velikegn socialnega tudi kulturen pomen, saj bo po zaslugi organizatorjev te prireditve prišlo med naše ljudstvo na tisoče in tisoče najboljših slovenskih leposlovnih del. Da bodo tudi čitatelji >>Slovenskega Naroda« na tekočem z izžrebanimi številkami navajamo v naslednjem doslej izžrebane številke. Preteklo soboto 6. t. m. je žreb izbral številke 30, 23 in 41. Z njimi si lahko zadel dvojko, če si imel Izpolnjeni dve številki v eni vrsti. Srečni so bili lastniki tombol-skih tablic z naslednjimi številkami: 50, 159. 239, 398, 437. 484, 500, 532. 542 in 584. V soboto 13. t. m. so bile izžrebane številke za trojke, jn sicer 46, 36. 63, 20, 49. Srečni dobitniki bodo dobili po šest knjig. številke za Četvorke bodo objavljene v četrtek 18. t. m. oziroma na predvečer praznika, za petorice v nedeljo 21. t. m., za tombolo pa od torka 22. t. m. do nedelje 28. t. m. Pomemben kulturni jubilei smo zabeležili v preteklem tednu. V četrtek 11. t. m. je minilo 25 let, odkar je bila ustanovljena Zaloga šolskih knjig za Slovenijo, predhodnica sedanje Pokrajinske šolske založbe. Iz skromnih začetkov se je podjetje v teku let lepo razvilo. V prvem četrtstoletju je založba izdala 147 različnih knjig v 240 izdajah. Skupna naklada vseh knjig je znašala nad 1.300.000 izvodov. Povprečno je torej založba vsalto l"to izdala 50.000 knjig. Med njimi jih je bilo največ za srednje šele, in sicer 49. V največjih nakladah pa so se tiskale knjige za ljudske šole (800.000 izvodov). 251etni-ce cbstoja sta se spomnila z obširnimi podatki oba slovenska dnevnika, založba pa je za to priliko organizirala razstavo knjig, ki jih je izdala. V Izložben'h oknih Socialne pcmoči v Ulici 3. maja so po skupinah razvrščeni učbeniki, Izdani od Pokrajinske šolske založbe, zraven je pa razstavljenih tudi nekaj ncšolskih knjig, ki so izšle v založbi iubllarke. V krogih prijateljev umetnosti vzbuja zanimanje in pozornost slikarska razstav* gdč. Bare Rerhčeve in ge.- Jele Trnkoczvjeve. Svoja dela sta postavili na ogled r Obcr-snclovi galeriji. Razstava bo ostala cdprta še nekaj dni, tako da si bo lahko prav vsakdo ogledal slike obeh naših rojakinj. Tudi v gledališču smo po daljšem presledku pretekli teden Imeli dva pomembnejša dogodka. V četrtek je bila premiera Schonhcrrove iS76 ^Zemlja« v režiji M. Skrbinška. v eperi pa je bila novost tekočega tedna Massenetova »Manon«. O uspehu obeh predstav poročamo na drugem mestu. fc Ljubljanski kinematografi so Imeli ves teden na sporedu iste filme z izjemo kina ^TJniona«. Posebno veliko zanimanje je za »Ešnapurskega tigra«, ki ga vrtijo v Matici. V Slogi je bila na sporedu »Opereta«, v Unicnu pa do sobote »Romantična snubitevc, zdaj pa »Njegova najboljša vloga«. Kino Moste predvaja film »Domovino«. Dvojna mezda aa 1. maj V skladu z navedbo Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje je pokrajinska zveza delodajalcev sporočila, da bo delavcem v Ljub- ljanski pokrajini, ki so ta dan delali, izplačana dvojna mezda. Prizadeti bodo seveda z veseljem sprejeli gornje obvestilo, bolj neprijetno pa bo za nameščence, ki so se tudj nadejali imenovanega pribolj-ška. Na živilskem trgu je vedno več zelenjave, kar z veseljem pozdravljajo naše gospodinje. Kljub hladnemu in za rast neugodnemu vremenu je naprodaj polno beri vke, špinače in radiča. Iz južnih krajev smo preteku teden prejeli pošiljko graha v atročju jn glavnate solate, kar je bila prijetna sprememba v meščanskem jedilnem listu. Po nekaterih trgovinah z zelenjavo in pri branjevcih na trgu je bilo še nekaj cveta če, ki je tudi priljubljena sprememba jedilnika. Pri vedno večjih količinah zgodnje zelenjave pa se vidno krčijo zaloge čebule in česna. Domač pridelek je pošel, V zvezi s prizadevanjem naših vrtnarjev, da bi pridelali čim več živeža doma, naj omenimo tudi mestni vojni vrt v Zvezdi. Letos ga sicer ne bodo posadili s krompirjem, ki je dal lani zadovoljiv pridelek, pač pa bodo sadili v Zvezdi sojo. Splošno se opaža tendenca, da bi čim večje površine obdelane zemlje posadili z oljnimi rastlinami. Zato se je tudi mestna občina odločila za sojo. Med dogodki preteklega tedna naj omenimo še dva požara*. Prvi je bil v sredini mesta v hiši Hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici. V četrtek ob 21.19 so bili poklicni gasilci obveščeni, da gori v delavnici oziroma stanovanju čevljarskega mojstra Alfonza Zadnika, kjer so se vnele cunje, bencin in usnje. Gasilci so ogenj hitro zadušili z vrečicami požarnega peska. Pri gašenju ognja se ie hudo opekel po glavi in rokah lastnik delavnice g, Alfonz Zad-nik. ki so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Drugi požar je bil v Cmi vasi. V hlevu posetnire Marije škafarjeve se je Igral z žvcplenkami nek deček, ki mu je ogorek padel med seno. Ogenj se je hitro širil, toda poklicni gasilei, Td so na kraj požara pribrzeli z dvema motornima btizgalnama, so ga kmalu lokalizirali, da se ni razširil na bližrtjn poslopja. Tz gorečega hleva so rešili živino, stavba na pogorela do tal. škodo cenilo okoli 80 00 lir. S ponedeljkom Yry stopila v veljavo omejena oddaja plma, in sicer za čas od 15. maja do konca junija. Mestna plinarna bo oddajala plin z normalnim pritiskom od 6.30 do 7.30, od 10 do 13 in Od 19.30 do 21.30. Kakor smo že poročali, bo oddaja plina omejena zaradi popravil v plinarni. Za mesec maj bodo trgovci s kurivom oddajali potrošnikom iste količne premojra kakor prejšnji 1116SCC, in sicor bodo dobila mala domačinstva. ki imajo nakaznico A. 60 kg, domaćinstva, ki imajo nakaznico B, 100 kg-, domaćinstva ki imaio nakaznico C, pa 150 kg premoga. O delitvi drv bodo potrošniki pravečasno obveščeni v časopisju. Obdelovalce majhnih parcel bo razveselila vest, da bo mestni gospodarski urad razdelil nekaj semenskega krompirja In ft&ofr. Zanimanci, ki so se prijavili za krompir in fižol, bodo dobili seme prVe~lri dnT pri- hodnjega, tedna v prostorih mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7. Slovenski Rdeči kri* ponovno vabi vse obrate, da se odzovejo njejgovemu vabilu glede papirne nabirke, KdK>r more darovati večjo količino papirja, naj o tem obvesti vodstvo Rdečeg-a križa, da bodo poslali ponj.- Manjše količine pa naj se prihranijo za podrobno papirno na. blrko. ki bo izvedena v času od 22. rto 27. maja. Kakor druga leta so mestne zdravstvene oblasti tudi letos poskrbele za Zatemnitev od 21*30 do 4*3* «■*■---'-- TfiHmmmmmmnumum brezplačno cepljenje otrok rojn^r koze. Za otroke iz mestnega središča bo obvezno cepljenje v ponedeljek ob iT. v Mestnem domu. prav tako pa isti dan ob 17. tudi v ljudski šoli na Oojzovi cesti. Za otroke iz vzhodnega dela mesta in z Viča ter Gline pa bo cepljenje v torek 16. t. m. ob 16. V mestnem zavetišču v Japljcvi ulici in isti dan cb 16. v ljudski šoli na Viču. Podrobnosti o cepljenju zeper keze so razvidne z razglasov na mestnih oglasnih deskah. tedm: Dve uspeli premieri V Drami Schdnherrjeva „Zemlja", v Operi Massenetova Jiiaiioau Ob Schonherrjevi »Zemlji . maja. 7 00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 —9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 — 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00 9 10: Poročila v nemščini. — 9.10—9.20: Km nlca; napoved sporeda (nem. in slov), koračnica. — 12.00—12.30: Opoldanski kozH cert. _ 12.30—12.45: Poročila v nem in slovenščini. — 12.45—14.00: Mali orkester Deuinelj«; — 14.00:—14.10: Poro"!'a v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu tv. kaj. — 17.00—17.15: Poročila v nenišeim ;n slovenščini. — 17.15—18.00: Pisano polje"— zdaj zidane volje! — 18.45—19 00: šegave besede: Simčič Zorko: Vesele an< k-dote. — 19.00—19.15: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.15 - 20.00: Prenos iz velike tmionske dvorane: IX. simfonični koncert Ljubljanske radijske postaje; izvaja veliki radijski orkester, vodi D. M. šijanec. I. del. — 20.00 20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.00: Prenos Iz velike unionske dvorane: IX. simfonični koncert Ljubljanske radijske postaje; izvaja veliki radijski orkester, vodi D. M. Šijanec. n. del. — 21.00—22 00: Iz filmov in operet. — 22.00- 22.10: Poročila V nemščini. — 22.10—23.00: Glasba za lahko noč. Objava Oo*pa, ki Ima hud sklepni revmatizem. nujno potrebuje volneno perilo. Usmiljene ljudi, ki bi lahko odstopil kak kos tudi že rabljenega volnenega perila ali kakršnih koli volnenih pletenin, prosimo, da sporoče svoj naslov uredništvu »Slovenskega Naroda«. Tečaj o negi ln prehrani dojenčka, ki bo na oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok hlg. zavoda (Dečji in materinski dom. Lipičeva 3), se prične dne 22. maja t. 1. ob 16. url. Tečaj traja 3 tedne ter je brezplačen. Vpisovanje v Dečjem domu vsak delavnik dopoldne. MALI OCtASI ŠIVILJSKE ODPADKE steklenice vseh vrst in papir ter lepenko plačuje najbolje »Metalia«, Gosposvetska 16 $tev. 20 »SEOVENSK1 NAIOIHF**^ Strta 3 roz-Tito in V zadnji številki »Sijrnala« razpravlia Giselher Wirsio; ▼ daljšem, dokumentiranem članku o žalostnih razmerah na Balkanu in o njihovih km tih. Prikazano Je. kako sta Anglija in Amerika pognali bivšo Jugoslavijo v vojno, nato pa jo ne" Ic pustili v vojaškem pogledu na cedila, temveč korak za korakom prepuščali njene narode komunizmu, ker nimata ne volje ne moči. da bi se uprli boljšo viški rdeči ekspanziji. Pri tem obravnava p-sec tudi revolucionarno akcijo komintemskega eksponenta Josipa Broza in navaja mnoga, v javnosti doslej še neznana aii pa vsaj zelo malo znana dejstva. Med drugim pravi: Pomlad* leta 1937 so bili po vseh čakalnicah na kolodvorih vseh evropskih držav ra/obešem veTki. pesir lepaki, k: so ^ abili k otr.sku svetovne razstave \ Parizu. Popotniki, namcnjcn: na svetovno razstavo, so užrvali posebne popuste na skoraj vseh evropskih železnicah. Tudi v državah, v katerh se sicer n: lahko dobil p<.m5 list za :nr,zcmstvo, so rade volje delil dofOljOujfl za potovanje v Francijo na par>ko razstavo. Toda potn k;, dasi opremljeni z vstopnicami, pestrimi listki, in nakazneami za sobe ▼ prenapolnjen h hotelih Par za. ki so sicer odpotoval tja. niso vsi prekoračil: vhoda v svetovno razstavo onstran Pcnt Jena. Uradniki prrtovnlrvh pisarn v BcM!radu in Zagrebu na prmer so se čud'h v teh mesecih zlasti nad dejstvom, da je pri n jih d vrnilo vorovn ce za potovanje \ Pariz rudi mne^o tisoč d<>kaj dvomljivli pojav. Ze zunanjost teh ljudi jc komaj dopuščala domnevo, da bi zmogli, kljub vsem ugodnostim, bivanje v Parizu. A kljub temu odpotovali. Nihče izmed teh pa ni videl Pariza. V ju/ni Franciji ao na poprej d"-:. \ -;c-m"h postajah prihajali tajni asjentje neopazen o ponie v vlake ter ]:h odpravljal na špansko mejo. Tam sc jc v malem franooskern obmejnem mestecu takrat na debelo razvijalo t hotapstvo z ljudmi ter je stalno dovajalo Internacionalni brigadi «pan-skfh komunisti v novo topovsko hrano. Okro£ 11.000 jugoslovenskih državljanov je bilo na ts način v poletju 1037 transportiranih v Španijo. Neki č?«>v priznan »poveljnik ene izmed zavezn skih armad«. Kct tak sf je sam dal naslov jugoslovanskega »maršala«. Jugoslovanska begunska ^ada v Kairu še vedno- odklanja sodelovanje z Josipom Bro-zerm. Čeravno brtansk3 jn ameriški levičarski fisfc kralju Petru vedno bolj neprkrito očita, da priča njegovo odklanjanje Tita o njegovem >TCakcionnmem mišljenju«. Ti listi v Londonu in Ncw Yorku se poslužujejo psevdonima Josipa Broza in j?a odeja jo z Iovorjevimi venci ;n jimašfcmi Ic prav tako b:':a v zvezi s teroristično organizacijo. Državno tožilstvo v Zagrebu ie za-siedovalp Rrr.za zarad ponareditve 733 kesov jugoslovanski!] 