4
Kmetijstvo.
Neuspehi pri svinjereji.
Svinjereja bi donašala veliko lepše dohodke, da se toliko ne zanemarja in da se tolikrat ne vrši napačno. Najglavneiše napake pri svinjereji, zaradi katerih imajo sninjerejci velikokrat dosti škode, so naslednje:
Živali za pleme se ne izbirajo dosti skrbno. Najlepši prašički se prodajajo, ko bi se prav morali izre-diti in porabiti za pleme. Tudi se ne misli na to, da bi se za pleme jemali prašički tedaj, kadar so svinje najbolj plodovite. Večkrat se za pleme jemljejo prašički od svinj katerih plodovitost že pojema. Pri izbiranju mrjascev se nič ne gleda, če je dober za plemenitev in če se mrjasec kupuje, kupi se tisti, ki je najcenejši.
Občine imajo preslabe mrjasce. Občine ne gledajo dovolj na to, kakšen je občinski mrjasec in kako se ž njim ravna. Tudi na to se ne gleda, da bi v občini bilo dovolj mrjascev.
Mrjasce in svinje prezgodaj rabijo za pleme: Pravi čas za porabo je, ko spolnijo najmanj deset mesecev. Rabijo se pa svinje že s 4 ali 5 meseci in mrjasci s 6 meseci. Take plemenske živali ostanejo vedno slaba in prasci od njih ostanejo slabi in majhni.
Prašiči se premalo gibljejo. Prašiči, ki se debele, morajo biti na miru, a plemeni iz zlasti breje svinje, se morajo slednji dan dovolj gibati, sicer se preveč oie-bele, imajo le malo prašičkov (in še ti sd slabi), ter nimajo mleka.
Doječe svinje se preslabo krmijo. S tem same pešajo in prašički se ne reie. Prašiki potrebujejo V3ak dan veliko in dobrega mleka, da močno rastejo, zato se mora svinji dajati dosti jesti; seveda ne takoj prve dni potem, ko je imela mlade.
Ne zadošča, da se krmi s krompirjem, zeleno krmo, repo, kuhenjski ostanki itd., kakor je že navada, temveč se ji mora  dajati  tečnejša jed, kakor  na  debelo   zmlet oves, ječmen ali rž z mlekom ali siratko, pa tudi otr bi.
Prašički se prezgodaj odstavljajo. Mnogi jih odstav-ljajo že čez tri tedne, ko bi morali sesati najmanj šest tednov.
Pozneje se prašički preslabo krmijo. Ko prašički nehajo sesati, se ne smejo slabo krmiti, temveč potrebujejo do starosti šestih mesecev dobro krmo. Skrbno se mora nanje gledati. Dosti se morajo gibati na zraku, v hlevu imeti čedno, določeni čas jim je dajati jesti in to najmanj štirikrat na dan, preveč se jim ne sme dati na enkrat. V hlevu mora biti prava toplina, suho in gosto nastlano. Dajati se jim mora precej časa neposneto mleko, šele čez nekaj časa posneto, veliko pozneje pa šele kislo mleko, debelo zmleto žito, jeSmen, lanene preše in siratka. če se ne gleda dosti na prašičke, ko se odstavijo, rasto počasi, postanejo stisnjeni in hrbet jim stoji
5
kvišku,   če so vedno le v hlevu,  pridruži se pa še več boleznij, za katerimi pogine mnogo prašičkov.
Za stare plemenjake se ne skrbi dovolj. V hlevu imajo nečedno, slabo nastlano, dostikrat se gnoj ne iz-kida aH nepopolnoma, korita se dosti ne osnažijo, ne gleda se na to, če je preveč vroče ali mrzlo, če imajo prašiči vodo, kadar hodijo na pašo.
Svinjaki so napačno zidani. Tu se največ zakrivi. Prašiči žive v zastrupljenem zraku na gnijočih tleh v temoti, pote se poleti in prezebajo po zimi, Svinje se poškodujejo, kadar so breje, ob vogle in slabo narejenih duri Miši in podgane jih nadlegujejo in napadajo jih trihine in vranični prisad. Naj se še tako dobro krmijo, vendar pri takih razmerah vse nič ne izda.
Reja in debelenje prašičev se smatra za stranski posel. Opravljajo to le ženske, moški se za vse nič ne brigajo. Gospodinje pa imajo že tako preveč dela in ne morejo dosti gledati na prašiče. Prepuščajo stvar poslom, misleč, da je za to vsaka še tako neumna dekla dobra. Če gre slabo, se pa tolažijo s tem, da pri prašičih nimajo sreče, ali da se spioh reja prašičev ne izplača.