50dinarslrih bankovcev Pa tud: s političnimi zločini se spravlja "me Josipa Broza vedno zopet m zopet v zv ezo. Nazadnje so postal Rrozu tla v Jugoslaviji prevroča. Postal je medtem že član centralnega konVteja jugoslovanske komunistične partije, k ga je po skrivnih potih svo^e komunisHčne crgan'zacije pret h-Ttapi'a čez Balkan in Tur-č'-io v Moskvo. Tam ie bil kmalu sprejet na tako imenovano Leninovo visoko šolo, ono znamenita izobraievališče knmun:stičn;h teroristov, v kateri se je izšolaTa večna komunistični voditeljev evropski držav. Tri leta pozneje najdemo Broza kot organizatorja komunističnega tihotapstva ljudi v Španijo. Ko je bila mednarodna brigada poražena in razkropljena na vse vetrove, se je Broz s potnim 1 istem. k: sc je gUs*1 na ime inž. Josipa Tomaneka. vm'J v J u ?r .s! a vi jo. Ker je postala jugoslovanska policija kljub "temu nanj zopet pozorna, je Broz večkrat spremenil svoje ime. dck.er se ni slcdnj:č kot Tito zopet pojaoil na prelomu leta 1941/42 v razrvanih planinah predelih Rosne. Morda bo kdo ugovarjal, češ vojna spravi včasih rud-' rravčnika, še preden se tega zave. ▼ mučno bližino pustolovskih pojavov, ki se nepredvideno dvignejo iz razburkanega blata ^zemlja Toda ro opravičilo, Id so si ga rud, v Londonu in VVasnJngtonu v zadregi pri-«Petava.i. ko sc je zvedelo, da je ta »vrbov-m povelmk« Rrrrz človek_ k] ff zaslcdu1e po_ cerja kct v.omilca. ponarejevalca in cestnega roparja, ta izgovor ne drž:, ker ie bilo britanski m amen k obveščevalni službi le predobro znano. da takšen ni ]e tako ^enovani Tito som. marveč, da je tudi vsa njegova okoPca »stavljena iz podobnih elementov. erae gore 11Sec opisuje nato nekatere Brozove Slavne pomočnike, med drugimi znanega srbskega komunista Mošo Pijada in »predsednika« Brozove »vlade« Ivana Riharja. o njih pripoveduje: V Broz-Titovi vladi je tudi španjolski žid Moša Pijade. ki bo zabeležen v zgodovini srbskega naroda kot krvolok Crne gore. Pijade je že od l. 1918. znan Kot aktiven komunist. L. 1924. je bil aretiran zaradi terorističnih dejanj in je presedel nato z malimi presledki skoraj 16 let pO j^čah, pri čemer se je del njegovih kazni slično kakor pri Brozu nanašal na čisto kriminalne zadeve. Ko je bila spomladi 1. 1941. armada takratne Jugoslavije v 10 dneh pregažena od nemške vojske, se ni dalo preprečiti, da ne bi v nepristopnih goratih pokrajinah, zlasti na jugozapadu, nastale praznine, za katerih očiščenje zaenkrat niso bile p:slane nemške čete, ker ni šlo več za važnejše vojaške probleme. Tam, kjer naj bi že od vsega začetka notranje trhla in lena druga italijanska armada ns pravila red — predvsem vzdolž Jadranske obale in v črnogorskem višavju —, so se kaj kmalu v nastalih prazninah pojavile nevarne tolpe, proti katerim vrhovni poveljnik italijanske armade nikakor ni energično nastopil. Semkaj je spadala zlasti Crna gora, ki je bila po italijanski želji priznana zopet za neodvisno državo, čeprav italijanski poveljniki niso bili v stanju, da b| tam vzpostavili red. družba V tej dobi medvladja se je pojavil v Cmi gori Moša Pijade na čelu kaj raznolike tolpe ter je.izvajal skozi več mesecev strahovlado, v kateri je po cenitvah Nedi-čeve vlade v Beogradu našlo smrt najmanj 50 tisoč ljudi! To je 10 odstotkov prebivalstva te redko naseljene gorate pokrajine! Po zlomu Italije so črnogc-rski in srbski listi objavili dolge sezname žrtev Moše Pijada, pri čemer se je izkazalo, da je v mnogih krajih, tako n. pr. v kopališču KolašLnu, ostalo komaj še 40*Tć odraslih mož pri življenju. Druge so na nnjgrozotncjš- način mučpi ter jih nato pometali v močvirje ob reki Kari, ki so ga komunisti označili za »pasji brjtof«. Poročila jz Srbije navajajo tudi celo vrsto samostanov in cerkva, ki so jih komunisti izpremenili v zabavišča, kakor so to tudi druge tolpe pod poveljstvom Josipa Broza delale v Besni. „Predsedsiik" Sroz-Titove „vlade44 Niso pa se okrog T:ta zbrali samo teroristi, marveč tudi druge dvomljive eksistence, tako pred vsemi pozneje za predsednika Titove 3-vladc-r imenovani dr. Ivan Ribar, č;gar preteklost kaže značilne poteze onih temnih političnih sil. ki so že od nekdaj igrale v političnem življenju južnovzhodne Evrope temno vlogo. je prlftol Bfl« ot> ustanovi tri Jugoslovanske drtave v Beograd, kjer se je za kratek čas povzpel celo za predsednika parlamenta. Skoro celo desetletje je spadal potem v Beogradu V vrsto onih elementov, ki so povzročali za kulisami nerazrešljivo zmedo osebno-političnih in finančnih akcij in transakcij. Njegova vizitka, na kateri je še vedno blestel napis: Tbivši predsednik skupščine r, je pri tem dr. Rfbarju dobre ■toCla. Končno pa se jc zapletel v finančn: škandal, zaradi katerega je moral izginiti s politične pozornice. Neki č.eški prijatelj dr. Ribarja. Prah po Imenu, se je čutil ogroženega po češkoslovaški rgrarni refrrmi, ki bi bila prizadela tudi njegovo veleposestvo, vredno več sto milijonov čeških kron. S svojimi zvezami je Ribar dosegel, da je bil Ceh Drah imenovan za jugoslovanskega tiskovnega at?šeja na Dunaju. Tako je postal Drah napram češkim oblastem naenkrat sinozemecs, nakar ie mogel rešiti svoje premoženje pred udarom agrarne reform-. Pr3ška vlada je zaradi teera protestitala v Beogradu in pri preiskavi te zadeve se je izkar.alo. da je dobil Ribar za to svojo 2>prijateljsko uslugo« več milijonov dinarjev. S tem se je onemogočil in je padal od stopnje do stopnje, dokler se ni končno znašel v objemu prikrite komun'stične organizacije, ki se je rada posJuŽdV&la tega propadlega politika, ker je imel še vedno mnoge zveze v Beon-radu. Zato ni nič čudnega, če se je Ribar končno po. javil v središču te:omtičncga tabora. NAŠIH DOMOV Tehtne popade socialnega delavca — Pri sestavi načrtov je treba H-psšievati kemprsntls nted socialnimi potrebami in gospodarskimi zmožnostmi V 2>Kmetovaicu* je izšlo že več tehtnili razprav o obnovi nrših poiušenih in po-žganih vasi. V zadnji številki »Kmetovalca ^ pa je Objavljen prispevek gnanega socialnega delavca Filipa Uratnika pod naslovom »Nekaj misli k obnovitvi naših porušenih kmečkih domov*. Pisec pravi, da bodo razprave, ki so bile že objavljene o tem vprašanju, daJe projektantom mnogo koristnih pobud. Toda lahko bj imele tudi škodljiv učinek na organizacijo obnovitvenih del, če bi se tisti, ki jim bo organizFcija poverjena, ne zavedali, da je treba iskati v praktičnem življenju vedno takšnih rešitev, ki pomenijo kompromis med «»oeia!m> političnim idealom in gospodarskimi možnostmi V eni prejšnjih razprav je bil objavljen načrt kmečkega doma kot primer |n vzor, kakšni bi naj bili novi kmečki domovi. TJratnik pravi o tem načrtu, da ne more biti pravilo, temveč le redka izjema za kmečke domove v piav posebnih okoliščinah. Gospodarsko poslopje bi bilo po tistem načrtu tako veliko, da je pri nas le malo posestev, ki bi imela toliko živine, da bi lahko napolnila tako velike nleve. Stanovanjski prostori po tistem načrtu bi pa ne bili preveliki, a žal bi bili mnogo predragi, da bi bili lahko vzor pri obnavljanju vasi. V nemški literaturi so znani talni načrti kmečke hiše pri posestvu, kjer redijo po dva konja in štiri krave, z zazidano ploskvijo hiše ekrog 60 m2. Gospodarska poslopja so tudi približno tako velika. V ^Kmetovalcu« je pa bil objavljen načrt, ki bo po njem zazidana ploskev stanovanjskega dela hiše obsegala okrog 170 m2, a gospodarsko poslopje bi obsegalo celo 180 m2. Ce računamo, da je stal pred vojno kvadratni meter zazidane ploskve pri dobro zidani hiši 1300 din. pri gospodarskem poslopju pa 650 din. bi znašali stavbni stroški za kmečko stanovanjsko hišo z zazidano plcskvijo okrog 60 m2 120-000 din. medtem ko bi hiša po načrtu, objavljenem v »Kmetovalcu«, stala 330.000 din. Doslej porušene hiše pri nas bi lahko pozidali v najskromnejšem obsegu za okrog 530 do 600 milijonov din predvojne veljave, po načrtih v »Kmetovalcu« bi pa obnova zahtevala trikrat več stroškov. Pisec dokazuje, da bi zahtevala obnovitev v najskromnejšem obsegu, če bi hc>-teli vse obnoviti ter bi uporabljali le novo gradivo, veliko obremenitev našega narodnega gospodarstva. Upcštevati je namreč treba, da letni donosi povprečnega poljedelskega in gospodarskega obrata v Ljubljanski pokrajini niso presegali vrednosti 15.000 din. Kmečko prebivalstvo Je potrebovalo najmanj 90% svojih kosmatih dohodkov za najnujnejše življenjske potrebščine, zato je lahko prihranilo za amortiziranje stavbnih stroškov in zbiranje glavnice za zidanje le zelo skromne vsote. Zato se je moralo zadovoljiti s stanovanjskimi prostori, ki niso ustrezali v nobenem pogledu. Zato bo treba pri obnovi uporabiti ohranjeno zidovje starih hiš in gradivo, kar bi naj upoštevali projektanti. Čeprav po vojni ne bodo obnavljali naselij oškodovanci sami ter bodo morali složno pomagati tudi neprizadeti kraji, vendar je treba upoštevati, da bo porušenih ogromno poslopij in bo zelo težko premagati 'rse težave. Za primer pisec navaja, da bodo morali po njegovih računih na stavbišia navoziti S milijone 1.5 tonskih vozov samega gradiva, če bedo hoteli zidati le z dovoženim gradivom. Vsa živina v Ljubljanski pokrajini bi komaj zmogla v enem letu to delo. Pri tem je treba upoštevati, da bodo morali živino zaposlovati tudi pri poljskih delih, čeprav bodo morale biti porušene vasi čim prej pozidane, saj sicer kmetovanje ni mogoče. Pisec sklepa nato, da bodo morali pri obnovi naših naselij ravnati tako kakor ravna vsak pogorelec. To se pravi, da je treba obstoječe zidove porabiti, kjer koli bedo še uporabljivi, vsekakor pa bodo morali n po rabiti v vsakem primera gradivo starih hiš. Kolikor bo primanjkovalo gradiva, si ga naj preskrbijo v okolici, kar pomeni, da bo treba v krajih, kjer je mnogo kamna, izbirati kamen pred opeko. Ni pa mogoče računati, da bi lahko postavljali lesene hiše, ker bo lesa primanjkovalo že za gradivo pri kamnitih in opečnih hišah Pisec priporoča v vsakem pogledu »*arc-nost, tudi kar se tiče izolacije proti vlagi. Razpravo zaključuje s temi značilnimi besedami: »Socialne politike radi zavedejo socialni ideali, tehnike pa zgelj telmični vidiki, ko rešujejo stanovanjska vprašanja. Zlasti tehniki radi zidajo solidno, udobno in lepo. Pri tem pa se oddaljijo na koncu povsem od izhodišči, od vsote dohodkov, ki jih morejo odvajati delavci za stanovanje. Tako se končajo vse organizirane stanovanjske okcije za delavec cbičajno tako, da v stanovanjih, ki se tako dograde, ne stanujejo de'avci. Delavci pa rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje po Galjevi-cah in Sibirijah sami in tudi brez tiste pomoči, ki bi se jim mogla tudi pri obstoječih razmerah nuditi. V svetovni literaturi imamo obsežne knjige z načrti in kalkulacijami, ki skušajo rešiti za svoje območje problem, kako bi naj se zidala delavska strnovanja tako, da bi bila čim bolj poceni, a vendar zdrava. Poleg tujih Izkustev, ki jih je treba prenesti na domača tla, naj bi se ozirali sestavljale! gradbenih načrtov tudi na izkustva, ki so »i jih pridobili naši delavci, graditelji po naših Galjevicah in drugod, ko so skušali reševati svoj stanovanjski problem tako, kakor so zahtevale trde okoliščine, s katerimi so morali računati. Ni prav. če se tako socialni politiki ka, kor projektanti tehniki nad našo življenjsko sredino suvereno dvigajo in projektirajo po oblakih, namestu da bi skušali svetovati in voditi po ti dih stezah našega realnega življenja.« To je Uratnik napisal pred vojno kot smernice za delavsko stanovanjsko politiko, a misli imajo svojo vrednost tudi v razpravi o obnovi naše vasi po vojni. Bodočnost našega sadjarstva Sadjarski strokovnjak o izgledih našega sadjarstva po vojni Vzhodne dežele obetajo najboljši trg Slovensko sadjarstvo si je pridobilo že pred vojno lep sloves v svetu in smemo pričakovati, da se mu obeta lepa prihodnosti tudi po vojni. V tem prepričanju nas potrjuje razprava sadjarskega strokovnjaka Fr. Kafola v ^Zborniku za sadjarstvo in vrtnarstvo 1944«. Zbornik je izdalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo, da nadomesti strokovno glasilo »Sadjar in vrnar«, ki letos več ne izhaja. Prispevek Fr. Kafola »Usmeritev naše sadjarske in vrtnarske produkcije v bodočnosti« je objavljen na prvem mestu in iz njega posnemamo: reavecer invazije Pod tem naslovom objavlja buk3 reški list »Universul« obširen članek svojega berlinskega dopisnika, v katerem naglasa, da najbolj krvavo razdobje sedanje vojne — po kateri ne bo. kakor je dejal Fuhrer, ne zmagovalcev ne premagancev, marveč samo preživeli in uničeni, — šele pride. Pisec zastopa mnenje, da je bodočnost v mnogem pogledu odvisna od razmerja med Nemčijo in Anglijo. Tragika usode človeštva je prav v tem razmerju in v dejstvu, da tega razmerja ni mogoče razrešiti. Z odkritim obžalovanjem in s potrebnim smislom za stvarnost je treba ugotoviti, da po nemškem prepričanju sedaj ni več nobene možnosti za kakršenkoli nemško-angleški sporazum in da ima le še orožje odločilno besedo. Čeprav si je Nemčija leta in leta pošteno prizadevala za spora, zum z Anglijo in ni imela mkakih političnih problemov z narodom Zedinjenih dr-Ž3V. je postala volja po uničenju na strani njenih nasprotnikov golo dejstvo. Nemčija nikdar ni hotela vojne proti Angliji, nikdar ni hotela britanskega svetovnega cesarstva niti uničiti, niti izzivati, marveč ga je baš nasprotno vselej smatrala za svetovno politično nujnost. Nemški Rajh pozna samo enega sovražnika: boljševizem. Pod vplivom svetovnega židovstva pa je britanska in ameriška politika gvoje lastno javno mnenje tako zpnanevrirala, da je prišlo do prave orgije mržnje proti Nemčiji, mrznje. ki ni spočela le politike proti Evropi, marveč utrla tudi pot uni&nju zapadne Kulture. Odkriti cilj angloameriške politike je danes popolno iztrebljenje nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Na tej zablodi anglosmeriške javnosti tudi eventuelna sprememba vlade v Londonu in Washing-tonu ne more ničesar spremeniti. Politične diskusije so zaključene in njihovo nadaljevanje je vojna. Kakor hitro so v Berlinu spoznali, da so britansko-ameriškj in boljševiški uničevalni nameni proti evropskim narodom postali nespremenljivo dejstvo, nemška politika tudi ne gradi več na morebitnem zlomu angloameriško-boljse'-iškega zavezništva in to že zaradi tega ne, ker pre-gibajo po naziranju nemških krogov koncem koncev za kulisami v Moskvi, Londonu in Washingtonu politične lutke isti prsti. Danes tudi ni več nobene posredovalne države, ker je nevtralnost kot nedotakljivo načelo že tako hudo kompromitirano. Na predvečer Invazije vlada v Berlinu prepričanje, da ni več nobenega izogibanja pred trdoto poetičnih problemov. Nevarna iluzija bi bila misliti, da je še kaj drugega, kakor samo alternativa, to vojno preživeti ali pa biti uničen. Borba za Evropo se lahko odloči samo s silo orožja in zato ima invazija in pričakovana velika vojaška ofenziva na vzhodu v okviru vprašanja »Smrt ali življenje — dvig ali zlom« odločilni pomen. Nemško vodstvo nI nikdar obupalo, ono pozna težino te alternative in se čuti na višini svojih nalo?. (Donao-Zeftung) Razvoj in donosnost vsake kmetijske stroke za visi ta predvsem od dobre, stalne in urejene prodaje. Neurejen in slabo organiziran trg lahko pomeni pogubo za pridelovalca. Zdaj moramo pričakovati, da bo po vojni veliko zanimanje po raznem blagu, zlasti po pridelkih. Tudi sadjar in vrtnar bosta lahko prodajala svoje pridelke. će presojamo pogoje razvoja našega sadjarstva in vrtnarstva v prihodnosti, sprevi-dimo, da se bomo morali povsem preusmeriti. Zamisliti se moramo v čase pred prvo svetovno vojno. Tedaj se je naša sadna trgovina razvijala zelo zadovoljivo. V prejšnjem stoletju so izvažali pridelke naših krajev v glavnem v vzhodne dežele, v Malo Azijo, Indijo, pa tudi v Egipt ter Severno Afriko sploh. Naši znameniti sadjarji v začetku prejšnjega stoletja omenjajo v svojih zapiskih, da se naše sadje izvaža z velikim dobičkom iz Trsta v južne kraje. Trst je bil pač že od nekdaj naravno izhodišče v svet za naše izdelke in pridelke, kajti naši kraji so zaledje Trsta in njihov gospodarski razvoj je brez tega okna v svet nemogoč. Vemo tudi, da je v davnini vodila trgovska, tako imenovana jantarska cesta skozi naše dežele, in sicer iz Trsta skozi Ljubljano, Celje in Maribor na sever proti Baltskemu morju. To so pa prezrli tisti, ki so po prejšnji svetovni vojni odločali pri zelenih mizah o novih mejah. Posledice so bile za naše gospodarske razmere in tudi za naš narodni obstoj pogubne. Pred nekaj desetletji je ing. Lupša, ki se je vrnil po svetovni vojni iz Zahodne Indije, kjer je živel dalje časa, v svojih predavanjih tudi omenil, kako se je razveselil, ko je n. pr. v Siamu zagledla na trgu svojega znanca »mošanegarja«, ki so ga prodajali glede na tamkajšnje razmere po bajnih cenah. Vedeti moramo, da čislajo zlasti muslimanski narodi, ki živijo v Aziji in v Severni Afriki (nad 350 milijonov prebivalcev;, sadje in zlasti pozna zimska jabolka, bodisi kot sveže ali suho odnosno predelano sadje. Vzhodni narodi porabijo ogromne količine sadja in sicer zato, ker jim vera prepoveduje uživanje alkoholnih pijač in nekaterih živil. Znano je, da so orientalci mojstri v predelavi sadja ter izdelovanju slaJcie, Ni brez pomena, da so musiimani v sploSnem bo&ati ter dobri plačniki, ki plačujejo blago a čistim zlatom ln ne s papirjem. To U važu fte navodila protiletalske saseite! Ce vas preseneti alarm v večernih urah, ko obenem ob znaku alarma ugiisi v*%a iui razcvetija.v:*, ne brgajtc p»» uiieah kritem kruzem, tem\ee m- podaje domov v najbližje zaklon lito. Tri Um uporabljajte vedno deani hodnih uiliww ilrmn sini« ceste v snii-rs va-še hoje- žepne svetiljk« i!i<>_ ra;o biti zatemnjene. S\et»ti so BOM z njimi le pred seboj navzdol. Glavna dohodna vrata v podstrešje J* najbolje, če so slaJno odprta* (f pa so zaklenjena, mora biti k ju tđtro na razpolago. l»reizku*L.e veiknit, če je mogoče hitro odpiranje pod»treAja. Kjer segajo zavarovanja okenskih odprtin pri zakloniščih na javni hodnik, jih je pleskati \saj ut robovih z belo barvo, da Lodo vidna za čas ratcMMiltvo. V zaklonišču je odstraniti v«e Alpe na oknih aU vratih al" I« jih Je zavarovati BO notranji strani z deskami, odejami in pod. Že pri manjšim zračnem pr.tisiiii sv namreč te šipe zdrone, stekla iti prah pa, ki n .stane, je nevaren za oči in kožo. Javna zaklonišča s!;iž;jo le onim, ki jih zateče alarm na cesti in ne ni ore j« > dosvč.1 svojega hišnega zaJtioc.iš;'a ter onLni iz naj-bližjega sosedstva, kjer v hiš h iz. tehnWm h razlogov zaklonišča ?«ploh nI možno napraviti. .Nedopustno je, da se v j ivira zaklonišča zatekajo osebe iz hiš alt celo uradov, ki imajo lastno htfno zaklonišče. Tri gašenju zažigalnih bomb in manjših hišnih požarov je iXebu zavaroval glavo in obraz. Ce nimate čelado in pr»»iiplinske maske, da jte na glavo kb buk, ki ste gm preje cm«čJd, pred nos in usta pa /av ž.te moker robec Kakšno železno prehrano pripravimo xa zaklonišče. Poleg pribora, kro/n.ka za juho in pOSOOjG za piti, naj ima vsaka oseba stalno pripravijtiio: zavoj* ek prOpOOt iK-a, par keksov, škatlo konr.eazirane^a mleka in nekaj sladkorjev, poleg te-a steuun.co mineralne votle tUi pa ft» klenico » »v» io vodo, ki pa jo je seneJa dno*, no menjat L Ce imamo še par ovsenih hOMIlIflttV, naprar vJDio z vodo, mlekom iu s«la:.k< r„c.,i ht.ro dobro okrepčilo. >"e naslanjajte se na rtinanj-o AtiMio xa-k'oiiišča med napaJom, ker povz;oč.'. zračni pritisk na tej steni tresijanj/. Dragocenejše predmete, odvisno obiolro in predmete, ki jih je težko nadomestiLi, pa se j h sialno M rabi, ni hraniti na * BOni mestu, temveč naj se jih razdeli pri sorodnikih in znancih; tako vam ba v sla iit porušenj)a vaše sta\be ostalo n^kaj o-.r. iue ohranjene. Vse stroške za napravo bi ueidttov zaklonišča V okviru predpisov nosi Mini lastnik; ker gre pa za varnost vseh stanovalcev in je splch protiletalsko zaščLfco razumeti kot skupno, tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljn m delom pri urejanju hišne zaščue pomagati vsak stanovalec. Predložite načrie zaklonišč, če jih še niste in prijavite popravo načrtov, če ste že po vložitvi načrta izpremenili lego zak?o::i> a ali napravo zasilnega izhoda, TI načrti bodo važni pripamo ..ti: ri odkopavanju ruševin in reševanju zasutih. Okenske odprtino v zakloni-ču je brezpogojno zavarovati. Zlasti močno morajo biti zavarovane vertikalne odprtine, kjer je učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše je zavarovanje z b.tons'iimi segmenti, kakršne je n. pr. videti v ivii-ževniški ulici. Poškodovana, razsuta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprtin so brez vsak. ga haska oziroma še povečajo novarne»t poškodb v zaklonišču. Zato je taka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo Svojemu namenu res služilo. Vsako tako zavarovanj«' mora segati vsaj 30 cm preko robov okonske odprtine ter tako pritrjeno in tiJiko močno, da zadrži zračni pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel ali odpihnil. Hišno zaklonišče naj bo prvenstveno v kletnih prostorih in v onem delu poslopja, kjer je nad njim največ nadstropij. Kjer ni kleti, uredite kak prostor v pritličju, lahko tudi veže in prehode, kjer pa ni voznega prehoda. Odstranite železne rešetke na kletnih in pritl:čnih oknih ali jih vsaj tako preuredite, da se bodo lahko hitro odstranile. Pitna voda v zaklonišču je važen del opreme. Skrbite za to, da bo voda vsak dan vsaj enkrat menjana in da ostane čista ter užitna. Vedra, napolnjena z vodo, pokrijte! Ne pod milo nebo, temveč v zaklonišče morate hiteti ob alarmu. Ali imate vse, kar ob alarmu morate vzeti s seboj v zaklonišče, vedno pripravljeno v primernem kovčegu ? V primeru letalskega alarma bodo predstave v gledališčih prekinjene. Iz opernega gledališča naj se občinstvo zateče: parterni sedeži v zaklonišče v Trboveljski palači, vse lože in dijaško stojišče v zaklonišče palače Bata, balkonski in galerijski sedeži in galerijsko stojišče v javno zaklonišče pred' muzejsko palačo. — Iz dramskega gledališča naj se občinstvo zateče: parterni sedeži, lože in dijaško stojišče v javno zaklonišče na Kongresnem trgu, balkonski sedeži, galerijski sedeži in galerijsko stojišče v javno zaklonišče v Turnograjski ultci (nasproti uraine). Ce traja alarmno stanje več kot 30 minut, se predstava ne nadaljuje. moramo v naši bodoči trgovinski politiki vsekakor upoštevati. V zadnjih letih se je tudi izkazalo, da čislajo orientalci bolj evropske izdelke in pridelke kakor ameriške in angleške, ki so dražji od naših. Pri bodoči usmeritvi pridelovanja sadja moramo seveda upoštevati zahteve, navade in okus narodov, kamor nameravamo izvažati sadje, torej orientalskih narodov. Orientalci čislajo bolj sladka in srednje debela jabolka, trpežna in pozna. Pomembna je tudi barva. Jabolka naj >xxlo živih barv; takšna bolj privlačujejo tamkajšnje" kupce*. Kiselkasta, zelena ali celo hrapava in rjava jabolka (kosmači) ne najdejo mnogo kupcev v vzhodnih krajih. Z zaneslj!vostjo smemo računati, da bo naša sadna trgovina po vojni usmerjena po Trstu na jug bolj kakor na sever. To "elja tudi za povrtn'no. V preišntem stoletju je bilo v Trstu in zlasti v vzhodnh deželah zelo Čislano ljubljansko kislo zelje. ura n »SLOVENSKI NAROD«, ponedel^k, 15. maja 1944 ev. 20 Y okovih tlačanstva NI še minilo niti loo let, odkar je naš kmet pravi lastnik zemlje, fo obdeluje Kako se je godilo našemu kmetu v prejšnjih stoletjih pred odpravo tlake in desetine, smo skušali že povedati v enem prejšnjih sestavkov. O zgodovini našega kmetijstva je začel objavljati obširnejšo razpravo :>Kmetovalec«, ki je doslej nudil svojim čitateljem le strokovne nasvete ter kmetijske spise. Vsekakor je prav, da se naš kmet tudi seznani z zgodovino pravnih ter gospodarskih ureditev na svoji zemlji. Tlaka — najtežje breme Tlaka se je zdela našim kmetom nedvomno najtežje breme, ker je ostal spomin iz tistih časov najbolj živ. Beseda >tlačan« je še živa dandanes. Tiaka je bila znatno olajšana s tako imenovanim ro-boinim patentom Jožeta II., a seveda ni bilo odpravljena do leta 1848. Bila je ena ^javnih značilnosti fevdalne zemljiške ureditve. O ureditvi tlake je vseboval ro-botni patent številne podrcbrfD predpise. Tako je bilo tudi določeno, da je podložnik lahko odkupil tlako, če je hotel, a k t^mu ga zemljiški gospod ni smel siliti. Podložnik je torej lahko plačeval v denarju vrednost svojega dela zemljiškemu gospodu. Kdor koli seveda ni mogel odkupiti tlake, kajti denarja kmet tudi tečaj ni imel nikdar preveč. Razen tega so kmetje že nekdaj — nedvomno vsaj nekateri — oboževali denar in ga niso radi nikomur pokazali. Raje so tlačaniii, kakor bi izdaja! i denar. Zakupne in kupne kmetije Med pomembnimi reformami Jožefa II. v kmetijstvu je treba zlasti omeniti tudi njegova prizadevanja, da bi odpravil zakupne kmetije in jih spremenil v kupne. Tudi vlada Marije Terezije je delala že v tem pogledu poizkuse, a brez uspeha. Po Jožefovcm patentu iz leta 1782. so podlož-niki na kupnih kmetijah zemljo lahko prodali, zastavili, se na njo zadolžili ali ;o zameni al i. Patent iz leta 1788. pa opozarja v uvodu na prednosti kupnih kme-lij pred zakupnimi kmetijami in določa način, kako se naj zakupne kmetije spremenijo v kupne. Po predpisih tega patenta plača kmet zemljiškemu gospodu ob prevzemu posestva 20', o vrednosti kmetije, v naslednjih letih pa plačuje po lOvr, dokler kmetija ne postane v devetih letih njegova last. Leta 1783. je bila večina kmetij na Kranjskem še zakupnih. Podložnih kmetij je bilo skupaj 2S.037 in izmed njih 16.036 zakupnih. Posebno na Dolenjskem so prevladovale zakupne kmetije. Leta 1886. je bilo 2675 zakupnih kmetij spremenjenih v kupne kmetije. Določeno je bilo. da ne smejo več obnavljati zakupnih pogodb, ko se izteče njihov rok, vendar je bilo še precej zakupnih kmetij tudi v prvi polovici prejšnjega stoletja. Kmet ni postal pravi lastnik zemlje, ki io obdeluje, do leta 1848. Kmet ni imel dovolj kapitala, da bi mogel kupiti kmetijo, čeprav v devetih letih, kar je razumljivo. Tlaka je ljudi demoralizirala Bolj kakor vprašanje zakupnih kmetij je bila menda boleča zadeva tlake. Zaradi nje je bila nezadovoljna tudi gospoda, ne le podložniki. Zemljiški gospodje so se vedno pritoževali, da so tlačani leni in da na delu ne opravijo pogosto skoraj nič. Vendar s tem ni rečeno, da sj je gosjpoda prizadevala, naj bi odpravili tlako. Jasno je bilo, da je tlaka ljudi demoralizirala. Kmet se je na delu pri gospodu gibal le, kolikor je bil prisiljen. Delo je opravljal malomarno, če mu valpet ni stal neprestano za petami. Nadziranje pri delu pa je delalo kmete še bolj trmaste. Vendar ni verjetno, da bi kmetje brez izjeme delali malomarno na gosposkih njivah, kajti tudi njim v prid je bilo, če so čim prej opravili delo pri gospodu, da jim je ostalo kaj časa je za obdelovanje zemlje zase. Vlada je sprevidela, da je tlaka zlo, a zlepa ni bilo mogoče pripraviti gospode, da bi odpravili tlačansko delo. Končno je Franc I. leta 1798 izdal zakon o odvezi. Zakon ie predpisoval, da se sme podložnik odkupiti od vseh dajatev in tlake, a njegova pomanjkljivost je bila, da ni določal višine odkupa. Predpisoval je, da okrožni urad lahko potrdi pogodbo o odkupu, če ni v nji nič protizakonitega in dvoumnega. Zemljiški gospod lahko tudi razdeli zemlin med podložnike. Ob koncu 18. stoletja je podložnik lahko spremenil tlako v denarno ali žitne dajatve ali se je pa rešil vseh dolžnosti, predpisanih po urbarju, tlake in desetine, z izplačilom pogojenega kapitala. Ce se je podložnik lahko odločil za drugi način, je postal gospodarsko povsem neodvisen od zemljiškega gospoda, podložen mu ie bil le še sodno. Takšnih odkupov seveda ni bilo mnogo, ker so imeli le redki kmetje toliko denarja, da bi se lahko povsem odkupili. Poslej, ko je izšel zakon o odvezi, ni vlada izdala skoraj pol stoletja — 48 let — nobenega zakona, ki bi kaj spremenil v pravnih odnosih med zemljiško gospodo in podložniki. Naš kmet v francoskih časih Potem so sledile napoleonske vojne, ki so posegle zelo globoko tudi v življenje našega kmeta. Na ozemlju Ilirije se je v dobi od leta 1809 do 1813 začela uveljavljati francoska zakonodaja. Vendar je naš kmet ostal tudi v tei dobi podložnik zemljiškega gospoda, kajti Francozi pri nas niso povsem odpravili fevdalnega sistema. V Franciji je bU kmet osvobojen že leta 1789. ko so pa Francozi prišli k nam. So se beli bratili s plemstvom kakor s kmetom. Zemliiške dajatve ie podi ozn ik Narodi bodo enaki v pravicah, vsak pa bo tudi dosegel zasluženo čast, naj je majhen ali velik. Vrednost enega sli drugega se ne bo merila po števim zunanji moči posameznih rojakov, temveč pO njihovi dušni čednosti in omiki ter po načinu, kakč se ie ves naro.d udeležil splošnega napredovanja. v francoskih časih lahko odkupil. Lahko se je odkupil tudi tlake. Odkupnina je bila znižana za petino. Podlojniki so morali seveda še plačevati državne .davke. Državna uprava si je predvsem prizadevala, da je kmet plačeval davke, ni ji pa bilo mar, ali je tudi poravnal svoje obveznosti zemljiškemu gospodu. Najpo-j membnejša reforma v francoskih časih je bila. da je bilo odpravljeno patrimonial-no sodstvo: kmet ni bil več sodno podložen zemljiškemu gospodu. Scditi ga je smelo Ie državno sodišče. Toda pripomniti je treba, da je bilo državno sodišče lahko poverjeno zemljiškemu gospodu. Po francoski dobi Francoska doba je bila sorazmerno zelo kratka in v nji se francoska oblast še ni mogla povsem utrditi pri nas in francoske ureditve so se šele uveljavljale. Avstrijci so zopet prevzeli oblast pri nas oktobra 1813. Kmetje so pričakovali, da bo nova oblast kaj spremenila v njihov ! prid. toda Avstrijci so skušali takoj ZO-j pet utrditi po Francozih zrahljano zem-j ljiško zavezo. Guverner Lattermarm si je ; prizadeval, da bi bil prehod v novo upra-! vo čim manj boleč. Po avstrijski zasedbi 1 so plemiči planili na pcKiložnike ter jih pestili, naj plačajo zaostanke izza francoske dobe. 2e novembra 1813 je moral Lattermann izdati okrožnico, ki je v nji svaril plemstvo, a tudi podložnikom je izprašal vest. Naglasil je, da je zemljiška zaveza v veljavi in da morajo podložniki oddajati zemljiškemu gospodu brez ugovora vse urbarialne dajatve. Kaže, da je tik po francoski dobi prišlo do mnogih sporov med gospodo in podložniki, kakor kažejo vladne odredbe in zgodovinske listine. Upoštevati je treba tudfi, da je kmet med dolgimi vojnami zelo obubožal, nakar so sledile še slabe letine. Razumljivo je, da je ljudstvo zaradi tega čutilo še tem bolj neizprosnost gospode. Tako je tudi pri nas dozorel čas, ko je moralo priti do odprave zemljiške zaveze. je stalo pred požarom poslopje jezuitske gimnazije. -Jezuitski red je bi razpuščen leta 1773. torej leto dni pred požarom. Ljubljani je pa ostala gimnazija. Za njo j« ćteželna gosposka kupila 1. 179S poslopje bivšega frančiškanskega samostana na sedanjem Vodnfkovem trgu. Ko so to poslopje preuredali v šolo, se je gimnazija preselila tja, kjer je ostala do potresa 1. 1895 Po potresu so >ricej« podrli. V poslopje na Sv. Jakoba trgu so premestili normalko. »Rdeči petelin" je preobrazil Ljubljano Pred 170 leti je pogorela stara I del mesta korenito V starih časih, ko je bila Ljubljana še i stisnjena mej tesno obzidje, je lahko pomenil požar sredi mesta največjo nesrečo: j ogroženo je bilo vse mesto. V t;stih časih so bila še mnoga pcslopja v mestu lesena j in učinkovitih stavbnih predpisov za zaščito pred požari še ni bilo. Seveda nfso imeli tudi še tako dobrega gaslnega orodja, čeprav je bila gasilna, služba sicer že zadovoljivo organizirana. Let:s bo minilo 170 let od največjega ljubljanskega požara. Tudi v novejšem času ni bilo pri nas še tako velikega požara, zlasti ne sred: mesta. Vendar bi tb*£ ni to nesrečo že povsem pozabili, ko bi nas na njo ne spominjali zgodovinarji. V Ljub-ljam je živo čaščenje sv. Florijana že od nekdaj, pač predvsem zato, ker imamo cerkev, ki je posvečena temu zaščitniku pred ognjem. Ljubljančani so se zaobljub:li, da bodo sezidali v č-ast sv. Klorijana. cerkev, ker jih je dobro nebo obvarovalo leta 1660 velike nesreče. Tedaj je namreč tudi gorelo na Starem trgu, in sicer jeseni, 19. septembra. Tisti dan je pihal močan veter in nevarnost je bila, da se požar razširi na vse mesto, ki je bilo tedaj seveda še majhno. Mnoge hiše so bile krite s škodljami in ognjeni petelin je skakal s strehe na streho. Prebivalci so se pa posebno bali, da bi ogenj dosegel tudi zalogo smodmka na Gradu. Tedaj so imeli smoinišnico, in cer cesarsko in deželno zalogo smodnika na Gradu, ker bi zunaj mestnega obzidja pri obleganju prišla v roke sovražniku in mesto bi se ne moglo braniti. V mestu samem pa je smodnik ogražal prebivalstvo. Ko je leta 1660 gorelo na Starem trgu — pogorelo je 20 hiš — je bilo v shrambah na Gradu nekaj tisoč funtov smodnika. Eksplozija bi lahko razrušila mesto. Ra- jubljana — Takrat je najstarejši spremenil svoje lice zumljivo je torej, da so Ljubljančani drhteli v sni nem strahu, da se bo užgal smodnik na Gradu. Zaobljubili so se, da bode na kraju, kjer je začelo goret', in sicer, kjer je stala lopa za seno, sezidali cerkev, če ne bo prišlo do nesreče. Na zaobljubo so se pa spomnili šele čez deset let. Temeljni kamen za flcrijansko cerkev je bil položen 7. julija 1672. Čez dobrih sto let je pa za;el Stari trg še mnogo strašnejši požar. Tedaj je začelo goreti v Krakovem. V Krakovem je pogosto gorelo, a požar leta 1774 je bil najbrž največji, saj je pogorelo 51 hiš. Da je bila nesreča še večja, se je požar razširil še na desni breg Ljubljanice ter začel ogra-žati vse mesto. Zagorela so številna ob-sežra poslopja jezuitskega samostana in cerkev. V silni vročini so se stopili zvonovi v zvoniku. Na Starem trgu je pogorelp 58 poslopij. Pred požarom še ni b:lo sedanjega Sv. Jakoba trga. šele, ko so po požaru po"Jfrli razvaline pogorelih jezuitskih poslopij, je nastal lep prostor za trg. Niso pa podrli dela samostana na kraju sedanje V-rantove hiše (poslopje poštnega ravnateljsvva). Na tistem kraju je bilo leta 1832 sezidano sedanje poslopje. V Zvez-darski ulci je pogorelo 8 hiš. Tam je bil jezuitski seminar za dečke. Pogorišče na kraju sedanjega Virantovega vrta je kupil bivši jezuit G. Gruber, projektant prekopa za Gradom. Obljubil je, da bo na pogorišču sezidal 2>šolo za mehanične in hidravlične štustTije« in da bo poučeval brezplačno. Zato je tudi dobil stavb; šče napol I zastonj. Gruber pa obljube ni izpolnil. Sicer je sezidal hišo, a poučevati je začel samo zato, da mu niso mogii očitati, da ni imel resnega namena. Kjer stoji dandanes šentjakobska šela, St. Florianskirche — Cerkev sv. Florjana večina poslopja je pa služila drugim namenom. Tam so meščani 1. 1784 dobili re-duto, veliko dvorano, kakršr.e dotlej Ljubljana še ni imela. V nji so prirejali predvsem plese, pa tudi koncerte in razne zabavne prireditve ter razstave. V francoskih časih, so se v reduti sestajali framasoni, ki so bili organiziran; v loži pod imenom »Les a-mis d* roi de Rome et de Napoleon^ - Nekaj časa so uporabljali reduto tudi Zl porotne obravnave, pred potresam so pa bila tam zp.so^anja deželnega zbora. šentjakobske cerkve niso takoj po požaru oheovili. Ostala je brez strehe še skoraj dve leti. Potem so jo popravili zasilno, vendar je opravljal božjo službo le po en dTmovnfk in prebivalci Starega trga so še dolgo hodili k maši v šenktavž. Sicer pa moramo vedeti, da tedaj šentjakobska cerkev Še ni bila župnijska. Šentjakobska župnija je bla ustanovljena šele po znanem odloku Jožefa II. Cesar si je baje pri obisku Ljubljane 1. 1784, ko se je ustavil na potovanju iz Italije mimogrede tu. ogleda! tudi šentjakobsko cerkev. Župnija pri Sv. Jakobu je bila ustarovljena leta 1783. župnije, ki so bile ustanovljene po Jožefovem odloku o razde'itvi starih velikih župnij na več manjših nevih, se imenujejo »jožefin-ske«. V Ljubljani imamo tri jožefinske župnije, razen šentjakobske še frančiškansko in trnovsko. Temeljni kamen za prvotno šentjakobsko cerkev je bil položen 1- 1611. cerkev je pa bila -dozidana 1. 1615. Po sodbi zgodovinarja je bila to tedanja najlepša cerkev v Ljubljani, številne ljubljanske cerkve so bile sezidane pozneje, frančiškanska 1640 šenklavška 1706, šentpetrska 1730 in ur-šulinska 1748. Der Bran d im al ten Laibacher Teater von 60 Jahren — Požar v starem ljubljanskem gledal: Š8n pred 60 leti Koža na glavi m zdravje Izsušena, z luskinami pokrita koži na glavi je neredko znak, da tudi splošno zdravstveno stanje človekovo ni takšno, kakršno bi moralo biti. V takšnih primerih moramo misliti na to, kako naj si zdravje okrepimo, poskrbeti moramo sa dobro presnovo in za hrano, ki vsebuje mnogo vitaminov, kakor solato, presno sadje, mleko, maslo, sir in črni kruh. Tudi ribje olje ima v tem pogledu ugoden učinek. Seveda pa moramo obravnavat! tudi kožo na glavi samo. To storimo najbolje na ta način, da raztopimo 30 gramov boraksovega praška in 15 g kafro-vega praška v litru vrele vede; tekočina naj potem tri dni stoji in jO le tu pa tam malo premešamo. Potem jo nalijemo skozi sito v steklenico. S to vodico iz boraksa in kafre si kožo na glavi vsak dan odrgnemo, da odstranimo luskine. Pripomoček je posebno prijeten zavoljo tega, ker ni masten in zato ne maže blazin in pokrival. Tekočina je uporabna enako za odrasle kakor za otroke. Misli Mož beseda, žena, beaodnjuk. Dober človc^k je vesel, ako mijde boljšaš a človeka, slab človek \**, če najde slabšega. * Čimbolj odvratno je zdravilo, tem večje zaupanje inva. bolnik vunj. * Vrednost prijateljstva presodi*, ako odkritosrčno iščeš vzrok, kaj te veze na druge, Lačmenm je ljubši kos kruha, kakor sto besed. * So ljudje, katerim je ljubša brca laka*tega čevlja, kakor stisk žuljave roke. i * Srce in razum v dovršenem soglasju — to je značaj. Mislimo, da je bU minuli čas boljši, kakor je bil, da je sedanji slabši, kakor je in da bo prihodnji lepši, kakor bo. Ljubezen je sonce življenja in čimbolj lx njega izginja. to-mbolj globoko so sence v njem- Žena ti prej odpusi, ako vidiš njene napake, kakor če si za njene vrline slep. Ne srečen človek, t#*mveo le njegova «*reWa ima mnogo prijateljev. Kdor najmanj hvaležnosti zahteva tisti, «eh največ, dobrot mt. Morda še ne veste.. • — da so papir izumili Kitajci že 1 106. po Kristu. K nam je prišel čez Arabijo in Severno Afriko; —da v nekem rudniku v Hotskingtalu v Zedinjenih državah še danes dw j t. velik požar, ki se je vnel L 1884. Računajo, d . je doslej uničil že 2S milijonov ton premoga. Sedaj upajo, da bodo z najsodobnejšimi pripomočki požar dokončno pogasili; — da so začeli na Madžarske^ izdelovati vrvi iz lilij; da je zoolog- prof. Kempgendorf ugotovil, da imarjo polži poseben znak za p:,;»lah, ki ga uporabijo, kadar jim. preti katerakoli nevarnost; — da je največja cvetlica na svetu ra-flosijaj amoldi«, ki ima 7 do 8 kg be&ce cvetove v oblaki mič; — da so bili v starih časih levi telesno straže azijskih in afriških kraljev ter tiranov, še leta 188^., kada] io In egipčanske čete zavzele Kartun, sta vladarjev šotor čuvaji dve levinji; — da zdravstveni zavod v Doitmundu vsak dan plača v študijske svrhe moža, ki mora popiti v enem dnevu 14 stek'eni«. vina; — da je bil neki kolon v kraju Santa Fo prijavljen in aretiran, ker je ubil mnogo oslov in iz njih delaj klobase; — da imajo gospodične v Vaiparaieu en dan v letu pravico, da s posebno mrežo love po kopališčih mladeniče. Taka tev B mora z brhko lovko takoj priročiti; — da je policija v Barceloni zasačila tatove na poslu, ko so že petič vi' mili v i banko; — da je -v ribjem svetu nedvoirmo najbolj nenavadna riba z mienc.u las ogn th ki lovi hrano s trnkom in si sveti v morskih globinah s svetilko; — da imajo na Japonskem avtomate zo sklepanje porok. Mladi možje, ki se žele poročiti, spuste v avtomat skromen kov.i -nec in potem dobe seznam in slike tistih deklet, ki se jim mudi v zakon; — da je fosfor slučajno odkril L 1696. trgovec Hennsv Brang iz Hamburga, ki se je ukvarjal z alkimijo. Istočasno je odkril fosfor tudi kemik Ivan Kunckel, izumitelj vžigalic. Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjtee boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto Hr. Silvo Ferjančič: Kufe Kufe ni kava. a to naj dokazuje kdo drug. Meni je to že dovolj dr&azovala žena a sem še vedno nevermk. Kufe ie čobodra čorba, pljuska, godlja, žabja juha. Kufe ie kufe, kaj drugega ne mere biti. Naj verjame, kdor more. da ie kufe življenjski eliksir, da do1go živi. kdcl ga dolgo žlempa; jaz veriamem. da bom umrl za voden'cn ali za ki-fetico OđfcflT pijem kufe. sem se naučil sovražiti vodo Ko me je zadnjič Šote vprašal, kaj je destilirana voda, SCm mu seveda odgovor!!: Kufe Včasih sem bil kufetar. a pil sem ka\0. sladkal sem se z nio. ocenjeval S€m Wl t kavarnah in kufetardk h gosr'nah v b:fej:h. Hodil sem zajtnkcvat na Rožnik zaradi be'e kave, kajt: na Rožniku so mukale krave io dajale tako mastno mleko, da sem vide1 na kavi vse zvezde Zahajali smo tudi k Čadu seveda zaradi kave s smetano. V Ljubljani smo nam reč imel: gostilne, ki so slovele predvem po dobri kavi. Kufetarjev je bila \ tistih časih nepregledna armada. Sicer so se mnogi sramoval svojega kufetairkega svetovnega prepričanja; kavo so pili skrivaj, a menda zaradi tega. ker ie vse slajie. kar počenia-- skrite Uživanje kave je b:l obred skoraj malo podoben kajenju opija. Kufetarji sme se. kajpada, zbirali rudi v kavarnah Vsak ?e imel že svoje janrico na stalnem sedežu Ko sem se nedavno spomn'1 na svojo iamico v neki starejši ljubljanski kavami in sem posfcus:l. ali se še prlegam vanjo, sem obupan ugotovil da Se mi je sedeč: del telesa začel spreminjati v mumijo. Pcdjeznil sem se v janrco m vrglo me je iz nje «ele, ko sem pokusH sodobno pijačo, ki se imenuje seveda ku£e. Saj veste, da dandanes nihče več ne kroka, ker ni črne kave? Al: se še spominjate, kje so nekdaj točili najboljšo črno kave? Včasih smo se prepirali o tem. Vsi sme bHi seveda strokovnjaki za kavo; neben vinski preizkuševalec ni imel tako občutljivega jezika in nosu. Ko sem se bl:žal kavarni, sem uaoto\ 51 že v razdalji sto korakov: E)j.nes ?o■ prime.-.*!-- kavi tri žl^ce več cikorije ki ker včeraj Nekaj '*3^a se nam je zdela najboljša črna kava v »Zvezdi«. To ie bilo- zeo namembno: pogosto nas ie kaj bo'elc in z? glavobol 'e b:1i najboljše jadra v ilr r>'r;(;t^'1 črna k^va č^rm fcava •^"■ec'a n; sme'a dišati po c:k-V;: Ckc-rijo smo p Ti doma. menda zaradi te«-', da smo io znali rnr-,:kovr«ti od črne Irave Tfifcoj Sem v.?dcl. kol ko ie um. feo mi ie žena portavila cikorije rod nos r,rit"r'c\ 2t «e seveda nisem sme' saj ^ 7A';f"nc' emu tpožu kaj rr-fc^nega nc -^^ Ce sem se nakremžil. je žena nr^ra^a hočeš nočeš pripomniti d- som neznosno nervozen ter c^a ne bom sme1 več r;t: rme kave Toda ne le r:t:. klavno ie. c'a ne bom ve" posedal v kavam Vprašala me ie. če vem kaj ;e kofein :n me p';učiTa. da ie to iavstra.šnejsi strup ter da je kavarniški zrak prenas/ičen z njim. Seveda nisem vede! kai ie kofe n temveč ^em pograbil skođenep s ciker jo. io treščil pc tleh. kakor se spodobi v srečnem zakonu. :n zatulil: — Saj vem. da me hočeš zastrupiti s tem jikorinom! Potem se seveda po-jrabi! klobuk in jo ucvrl v kavarno, da se iz obupa zastrupim s kakršnem kol; strupom v črni kavi. Črna kava me ie seveda še bolj razburla in ker nisem mogel umreti v prvi kavarni, sem nadaHevai samomorilno turnejo po mestu. Jezi! sem se nad hrastjem v naši mili domovini, da daje toliko želoda, kajti zdelo se m: je, da je črna kava vsebovala žel od m. ne le cikorn. — Dajte m: mokko, pristno mofcko! Dajte mi pristno brazilsko ali abesinsko kavo! Dajte mi kakršno koli kavo. samo ljubljanskega ku-feta ne! sem kričal kakor jesihar v bifejih. Vpr čo mene so mleli v čudodelnem pri stroj u pristne zmato kavo in priča sem bil. da se je pristna kava tudi kuhala. Muž. k: je stal za kllhaln:kom, je bil kemik, oblečen seveda v bel nla^č. in z vel'častnimi gibi strokovnjaka mi je nali! puhteče, d^eče. vroče pijače — po vsem bifeju je 7a.d salo po samem prstnem koletnu Kajrie, tak'- s-? je imenoval tisti stmp v starih ča^:vi? Po zraku 90 plavali razkošni hlapovi ki smo ]ih tedaj imenovali: aroma. Aroma! Tcda kdo bi ponavljal tako neumne besede iz preteklost!! Edina meška beseda, k' Z vem, kakor če bi možato pljunil, je: kufe. Zadnji samoglasnik ie neznanske širok. Samo zaradi te besede poznajo Ljubljančani tudi š:refci e, medtem ko se srcer v vseh drugih primerih zadovoljijo s polglasnim Zarach te lepe besede sem se odloČil napisati prav ro umetn'no. ki bo seveda, velika pridob'tev za slovensko leposlovje in še pozni rodo v: bodo napijali mnjemu geniju s kufetom Človeštvo napreduje in prepričan sem- da bo kufe ostal kufe tud v prihodnjih tisočlctj:h. Kufe je nesmrten. Mimogrede si zapomnite, da je kufe meške-aa spola Odkar pijem kufe brez cikorije in brez ječmena, o tem ne dvomim Kufe je mo^ka pijača Grenka kakor dvestcedstoten pel'n. seveda kadar ie pristna in kadar osla jena s saharinom. Sicer pa poznamo tudi saharinsfci kufe Kufe ie moškega spola že zarad tega ker sa piiemo vsi pristni možje. Zene se zjutraj pretegujejo v postelji ko si kuhamo kufe. Zene ne pijejo kufeta. zlasti ne zadnje Čase odkar imamo v steklenicah raztn paradižnikove mezge tudi žganje. Pomladna vzhičcnost me preganja po mestu m seveda tudi po Tivoliju. Morda mc nosi rudi kufe. Resnica je. da sem prepoln kufetina. k; m' je nedvomno za-el rudi v pesniško Žilico. Odkar pijem kufe. sem največji kufetarski umetnik in vse moje umetnine so polnokrvne. kakor je pač polnokrvcn kufe. Sedel sem torej v Tivoliju, da bi se v meni malo pomirilo morje, namreč razburkani kufč. Sedim torej in se oziTam za poezija ki se je Sprehajala v cok'ah in brez nogavic Toda Z vremenom nisem bil zadovoljen Na sosedni klopi so sedeli upokojenci, pa tudi niso bili zadovoljni z vremenom. Vi bilo llOSf nič bf>lj oblačno, kakor je navadno v LjubijtnČ a zelena Žabica je napovedovali nekje blizu dež: Ku-fč» fc. feece! — Dež bo! je ugotovil upokojenec — Aleni se pa zdi. da pravi: kufe, kufe! je ugovarjal njegov tovariš. Prisluhnil sem še jaz in se prestrašil, kajti kufeta se bojim bolj kakd vesoljnega potepa Planil sem pokonci in začel teči — seveda ne domov, kjeT bi pač ne mngcl uit kuferu- Toda čim bolj sem tekel.-tem bolj trdovratno je žabca ponavljala svoj: Kufece* Kaj. ali jo imam morda v žepu9 Začel sem pretikati žepe ki so b:li seveda vsi preluknjani. Pobegnil sem v glebino tivolskega gozda, da napravim telesno preiskavo na samem sebi Preobrn 1 sem torej vse canc ki še visijo na men . iih pretipal, kakor da sem bado-Ijevec v svojem elementu, a žaba še vedno ni utihnila. — Kufe. kufeee' Kaj bi vam pripovedoval! Kufe je kufe, žaba je pa žaba. Saj veste, krulilo mi je v trebuhu. Seveda. kufe! • 10 •SLOVENSKI N ARO D«, ponedeljek. 15. ma: lanjih dni, se je umaknila velikopotez-nosti toka in teka časa in to življenje gleda pameten človek iz popolnoma drugega vidika. Ko so se ženili naš: dedki z našimi babicami, so opazovali življenje s povečevalnim Steklom, da niSO Zgrešili nobene pegice na sočloveku, njih potomci pa gledajo življenje s pomanjševalnim steklom, da se lise razgrabijo in ne opazijo. Seveda so še vedno izjeme, ki način in življenjsko pot svojega soseda, znanca, prijatelja, ali sovražnika osmešijo, ker hodijo svojo, mnogim nerazumljivo pot. Neporočene žene so bile vedno pripravna točka, v katero so iz napetega loka spro-ževali ostre pšiee. Žena-samica jim je bila nekakšen srednji spol med možem in ženo, ki ni imela cene in veljave. Bila je pač stara devica in staro devico so zbadale opazke, SmeSnlce In dovtipi. Narodna pesem ima tudi mnogo zbadljivk na njih račun 'n to je posplošen znak, da je bila neporočena žena podcenjevana in snov za osmešitev. v samce se niso spotikali, ker je bila dvojna morala vedno na strani moških. Ob starega samca, ki je bil vedno imenovan le samec in nikdar star devičnik, bi se obregnil ože-njenec edino iz zavisti, da je samec gospodar ključa hišnih vrat. kar mnogi oženje-nec ni. Narodna pesem pravi: še ptiček spomladi si ptičko dobi, po vejah zelenih se z njo veseli. če boš pa zagrizen ti samec ostal, na zadnjo se uro boš bridko kes al t. Prešeren je v svoji pesmi Zarjavel i devici omenil dekle, ki je čakalo boljšega in goršega«. Končno pa le še velja narodno besedilo: "Sej b' se b'va vohk' omoživa, če b* se b'va hot'va, pa se nisem hot?va.« Marsikatera je v svoji ozarjeni mladosti pričakovala pravljičnega pi inca-krasotca iz devete dežele, v pričakovanju je minul čas. princ je odjezdil v drugo stran, želja po možu je ostala in narodna pesem pravi: »če b' vedva, kje hodi, po njega b' koj šva, b* ga v kamro pelava, potroštava b' ga. Če b* pukvast biv, šantov, ST gluh, al brlav, de le pred oltarjem b* mi rinčico dav.< V času narodnih pesnikov je bila morda res taka sila za »rinčico«, danes pa ni več. Neporočena žena ni več dekla, pestrna, krščenca in stara teta, temveč je že davno prestopila prag do najvišje izobrazbe, kjer deluje v vseh poklicih; zato je lahko sama, brez moža in brez srinčice«. V vseh stanovih pa so tudi danes žene, za katere se okolica zanima in ve povedati, kako živi ta, kako ona, kako se tretja giblje, kako Četrta samotari, peta veseljaci, šesta je malo .>tak<5«, sedma ima prijatelja, osma se ozira na desno in levo za možem, deveta je večna nevesta itd. Malenkostni ljudje še gledajo skozi povečevalno teklo, da ne zgrešijo nobenega koraka v življenju svojega bližnjega in prav na poti so jim primerki neporočenih žena, ki imajo živahnega psička za spremljevalca. Imenujejo jih »pasje tete«, kakor imenujejo ljubiteljice mačk : mačje botre«. Soseščina ve povedati, da se živalim dobro godi in da so odišavljene s kolinjsko vodo. To so salonski psički in salonske mačke z negovano, mehko dlako, ki polegajo po divanih in blazinah in dišijo po vijolicah in lavendlu. Ali ne sme imeti neporočena žena, ali osamljena vdova ljubke živalice poleg sebe, ki je edino živo bitje ob soseščini, ki je ne razume v osamljenih dneh? Svet je krivičen, opravljiv. klevetav in se najraje obregne ob ženske, ki nimajo nikjer na svetu opore, človeka, ki bi se potegnil za nje. Mnogo osamljenih žena junaško prenaša udarce usode, mnogo žena pa klecne pod njimi. Včasih zadostuje malenkost, ki doleti človeka v mladosti, ta malenkost se mu zapiči v srce in mu zagreni življenje. Od usodnega udarca prizadeti ljudje, posebno ženske, ki so že po svoji naravi bolj občutljive kakor moški, postanejo nezaupljivi in živijo v občutku svetoboia tembolj, čimbolj se nagibajo v starost. Ostrega žela, ki se jim je zapičilo v srce, nikdar ne odstranijo, bodica vedno bolj pritiska v globino, rana se širi in nikdar ne zaceli. Spri-jaznjo- se z žlvaiico In mislijo, da jih ona razume in Čuti z njimi. Ali so to žene brez moči in poguma, da bi kljubovale usodi, položile svojo bolest v krsto žalostnih spominov razočaranja, jo tesno zaprle, nanjo položile uvele rože gorja in šle z nasmehom na novo pot. ki bi jih odvajalo od samotarstva ? Vsak človek ima srce na svojem kraju, ki si ne da zapovedovati in ako je usoda na strune srca z vso težo udarila in jih razglasila, se težko, ali nikdar več ne uglasijo v pravo sozvočje. Najbolj prizadeta struna ostane pretrgana in ta disharmonija moti Vse druge. Naj nežnejša struna srca je struna lju bežni. Marsikatera žena je doživela razoča- j ranje, ki ga ne more nikdar pozabiti in marsikatera ee je ogrnila v Crni redovni pajčolan in se zaprla v samostansko celico, ona pa. ki je ostala med svetom, si je Uredila življenje po svoje in se ob ta koecek Življenja se sočlovek rad obregne. In se če bi grobovi govorili, ki se slišala težka beseda: *Obtožujem«, in marsikateri grob bi stresel cvetice raz sebe. »Trosite nam raje v življenje cvetic, a trnje shranite za grobe.« Primerki zagrenjenih ženA-čudakinj vedno bolj Izginjajo iz življenja. Duh časa Zahteva Od prav vsakogar glavni smoter in to je delo. Naj bo delo še tako skromno med štirimi stenami, ali naj prestopi prag hišnih vrat, je vedno donos k splošnosti. Mnogo osamljenih žena se preživlja s svojim poklicem. Zadovoljne so in udane v neizbežnost, češ, že mora tako biti in najdejo kjerkoli tudi primerno razvedrilo, ob katerem se odpočljejo. Tudi ko se nagne poldan proti večerni zarji, so še v svojem delu, ki jih ohranja zadovoljne, ko se je nagubalo lice, osiveli lasje, upognil hrbet in zadrsal korak. Pred vrati sedemdesetletnice zapoje njena prijateljica šestdesetletnlca: »Oj, dobro jutro, jungfrava, al' si kaj lepga sanjava? in ko vstopi, ji od poje odzdrav: 2-Sem sanjava, sem rožce brava in ljubemu svoj krancelj dava.« t. Med ve sve že navsezgodaj dobre volje in ta naju spremlja povsod. To je košček svetle sreče v času, ko sve prekoračile starostno dobo za tobačno nakaznico, toda kakšen čik se še dobi.« »Na, prižgij in kadi, svet je dober in ima še vedno kakšno dobroto v obliki devičke-cigarete za potroštanje stare device. Kar potrebna sem nekaj dimov. Pospravljala sem in premišljevala, kako sem navezana na slike na stenah, na ročna dela, na cvetice, na šivalni in pisalni stroj. Zadovoljna sem, za skromno preživljanje si zaslužim z delom in prav ničesar ne pogrešam. Moja knjižna polica je polna in kadar imam kaj prostega časa, je knjiga moja prijateljica, iz katere mnogo črpam. Edina moja žalostna misel je misel na grob. Mnogo vem, mnogo znam, za življenje še premalo, a za smrt vse preveč!« »Kdo bi mislil na smrt in na grob ob času, ko gre pomlad v deželo? Do šestdesetega leta se še prevozi, po šestdesetem letu je vsak dan darovan od božje dobrote in previdnosti. Minulo je vse, dobro in slabo, delo naju pomlaja, ohranja v dobri volji in OupOdl tegobe, ki J1*1 nama nizajo leta. Na oknu in v vazah ti dehti pomlad, odseva ti v očeh. ker jo lfftas v svojem STĆU. »TI si ml jo prinesla z veselo pesmijo, z njO Si pOZuTavtla tO pomlad, ki se Je.,* Juga vrnila in pozdravila ono, ki se nama nikdar več ne vrne, a t srci živi sončna in lepa. Spominov ns maram, ker so spomini anale starosti, le včasih potrkata na srce, oglasijo se mi vse strune in zazvenijo t nikdar izpeti pasmi. To je mladost, in dokler mi bo odmevaš is srca, toliko časa ne bom čutila teše let.« »Enako Jo m menoj. Mnogo načrtov imam, snujem jih Od SOre do mraka, med delom mislim nanje in v noceb brex spanja, O, če bi ljudje vedeli, koliko mislim nanje. kako bi jim prinesla razvedrila, tople misli in hipnega pozabi jenja v težke dni! Vsaka moja beseda je zajeta ie globine srca za srce in le vesela sem. ak'* se ml posreči-objeti izmed tisoč src eno samo. Tud* to STCC pozdravljam izmed tisočih v sončni, pomladni dan.« »Delo, delo ln zopet delo, to je pot, ki nas pelje v izgubljeni paradiž nazaj,« je rekla sedemdesetletna Mica. Iz sosefičine se je slišala iz radio pesem ;>Fantov na vasi«; »Ti si urce zamudila . -.« »Ne, nisem jih zamudila,« je nadaljevala sedemdesetletnica, 3>zamudila nisem nobenega dneva, nobenega leta. Moje življenje je nepretrgano delo, zadovoljna in srečna sem, da sem sama. Življenje okrog sebe sem vedno opazovala, proučevala, razčlenjevala in po mnogih slučajih Zaključila drugih in svojo življenjsko pot po narodnem pregovoru: »Bolje je biti vesela samica, kakor žalostna, poročena ženica!« in veselje nad življenjem primerjam z zadovoljnostjo in tiho srečo, ker veseljačenja ne poznam v svoji tihi samoti.« »V naše dni in leta bi z veseljem pozdravila tobačno nakaznico, da ne bi bile odvisne od milosti in odpovedi dobrih ljudi, ki so sami kadilci, za črno borzo pa nimamo denarja. Mogoče se bo pa le zdaj zganila kakšna zelena miza, ko se odeva miza narave v zelenje in bi od te zelene mize padel kakšen cvet v obliki tobačne nakaznice v pomladne dni starih kadilk, ki jim je kaja življenjska potreba. V življenju jo rabijo, po njih smrti bi se jim odpočitek v grobu prav nič ne olajšal, četudi bi nasadili na grob tobačno rastlino, na kateri bi cvetele devičke-cigaretke. Jok, brate! V času, ko zelenijo vse travice, želijo in prosijo a božje travce« vse samoživke in osamljene žene. ki to >božjo travco^ spoštujejo od mladosti in SO dajala svoj davek za njeno rast in procvit.« »Bodi potolažena, Mica. zelena miza bo že ukrenila v dobro starim kadilkam in ne bo pozabila na t'ste kulturne delavke, ki so ob njej orale ledino ženskega pokreta in vse od preloma stoletja še danes krepko držijo za plug. Pozdravljena, jungfrava! Mara Tavčarjeva. „;%kšen je 6il £reširen?" Zdravila in zdravniki na Kitafskem Nekdaj naimati srne jia kitajska iitedfeitra |e fl.zr.&anez zeto zaostala — Kitajsko podeželje je zsteavsfve&o ekrana? zanemarjeno 430 milijonov Kitajcev ima samo sedem medicinskih visokih Sol, z nekaj nad tiseč slušatelji. Univerzitetno izobražen1 zdravniki prakticira jo le v velemestih, dočim je podeželje še danes navezano na preprosti inač n zdravljenja. In vendar obstoji stara kitajska medicina kot znanost že več tieoč let. Prvo zdravniško knjigo je izdal cesar Huandi (2.698.-2.597. leta pred našim štetjem). Nauke te knjige, ki je izšla v prenovljeni izdaji prvo stoletje po Kr., uporabljajo na deželi še danes. Čaščenje dedov je branilo Kitajcem, da bi raztelesili mrtvece. Zato ima kitajska medicna v pomanjkanja anatomskega znanja zelo slabe pojme o sestavini človeškega telesa. Okostje so stsri kitajski zdravnik; smatrali za celoto, na katero se opira telo. Kitajski zdravnik pirtiplje z vsemi prsti bolniku utrip, pregleda jezik in povpraša po občutkih. Nato se glohoko z- misli, določi diagnozo in predpiše zdravljenje, predvsem strogo dieto. Posebne varnosti so recepti razne oblike barv. V glavnem pozna kitajska medicina zdravila rastln-skega izvora. Uporabljajo pa tudi še živalske snovi, tnko kri želv. medvedje zobe bube gosenic, odpadke netopirjev, posušene kob lice in kače. opičje k~sti ln druge takšne neokusne stvari« ki so tudi po zakotnih krajih Evrope še v rabi. Manj znana so kemična fcdr ?Vildj kakor živo srebro, arzen in razne soli. Vnanja zdrav'lna sredstva so masaža in vbadanie (punkcije) s pomočjo tenk;h igel na določenih mestih telesa. Cesar Ts'anhm f 17:^6—1705) je ukazal izdelati iz bronca človeško postavo, na kateri so strogo določili točke. kjer se lahko izvrše punkcije. Kdor se je spozabil in opravil punkc'je na nspr: vzm mestu, je moral plačat: g-tbo, ali pa* je dobil za kazen več sto udarcev s palico. V takšnih prilikah ni čudno, da je umrljivost na k;t?jskem zelo Velika, še danes razsajajo t^d bclc-^ni. ki so drugod ž? davno zatrte. Stckl: psi se presto pode po ulicah in kljub nekaterim P steurjevirh zavodom umirajo ljudje za stekl.no grOž-ne smrti. Cepljenje proti ošpicam peznajo Kitajci ž? od 11. stoletja, cep jo p? na tako barbarski način, da mnogo otrok za bolečinami' umre. V mnegih krajih so ljudje preboleli cšpice, njihovi obrazi so pa grozno spaeeni. Tuberku^za žanje povsod. Kitajci stanujejo v El"'}o razsvetljenih in prezračenih hišah, Ciiti nastopi hlad. zabijejo okna in zamaše vse špranje. Na odprtih Ognjiščih kurijo ponekod s premogom in ogT-ljem in večkrat se pripet1, da umro na zastrupljcnju s plinom cele družine. Kitajec pljuje iz principa na tla, ker nji-hcva tradic'ja ne dovoli uporabe žepnih robcev. S tem v zvezi se poleg jetike širita tudi hripa in pljučnica. Umetni kanali so Z: rad odpadkov prava legla bacilov kolere in tifusa, ki žanjeta vsako leto na tisoče žrtev. Na kitajskem trgu se mora Evrcpec skrbno čuvati surovega sadja, posebno raznih vrst buč. Trgovci prodajajo točno po teži; z? to prebodejo sadeže in j h namakajo v vod;. kj je vse prej kakor čista. Ca j s prekinjano v do je najboljša pijača. Navadi, da se Kitajec nikoli ne koplje v prost' vodi, pclni bolezenskih kali. se ima kit-ški narod zahvaliti, da se k'mb vsakoletnim milijonskim izgubam tnko naglo množi. V. M.: Sestanek Srečal sem jo na ulici In kar zameglilo se mi je pred cčmi, tako je bila lepa. In še^danes. po doigih letih, ki nalikujejo deročim vele tokom, se me loti nevarna omotica, ko m? spomin obnovi to srečanje. B:I je začetek spomladi. Sence je jasno in toplo milo ogrevalo in netilo v srcih čiste plamene ljubezri. Prst & ^ girilc, oči so žarele in korak je postal prožen In tak sem jo nenadno zagledal, mlado in lepo Potopil sem svoj pogled v njene modrosive oči in v njih sta se vkresala nepogasljiva plamena. Potem se je sonce postoterilo in zaplesalo v bleščečih kolobarjih, korak mi je zastal in pogled ušel za njo ter objemal njeno vitko, pravljičro lepo pojavo, dokler ni vtoarla v gosti megli. Ker sem bil v nevarnosti, da me bo ljubezen raznesla, sem poizvedoval, kdo je in kje stanuje ter še mnogo drugih podrobnosti. Tako sem zvedel, da ji je ime Marija, da še nima sedemnajst let in tudi ne zaro-čenča. Jaz pa jih še nisem imel dvajset. Zato sem sklenil, da ji pišem. Hitro sem sedel in začel: »Velespoštovana gospodična, s svojimi čarcbnimi očmi ste zanetili nepogasljiv požar v mojem dvajsetletnem srcu. Brez vas ne morem več živeti. pa tudi ne umreti. Sploh nimam več miru. Kupujem že samokres . . -« Nenadno sem prenehal piaatl in se zamisl 1. Ne! To je bilo premalo romantično ... In že je romal začetek prvega ljubezenskega p-srna v peč. Začel sem znova. V glavi je bilo napeto. Obsedno stanje. »Prelepa nea-anka. despojna mojega srca, enkrat sem Vas videl in že je bilo dovolj, da nimam več miru. Bolan sem Bolezen se imenuje ljubezen. In zdravnik je predpisal za zdravilo Vas. Torej, rorm Vas uslšite me. prid te jutri ob petih na sestanek, čakal Vas bom. će Vas ne bo, se takoj vpišem v Tujsko legijo . . .« Spet sem zmečkal papir in že so ga lizali plamen:, ki niso imeli nikake zveze z mojo nepo-m.rrjivo ljubeznijo. V glav: pa se je nekaj sprožilo, da je začelo strahovito bliskati, grmeti hi treskati. Tretjič sem zavihtel pero, to pot zares. »Draga Marija, ljubim Te. ognjevito in strastno. Ne bom miroval, dekler ne boš moja. Pridi jutri, preden pade mrak. na rob gozdiča konec mesta. Čakal Te bom In takoj Ti bom lahko dokazal svojo ljubezen. Ce ne boš prišla, Te bcm ugrabil. Ni je sile na Zemlji, ki bi mogla prepreč:tl, da ne boš že jutri izgorevala v mojem objemu. Ti »i Julija. Jaz sem Romeo... Pridi, da izpremenlm Tvoje omamno telo v nepogasljiv plamen ■..« To pa to! Z vidnm zadovoljstvom «em se še podpisal, skrbno zapečatil ovoj in smeli znanilec moje prve ljubezni je poroma] k svoji povzročiteljici. Ob določenem Času sem na določenem mestu sedel na klopci in nestrpno čakal. Ljubezen mi je s;lila v grlo in v glavo ter skozi ušesa na p:ano. .. Mrak je bil že razprostrl prve sence Čez gozilček in pred- mestje. Prve zvezde so se negotovo pnž gale na vzhodu in mesec je že uveljavlja: svejo meč. Osvežujoč ve tre je skrivnost:.: zavel, da so košata drevesa vabljivo zašu-mela in me je objela želja, da bi legel v travo Po samotni poti je zadcncl hiter korak. Srce jo p'gnalo kr po ž.lah kakor električna črpalka. Kako se ji mudi... sem z zadoščenjem pomlsl L ftaktf me ljubi, ka-ko je nestrpna . - . Strmel sem v mrak. Hitro jc prihajala ženzka postava, hitro zmeraj bliže in bliže, zmeraj večja in raz-ločnejša je postajala . . . Kako se je v tem kratkem času. ocikar je nisem vi:el zred -la, sem pomisl 1 in nekaj neprijetnega m-Je Šinilo v glavo . A kaj, _ij mi že kr raka naproti, že stoji pred me oj. pridi, draga, da te objamem ... Hotel sem jo objeti, a rok sta mi odrekli pokoršč no. V glavi se je nekaj sprožilo in imel sem jasen občutek da se nekaj vrti v nasprotno smer. Pred menoj je staia starejša neznanka, sicer še zmeraj lepa in izvoljenki podobna, a velika, debela in močna .. . In preden sem se utegnil zavedet, je reklam »Prisia sem, ća s' pogovoriva zaradi moje hčerke . . • P smo sem namreč prestre-gla. . .« Nisem več čakal. Jasno sem čutil komaj premagovan srd v njenih besedah in zaslutil neljube pesledice. Zato sem se bliskovito obrnil in zginil med drevesi... Potem nisem nobene mladenke več p -smeno vaba na sestanek. Na Marijo pa mislim še danes. FDd. tem naslovom 'je objavil »Sloven« »tek, v katerem dobra osebna etianka Pre Številka, »Slovenskega Naroda« Je bila dO nem letniku uprave. Edini Itvod v vseuči nesreči poškodovan. Tako je ta važen dop z izjemo morda redkih Številk v zasebni listek v celoti prlobčujemo v nespremenje Urednik »Slov. Naroda« je bil slučajno zvedel, da je znana ljubljanska hišna po. sestnica i narodna trgovka gospa Beti Kotlova v svojih prejšnjih letih mnogo občevala z našim Preilrnotn, ki je rad v njeno družino zahajal. Ker gotovo vsakega CeStitelja nešega pesnika kolikcr toliko zanima, kaj resničnega izvedeti o tem. kakšen je bil Preširen v vsakdanjem življenji, po vnanji postavi in po svojem vedenji, smo naprosili omenjeno gospo, da bi nsm blagovoljno za naš list spisala, kar jej je o Preširnu znano. R':da je" naši Želji ustregla. Mislimo, da bodo- z nami vred tudi naSi Čitatelji blagorodnej gospej za to objektivno črtico toliko bolj hvaležni, ker je gotovo interesantno vedeti, kako o Pro_ Simu izobražena dama sedi. Ona p!§Pl »Prešire'n je bil srednje postave, prej velik, nego majhen a precej krepak, imel je podolgoličen cbraz, mala usta in posebno drobne oči. Nosil je precej dolge lase pa temno obleko, po tedanji šegi večidelj frak. Nikoli ga nisem videla v svetu obiski, a vedno s cilindrom na glavi. Obraz njegov je bil inteligenten, a dober govornik nij bil; navadno je tudi malo govoril. Noge je imel prav Čedne, roka mu je bila mesena, a ne velika. Prava posebnost pa je bila pri Preširnu. ki je rad kaj dvoumnega povedal, da se mu je to. kar je Imel na jeziku, uže preje na obrazu bralo: ustnice so se mu gibale, oko ae mu je svetilo, ves obraz je prerokoval, da bi rad kaj povedal, pa se v pričo deklet nij prav upal. ker nij vedel, ali jim bodo njegove besede dopale, ali pa bedo mrzlo sprejele. To posebnost sem prav velikr^t na njem opazovala, ter tudi svoji dve neomoženi sestri na njo opozorila. Ljudje so takrat govorili, da mu ena izmej mojih sester dopade. Preširen s?m jej je večkiat recitiral pesen, katero jej je pozneje tudi prepisal. Začenja se: *Kaj od mene preč oko. Preč cbraz cbrač&š mili? Kdo te mene ljubit sili? Rajši koj mi daj slovo!« Ves svet je tako sodil, da jc ta pesem na mojo sestro narejena. Koliko je resnice v tem, ne vem. Jaz sem bila takrat že omožena; s Prešernem sva se večkrat shajala v moje matere hiši »pri Metki..* kamor je navadno vsak dan dvakrat pii-sel. Preširen je bil tako rekoč več nego gost, bil je skoro hišni prijatelj v naši familiji. Večkrat sem slišala svojo m? ter in svoji sestri reči, ko s> njegovega najljubšega pogovora znamenja na njem opazile: »Doktor, čo ne molčite, beste dobili ono po hrbtu.c Zn.no je. da je Preširen ljubil vinsko kapljico, a dasiravno ga je večkrat malo imel, vendar nikoli nij bil p:polnem pijan; tudi kregal se nikoli nij, kedar je bil vinjen, bil je Ukrat večjidel globoko zamišljen. O tistem času je tudi po gostem k Bi-tencu v Blatni vasi v kremo hcdil. kjer mu je, kakor je sam pravil, domača hč1. Fani (zdaj gosps F. F.) mečno dopala. Gospa F. bi gotovo- še mnogo o Preširnu vedela povedati. Tudi se spominjam, da ga je moja sestra večkrat Z neko hiŠHO di. žila. s katero je baje otroka imel. Slu-žla jc v Recehrjevi !rši, ali pri Rcehcrju, ali kaki drugi familiji, ne vem. A Prebijen je vse1ej z ramami pomigal, ter dejal: »Ta nij. da bi Ao z-1 ženo jemal.« — Znana je tudi njegova plaionična ljubezen d-> Prlmčeve JUBje, ki je pozneje Jos. pl. Schcuchenstulil^ vzela. Vendar Proširen ž njo nij občeval, da. pravili so col<5, da ž njo nikoli govoril nij. Naredil je tudi pesem, v kato»i so se verzi začenjali s črkami njenega imena; o tem sem se o svojem č'su sama prepričala, a ne spominjam se vpč. katera pesem je to bila. Pa saj se lahko kcnftatuje; meni pa so njegove pesmi prešle.** Z ženami in dekleti je najraje govoril O pOl^Mh. stvareh: o čem se je z možmi menil, ne vem. P.eširna so povsod radi imeli, ker bil je v obče tih človek in prav nič rrosanten. Splšno je veljal za jako duhovitega moža. bil je dober jurist m svobodenvseln človek, kar je bilo pa takrat zločinstvo: zato tudi nobene. advo-kacije ni mogel dobiti. Takrat je bil hud pasquille fsmešnica) na ljubljansko plemstvo in na druge visoke c sebe v rokopisu na dan prišel. -■=** Pravili so. da so premijo tistemu obljubili, ki bi bil povedal, kedo je ta pasquido narertd. Tudi Proširna so na policijo poklicali, ter mu p:squille brati dali. Ko ga je p'ečital. je rekel: *Dcber je, toda jaz bi bil lehko še boljšega naredil.^ I nič mu niso mogli. Sološno- so mislili, da bi bil Preširen izvrsten advokat, a advckac'je mu samo z- to niso dali. ker *je bil »frei-geist c. f Svobodomislec) Brokratje ga niso iskali, ampak samo neodvisni možje: družite nobene ni kalil, govoril je male. a govor njegov je bil sarkastičen, doVtipen in dobro osoljen. Ko se je b;la moj^ sestra z g. Večem rVfoella^ iei ?e rekel: ?Vi bo^te zmirom več: Če bode tudi kak?? druga na višjo steoinjo prišla, boste Vi vendar zmirom več.« Preširen je bil ves čas. kolikor se ga jaz spominjam, pri dr. Cbrnhatn. MbI-o let pred svcio smrtio je dobil advokacljo v Kranju (1846). Moj' in jaz smo ?a enkrat v Kranju obiskali. Ko smo prišli v njegovo stane vanje, je imel ravno z dvem? frespodoma (svojima pisarjema) opraviti. Peljal nas je v svoj logis (stanovanje), kjeroe imel pa s?mo eden stol ali k večjemu dva. Ko smo opazili Preširnovo zadrego, smo se priporočili, ter ga prosili, da bi prišel k Mavriliju Majerju v krčmo, kjer smo kosilo naročili, da bi par veselih ur skupaj preb:li. Prišel je. Mati, sestre in sveki moji pa so takoj opazili, da je Preširen veliko bolj boječ ln otožen, kar 1e uže tudi preje marsikateri njesrovih pri-iateliev v Ljubljani opazil. Ljudje, kj so ga poznali, so dejali: Preširen čuti svojo vrednost, a povsod so ga prezirali, da nikoli nij mogel kril svojega duha razprostreti.« _ Nikoli nijsem niC slabega o njem slišala, temveč milovali so Preširna kot povsod prezirjaneJaL genijalnega moža, kar je sam getovjp nrjbritkeje čutil, pa se vendar ni-kcli proti nobenemu nij pritožil. Nego v ki Narod« le4» 1875. v HeVtDd 92 nođ». Serna opisuje velikega pesnika. Dotična cela razprodana, teko ebevec in gospa F. bi gotovo še mnogo vedela povedati o tem slavnem možu. V Ljubljani 8. aprila 1S75. B. Kogi. • frjPtf Metki« na Tržaški cesti, h. številk:! 58, je bila takrat znana dobra krčma. ** Gospa tukaj m'sli sonetni venec. Preširen je dal nrmreč nekoliko eksemplnrov svojih pesmij za najboljše svoje prijatelje tako natisniti, da so se verzi magistrala začenj?li z imenom Primcov! Juliji. V drugih eksemplarih je pa besede tako prestavil, da so se te črke pomešale. *** ^Nebeška procesija« 1. 1835. Ur. * * * r>o*itavek. G. Bojan E>* enik nam pošilja k temu podlistku še naslednja dodatna poja-snla. Kar se tiče Metke, je pisal pokojni Tomo Zupan mojemu očetu na vizitki sledeče: sToniO' Zupan — je od Župana P»le?. Mohorjeve hčere, neomežene gosp'ee Manje (iz škofje loke) 8. TTT. 1915 to.le izvedbi: Tolikokrat hvaljena Metka, ga katero pTa-šate. je bila v tej h'ši doma. kako- so bili naša mati: v Mevkužu. doli v Grabnu za blej3kim jezerom. Pišejo se za Komarje, kPkcr se je ona pisala in tudi Ivšno ime je >pri Komarju*- št. S. Mlinar H so bili in Žagarji in so to še danes. Danes je na hiši naše matere nečak. Metka ie prišla od doma v Ljubljane na žetev. Petem je tu služila in potem jo je vzel Podboj. Svojo mlajo sestro Ano je Metka za saboj spravila v Ljubljano. Njo je vzel buk var Jurij Licht.« Podboj in žena Metka sta kremnMla zapovrstjo na Sv. Petra cesti št. 2 ^ pri Blažu«, za današnjem Prešernovim spomenikom: potem »na griču« baeprotl nunske cerkve; nato »v peklu . približno na mestu, kjer se zrčne iz Kcngvepno^a trgi Vegova ulica, naposled na Riinrki eeati (na vogalu TrfeSke ce?te), kjer je Metka umrla T. 1S52 v 62. b-tu. Z ozirom na obisk v Kraniu omenm sledeče: od Metkinih hčera, je bila poročena Marija s stavbenikom Ciatrnolinijem; Barbara (Beti), ki je spisala podfstek, s Kr'minalnm aktue.rjem Kotlom; J?rica je v^ela tovarnarja David >. Molina. in Antonija (moja stara mati) so ie poi'0'ila 22. 4. 1844 s trgovcem Vrčem (njegov krstni in poročni list se glasita še nj me Beč). B. D. Koliko ur spanja potreb^s človek? Dete do 6 mesecev spi skoro ves Ča«. podnevi in ponoči, ako je zdravo. Med 18. mesci in 2. letoma pottebuje 16 ur spanja, namreč 14 pon-čl in 2 po obedu. Med drugim in šestim letom se ti zahtevek skrči na 14 ur. Od 6. do 14. leta znaša potreba spanja 12 do 10 ur. Po 14. letu se lahko skrajša na 9 ur. Dosti odraslih bo svoj živ dan potrebovalo 9 ur spanja, če naj se dobro počutijo. Latinci so se v splošnem držali gesla: Sex vel septem ho-ras dormire sano homini sati«? est. Starčkom je to čestokrat preveč, ker jim zadošča 5 do 6 ur. Vobče se odraslemu prileze prebiti 8 ur v »brljsvem semnju«. Iz zgodovine kvart Današnje igralne karte segajo kakih 500 fet nazaj in sicer so baje prvi z njimi igrali Francozi kakega polstoletja pred odkritjem Amerike. Po drugi domnevi je bilo kvarta-nje ena izmed prvih zabav narodov Daljnega vzhoda, od tam pa so jo karavane prinesle v zapadne dežele. Imena štirih vrst kvart so v posameznih deželah različna. Indijci so n. pr. svoje oznake vzeli iz živalstva in imenujejo posamezne kvarte gosi. tiče, kamele in konje. Slike štirih skupin kvart izvirajo it raznih slojev človeške družbe. Srce je znak duhovščine, kar pa je najbrže nastalo iz slabega tolmačenja francoske besede. Pik znači vojaka: beseda izvira iz španskega, kjer pomeni »meč«. Križi so simbol poljedelca, a karo je veljal za simbol trgovcev in sploh bogastva. Te razlike, ki temelje na ureditvi družabnih razredov, se kažejo tudi v posameznih skupinah kvart. ki imajo vsaka po enega kralja, kraljico in fanta. črnilonostio drevo V Novi Zelandiji in v Južni Ameriki raste drevo, ki Ima čudne cvetove: iz njih iztisnemo Sok. ki nam izborno rabi pri pisanju kot črnilo. Za časa Španskega vladanja v Južni Ameriki «o moral« biti vse službene listine pisrane s tem črnilom, ki je najprej rdeče barve, čez nekaj časa pa počrni. tmm 5tev. 25 K I L M NJEGOVA NAJBOLJŠA VLOGA (Union) Ta filmska veseloigra ima namen, da predstavi širokemu občinstvu novega pevca, in to n3 čim zabavnejši način. Pevec debutant je 1 f ans H o 11 e r. baritonist monakovske opere. Hans Hotter in Marina Ditroar V filmu »Njegova najboljša vloga« Poznalo ga sicer že obiskovalci monakovskega teatra, njegov melodični glas občudujejo številni rxvshjšalci radia, toda za večmo kinematografske publike je Hans Hotter novo odkrit pevec, nova filmska pridobitev vel-kega formata. Hans Hotter je sicer že nastopil v filmu »Materina ljubezen« (film je bil \ Ljubljani predvajan pred vojno, glavno vlogo je igrala Kathc Dorsch). toda za večino Ljubljančanov je Hotter novinec, ki pa si bo že s prvm svojim nastopom v večji vlogi pridobil splošno priljubljenost. Tudi snov filma je srečno izbrana, kajti Hans Hctter v vlogi laži-sluge daje možnost za najzabavnejše epizode, prizore bučnega smeha in orignalne dovtipe. Se-\cda bc občinstvo najbolj zadovoljil krasen in melodičen pevčev glas in v tem pogledu moramo H. Hotterjevo pridobitev za film najbolj pozdraviti Tudi ostala zasedba filma je prav uspela. V vlogi naivne in simpatične uradnee telefonske centrale nastopa Alarina D i t m a r. histerično zaljubljeno in ljubosumno pevčevo partnerico predstavlja Cam>Ha H o r n, Paul D a h 1 k e je posrečen in naturen kot pevčev kornorn sluga in tudi vsi ostali so na svojih mest h ter podajajo prav zadovoljive, posrečene like. KINO MOSTE bo predvajal v tekočem tednu film »Domovina« v katerem nastopala filmska igralca velikega formata: Žarah Leander in Heinrich George. Odlomki iz opere »Orfej in Evridika« ter Bachovega »Pasijona« tvorijo muzikalni okvir tega filma, na katerega opozarjamo zlasti občinstvo iz vzhodnega dela Ljubljane. VESTNOST OBMEJNEGA URADNIKA (Pride v Slogo) Helerrrno zrcalo iz muzeja v Bremenu ukradeno — nenadomestljiva stara dragocenost! Posebni znak tatu: manjkajoči levi prstanec. Mrzlično deluje policijski brzojav. Vsa merodajna mesta so obveščena. Sled vodi v Alpe — v zimsko letovišče Siebertbrunn. Domneva se. da hoče tat to dragoceno umetnino ^ vtihotapiti preko meje v svrho prodaje v inozemstvu. Obmejna poetafta v SSebenbrunou je po- dvojile svoje straže ▼ svojem nepreglednem obmejrkern odseku. Strel oade! Obmejni uradnik Aleks Rošer (Rudolf Prečk) je ranjen. Dva tihotapca sto mu ušla. Tretji je ot>ležaJ mrtev ci pa edino koristno. Ci-Na-Minka je bila namreč sklenila, da pojde k sovražniku, ki je škdil čez mejo, s prošnjo, naj ji proda eno kokoš Bila je v svojem obupu trdno uverjena, da bo kokos dobila, skrbelo jo je le, če imajo pn sovražniku kokoši, ker ni vedela, kakšne navade vladajo pri njih. Ko je prišla do meje, bi b'lo kmalu po nji. Sovražnik jo je zajel m grozilo ji je marsikaj. K sreči pa je takoj spoznal, da ni v nobenem pogledu podobna Mati Har in bi ga bila od presenečenja zadela kap, ko mu je zvesta ženJca povedala, zakaj je prišla. Globoko se je sovražnik„zamislil in dolgo je premišljeval. Potem je z blagim glasom rekel: »Res je, da nismo vzeli kokoši s seboj. V moji daljni domovini sedaj veselo koko-dakajo. Le svojo čapko sem vzel s seboj, ker sem jo tako vzljubil. Toda življenje enega človeka je več vredno kakor vse kokoši na zemlji... Vzemi jo! Tvoja je!« Tako je rekel sovražnik in ni sprejel plačila. Potem pa je prekinil vojno in se vrnil domov, ker ga je naenkrat minilo poželenje po lepi Fen-Tanovi edinki ... Za smeh in dobro voljo !(fi!wiat«wi«ai GLASBENA NADARJENOST »Ali je vaša žena muzikalična?« »Pa še kako! Kadar izve kakšno novico, jo razbobna po vsej okolici.« STANOVANJE Gospod Novak je iskal stanovanje. Prišel je h gospodarju, ki je imel na razpolago zelo vlažne prostore. Hvalil je prednosti stanovanja in med drugim posebno poudarjal, da ni miši. »Verujem.« je rekel gospod Novak, ko je ogledoval mokre stene, >da ni miši, mislim pa, da so žabe.* MANJŠE ZLO »In ti trpiš, da tvoj mož ves dan kadi'« »Seveda. Ce ne kadi, žvižga, pa mi je že ljubše, da kadi.« OTROCI Berač: »Prosim za podporo, ljubi gospod, doma imam pet nepreskrbljenih otrok — pa vsi so dvojčki.« IZ ROMANA »Z rokami na hrbtu se je sprehajal in bral časopise«. MED VAJENCI »Povej, Nace, ali tudi tebe tvoj mojster tepe.« »Ne! Pri nas je tako: kadar mojster deld. nima časa, da bi me tepel, kadar ima čas, pa njega žena tepe.« NA LOVU A: »Zakaj niste streljali za zajcem?« B: »Ko je tekel mimo mene, me je tako grdo pogledal, kakor moja žena. kadar je jezna in ob tem pogledu mi je odpovedala roka za strel.« NEZAUPANJE Gospa A: »Zdravnik mi je svetoval, da naj vsaj za pol leta odpotujem, toda ne zaupam mu.« Gospa B: »Zakaj ne?« Gospa A: »Zdravnik je namreč moj — zet.« V ANTIKVARIATU »Koliko stane po:celanasti kipec Ludvika XVI.?« »Sto lir. izjemna cena.« »Kaj? Pa je glava prilepljena!« »Seveda, saj je znano, da je bil Ludvik XVI. obglavljen.« ZATO »Zemlja je dolina solza in zaradi tega je na svetu toliko gostiln.* TEŽKA UMETNOST »Kako le morete jesti in brati?« »Malenkost! Z enim očesom jem, z drugim berem.« REKLAMA Kdor dokaže, da je naša čajna mešsniea zdravju škodljiva, dobi deset zavitkov zastonj ! PRTROOOPIS »Jež je kaktus med sesalci* DOBRO VZGOJEN Aca: "Ako skuham za obod jed, ki je mož ne mara. se je niti ne dotakne.« Beca: >Moj mož jo pa poje. ker jo drugače dobi še za večerjo.« DOBER ČLOVEK »Gospod sodnik, prosim: 15 let sem poročen, brez otrok in 50 let star. Ali ni nobene postavne ovire, da bi svojo taščo pohčeril ?« Križanka št. 20 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pomožni duhovnik. 5. kraj in pes taja ob progi Ljubljana—Trst, 11-število, 16. jezero v Sibirija 17. nepogreš-r.a tekočina, 18. grška boginja, Zevsov sel, 20. pisalna potrebščina, 21. rovt, novina, 22. večje časovno razdobje, 23. nasprotje snovi, 25. predlog, 27- reka v Rusiji, 28. italijanski spobrk, 29. cerkveno petje, 30. naravna ploskovna mera (množina), 32. kratica za označbo starosti, 33. tujskopro-metna postojanka, 34. neobhodno vsakdanje »delos<, 38. skupine brazd. 38. viden, zaznaven, 40. postni dan, 42. slabekrvnež, 44. glavno mesto evropske države, 45. francoski pisatelj, cambrajski na~škof, slovit pridigar (1651—1715), 47. žensko ime, 48. duševna, moralna stran narave, 49. število, 50. predlog, 52. kljubovalnost (srbhrvj, 53. študijski predmet na univerzi, 54. elementarna nesreča, 55. obmorski kraj v Tržaškem zalivu, 57. veznik, 58. v pajtl, 59. hrvatski parlament, 61. ubog. 63. osebn* zaimek, 64. zadrga, 65. velika rba, 67- del turiste-ve opreme, 69. pripadnik plemena, ki živi v Tunisu in Alžiru, 70. močan, orjaški, 72. človek na nizki kulturni stopnji, 75. vročekrvnež, 77. prostor v prireditvenih dvoranah. 79. pritok Labe na Češkem, 80 živalski glas, 81. žensko ime, 82. domača žival (srbhrv.), 84. je obdelovalcem zemlje nepcgrešno, 85. kratica za evropsko valuto, 86. mast. toišča ob drobovju, 88. ženin sorodnik, 90- medmet, 91. zan mivost za z. anstvenike, ki proučujejo pradavne čase, 92. prostitutka na plemiških in kraljevih «*vorih v prejšnjih časih. Navpično: l. država v USA, 2. evropsko gorovje. 3. predlog s tožilnikom, 4. znak ia kemično prvno (kovino), 5. prostor za pisarno, trgovino ali delavnico, 6. predlog, 7. kača, 8. brez. šuma, besede ali ropota. 9. znak za kemično prvino, 10. vrsta fižola, 12. pripovedna pesem, 13. sorodnik, 14. grški bog ljubezni, 15. veliko ital:jansko in i-.austrijsko podjetje (fon.), 17. zvest, vdan, 19. kaplja potu. 22. prazen, nenapolnjen. 24. nenaraven, 26. tuje žensko ime, 29 kaže posledice neke bolezni, 31. turški državnik, 33. predvojna francoska poročevalska agencija, 34. japonski denar, 35. nedoločena količina, ki pa je manjša od celote, 37. nazivi, 39- del ptičjega telesa, 40. obrtnik. 41. mesto v Istri, 43. italijansko moško ime. 45. poljski pridelek, 46. denar, 49. švedski kemik, iznajd telj dinamita, 51. lep. krasen, 54. mesto v Istri, 56. rimljanski zgodovinar, 59- spada k hišni služinčad.. 60. del noge. 62. francosko mesto ob reki Vistre, 64. poslovilna prireditev, pojedina cb slovesu, 65. moc, jakost, 66. sredstvo za Ugotavljanje količine, 68. up, nada, 69. plin, kemična prvima, 70. oblika pomožnega glagola, 71. nikalna oblika pomožnega glagola, 73. zli duh, 74. toaletna potrebščina, 75. pripadnik proletarata na Daljnjem vzhodu, 76. škoda, uničenje, 78. je hujša kakor glad, 80. otok med Anglijo in Irsko 83 želo, konica, 86. povratni zaimek, 87 osebni zaimek, 88. krajevni prislov, 89 osebni zaimek. Rešitev križanke št. 19 Vodoravno* 1 kosilo. 6. &kopa. 10. Sva-rog 15. asi 16. es, 17 ta, 18. on. 19 la, 20 ena. 21. Tarent. 23 arena, 25 Azazel 27-Oto. 28 ari. 29 ali 30 Tatari 33 svaki 35 slikar, 37. at»a, 38. Atila. 39. Aniat . 40 Aca 41. Anite. 43. oda. 46. Oka. 48. ali 49 vrt, 51. lok, 54. safaiada. 57. loterija, 59 l\d\ 60. era. 61. jaz, 62. čep, 63. karakala, 67. zelenica, 70. Ala. 71 ata, 72 tri. 74 len. 75, ker. 76. sraka, 78. sto, 81. enota, 82. vojak, 84.PAB, 87. kamele. 8" Emona 91 kolera. 93 it. 94. ino 95. paš, 96. brkati, 99 aneda. 101. Timava 103. cja, 104. cd. 103 rc, 10o. um, 107. rt, 108. tek, 109, ceneno. 110. Scila, 111. dolina Navpično: 1. kateta, 2. osa, 3 srota. 4. Lenora, 5. c*»t. 6. sta. 7. karavan:1, 8, p<>-nikati, 9. Ana, 10. sla. 11. vazali 12. Kczika. 13. one. 14. gakra, 22. eta, 24. era. 2o ali, 31. Ag, 32. lt:ika. 33. sla, 34 me. 33 start 36. ac. 42. 'lo, 43. Osaka. 44 da. 45. afera, 46. olika. 47. Adcla. 49. vozel, 50. tečen, 51. Lipik. 52. oj. 53. katar. 55. ada, 56, ara, 57. rovt, 58. Ren. 64. AL 65. Atene, bo ura, oK letak. 69. Ce 72. traminec. 73. ikenodul, 76. ste, 77. ara, 78. skobce. 79. ta. 80 cnrkan, 81. eliten. 83. kopito, 84. pešati, 85. ar, 86. baraka, 88. eta, 90. eno, 92. Lim, 97 rje, 98. :do, 99. ars. 100. Ema 101. trd, 102. ven. Zlopovnica št« Zo a — a — a al — an — av — ba — bel — ber — bri — bub — ce — čič — da — da — da — di —dor — e — e — e — el — i — ib — ja — je — je — ka — ko — kres — kva — le — li — li — lin — ljck — lov — ma — mar — me — mi — raič — mo — mu — na — ne — ne — ni — ni — nje — no — o — pis — po — ra — ra — ren — rev — r\ — ro — sa — sa — sen -— si — ski — ster — stra — stro — sum — te — tli — tros — tu — v a — ve — vid — zo. Iz teh zlogov sestavi 25 besed s pomr-nom: 1) izraelski kralj, 2) zemljina, 3) poglavar hudičev, 4) reka v Zadnji Indiji, 5i pritok Buga, 6) država v Južni Ameriki (fon.), 7) evropsko velemesto. 8) narod Ba ameriškem severu. 9) bolgarski car (u. 1014), 10) otočje v Indijskem oceanu, 11) planinski predel v skupini Skrlatice, 12) norveški dramatik, 13) Prešernova balada, 14) ameriški vračar. 15) sodobni nnčin pisanja, 16) mesto v Hercegovini, 17) slovenski glasbenik (u. 1936), 18) mesto v Ljubljanski pokrajini, 19) strelno orožje, 20) majhna ameriška ptica, 21) velika ptica južnih morij, 22) ustanovitelj orientalske vere (lat. — grška oblika), 23) glavno mesto balkanske države, 24) slovensKi pesnik jn pisatelj, 25) grške maščevalne boginje. Prve in nato zadnje črke, brane navzdol, povedo po en verz iz Prešernovega Sonetnega venca, (»st« velja za en glasnik). Rešitev zlogovnice št. 19 1) Triglav, 2) Vukovar, 3) Oporto, 4) Jesenice, 5) Igo Gruden, 6) Hasanaginica, 7) Isere. 8) šod6, 9) ironija, 10) Završnica, 11) Ledinski, 12) Olomuc, 13) Pompeji, 14) Rigoletto, 15) Erotika, 16) Torino. »Tvoji hiši zlo preti, Uo sosedov dom gori.« Schrlftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Fttr »Narodna tiskarna A. G.c ala DmcksteUe - Za »Narodno tiskarno d. «!« kol tiskarnarja: Pran Jeran. Ljnbomlr Volaft _ Fui den InserateateU verautuortlich - 2a inseratm oddelek odgovarja: