Stev. 44.
V Ljubljani, 28. oktobra 1909.
IL. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati Iranko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petrt-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
O0f Leto se bliža koncu! Pošljite nemudoma zaostalo naročnino, ker moramo poravnati v tiskarni svoje račune! — Ali ste že listu pridobili novega naročnika? Ako še ne, storite to takoj, najpozneje pa z novim letom! Pomagajmo si sami, ker nam drugi nečejo!
| 14. x:, 1909. I Po katastrofi.
Po katastrofi, ki se je zgodila dne 14. oktobra 1909. 1. v deželnem zboru kranjskem in ki smo poročali o nji v svojem zadnjem listu na tem mestu, je „Slovenec" ves zbegan. Nikakor ne ve, kako bi zagovarjal ravnanje poslancev S. L. S., ne ve, kako bi opravičil Eavnikarja in Jakliča, ne ve, kako bi potolažil člane Slomškove zveze. Ker se ne zna pomagati iz vidne in razumljive zadrege, napada napredno učiteljstvo, napada naš list in napada poslanca tov. E. Gangla, in sicer napada na tak način, da se to napadanje obsoja samo!
Mi nihamo niti volje niti zmožnosti, da bi enako vračali z enakim, ker nečemo biti sirovi v najgršem pomenu te besede, niti ne znamo tako nesramno lagati, kakor to znajo bogaboječi „Slovenčevi" uredniki. V kratkih besedah se glasi naša obsodba tako: „S 1 o -venčeva" zloba in nesramnost je tako velika, da smrdi tja do visokega neba!
Da pa ostane za vse čase pribito, kako so današnje dni ume vali gospodje ob „Slovencu" nujnost regulacije učiteljskih plač, kako so potvarjali resnico, to hčerko božjo, in ji z najostudnejšo brezobzirnostjo bili v obraz,
LISTEK.
Delirium.
Spisal Fr. Merljak.
Spal sem pri odprtem oknu.
Nekje je zaskovikala sova in me zbudila, a ne popolnoma. Dobro se spominjam, da sem napol spal, napol bdel.
četudi sem vedel, da ležim doma na postelji in da sanjam, sem bil vendar popolnoma prepričan, da nimam vizije, marveč da se vse, kar vidim, resnično godi pred menoj . ..
Zahotel sem, in nevidna moč meje dvignila iz postelje.
Še danes vem natanko, kako sem letel do stropa in potem skozi vrata v drugo sobo, nakar sem se izmuznil na prosto ter zaplaval po zraku v temno noč; kam, ne vem. Morala je pač Kiti samota, zakaj razen zvezd, ki so čarobno migljale na nebu, nisem zapazil nikjer ničesa.
Ni bilo slišati več niti sove niti opaziti kakega človeškega bivališča niti kake druge luči.
Polotila se me je svečanostna groza.
objavljamo v večen in žalosten spomin tiste pamflete iz „Slovenca", ki se tičejo tega vprašanja in kakor so po vrsti zagledali beli dan. Kulturni zgodovinar jih bo znal ob svojem času primerno uporabiti!
Ferrer in mi. „Slovenec" z dne 23. oktobra 1909 (številka 243.) piše z debelimi črkami v 1. koloni na 3 strani:
In tako propalico (namreč Ferrerja. Op. uredn.) proslavlja tudi naše liberalno učiteljstvo, kojega naloga je, da vzgaja mladino v verskem in patriotiškem dnhu! Slovensko liberalno učiteljstvo je poslalo deputacijo na kongres svobodomislecev v Pragi, katerega je posetil brezdomovinec, anarhist in zagovornik kraljevskih umorov, Ferrer! Tudi brzojavni pozdrav so „Zavezarji" glasom sklepa radovljiške skupščine v Prago na Ferrerjev shod poslali. In potem se „Tovariš" še čudi, da se slovensko ljudstvo ne more za tako učiteljstvo ogreti.
* * *
„Učiteljski Tovariš" — laja.
V isti številki je priobčil „Slovenec" med dnevnimi novicami na 6. strani v tretji koloni to-le „dnevno novico":
+ Grozno laja „Učiteljski Tovariš" v poslanca Eavnikarja in Jakliča, ker nista glasovala za Ganglove predloge v deželnem zboru. A naj bodo prepričani liberalni učitelji, da jim demonstracijski predlogi Ganglovi samo škodujejo, ker učiteljsko stvar kompromitirajo. Gangl le goni vprašanje učiteljskih plač kot prazno ragljo, da ž njo ropota, ko mara vsakdo vedeti, da ž njo ropota, ko mora vsakdo vedeti, z vprašanjem saniranja deželnih financ. Vsako drugo obravnavanje mora učiteljstvu samo škodovati. Zlasti pa na tak način, kakor si ga je izbral „Učiteljski Tovariš", izključuje naravnost vsako rešitev, kajti za psovke in laži se ne dajejo nagrade.
Ead bi se bil takoj zopet vrnil v posteljo, toda neznana moč me je zmagovala in drvila dalje, dalje.
In zaskelelo me je po vseh udih in mrzlica me je stresla tako, da se mi,je zdelo, kakor da slišim drgetanje kosti.
Dolgo, dolgo sem plaval med zemljo in nebom.
Slednjič se spustim na tla in se zbudim ...
„Hvala Bogu, da so bile le sanje," sem vzkliknil ter se čudil, kako da se že prej nisem tega zavedel.
Našel sem se sredi dolge, samotne ceste, na obširni planjavi.
Nerazumljiv nagon me je gnal naprej.
Noge so mi bile tako lahke, kakor še nikoli poprej, zato uberem čvrste korake 'in grem ter grem brez smotra, misleč si: „Nekam že pridem."
Dospel sem do obzidanega prostora.
Poizkusim preplezati zid, a ni se dalo, bil je previsok.
Dolgo sem taval okrog tega prostora in premišljeval, na kak način bi prišel vanj.
(Notica je v sredi čisto zmedena, pa saj
drugačna tudi ne more biti!)
* * *
Komedija v deželni zbornici In komedija v „Učiteljskem Tov."
Pod tem naslovom piše „Slovenec" dne 25, oktobra 1909 (štev. 244.) na 5. strani:
Cel svet je vedel, da je poslanec Gangl stavil v dež. zboru predlog zaradi zboljšanja plač in slične samo v agitačne namene, da se je nagovoril, da vi že svojim backom nekaj peska v oči, ker toliko pameti mu še vedno pripisujemo, da je vedel, da z nujnim predlogom nič dosegel ne bo, in da je nujni predlog nepotreben, ker so slične prošnje že v finančnem odseku, in njemu drugega treba ni bilo, kakor da svojim somišljenikom naroči, da v odseku zahtevajo rešitev teh prošenj. A tega ni storil — morda iz nevednosti I — hotel se je postaviti: jaz sem rešitelj učiteljstva, dasije moral vedeti, da S. L. S. nikdar takrat učiteljstva „reševala" ne bo, kadar bo Gangl zahteval. Na vse zadnje pa tudi, če bi bil nujni predlog sprejet, ne bi bilo nič drugega, kakor da bi finančni ali šolski odsek dobil en papir več, a regulacije bi se niti za eno sekundo ne bilo pospešilo, če je mislil Gangl, da bosta njegovi komediji sledila Jaklič in Bavnikar, se je kruto motil. Ta vendar nista v politiki od včeraj, in predobro poznata komedijantstvo Ganglovo in njegovih kompanjonov. Iskali so samo prilike, da jih sedaj v „Tovarišu" ozmerjajo. „Prokletstvo na take izdajalce lastnega stanu!" Tisočero solz in vzdihov itd. Le glejte, da Vas ne bo učiteljstvo klelo in jokalo, ker
je imelo tako nespretne in neumne voditelje. * *
*
Dovolite: Na take besede ni mogoč noben odgovor I Mi smo rekli že zadnjič, da bodo sedaj udrihali po Ganglu, ker je poudarjal nujnost rešitve tega vprašanja. Motili se nismo! — ¡Zakaj pa nista storila tega Bavni-
Toda v istem hipu zahrešči nekaj poleg mene, in zaskokovikala je zopet sova, a na nekem drevesu, ki ga poprej nisem bil opazil, sta udarili dve suhi veji druga ob drugo.
Oster piš je zavel po prostoru ter mi prinesel na uho zamolklo bitje stolpne ure. Štel sem posamezne udarce, toda našteti jih nisem mogel, zmotil me je glas, ki je zaklical v bližini: „V mojem kraljestvu je vedno hladno in senčnato."
„Kdo si in kje, povej!" sem bolj zahro-pel nego zavpil, in obšel me je nakrat tak strah, da sem se tresel po vsem životu.
„Glej me, hahaaan!" mi je odgovorilo, ter zaskovikala je zopet sova in oni dve suhi veji na tistem drevesu, ki ga spočetka nisem bil opazil, sta vnovič tlesknili druga ob drugo.
Ozrem se za glasom in zapazim nekoliko korakov proti desni proč od mene človeka, sedečega in naslonjenega s hrbtom ob kame-nit steber.
Bil je strahovito suh. Po obrazu in po rokah sem mu razločil natančno vsako kost.
Na glavi je imel širokokrajen klobuk.
Toda spoznal sem takoj, da obseg klobuka ni odgovarjal obsegu lastnikove glave, zakaj silil mu je čez ušesa na oči.
kar ali Jaklič ? Naprednjaki in Nemci bi ju podpirali, ker jim
je za stvar, ne za osebe!
* *
*
Došlo nam je več dopisov. Objavljamo nekatere, da se spozna razpoloženje učiteljstva !
* * *
Slomškarji.
Prijatelj nam piše: Slomškarji so zbegani, užaljeni, ozlovoljeni, ker so z gotovostjo pričakovali, da dobe do definitivne regulacije vsaj vsi učitelji in vse učiteljice 25% dra-ginjsko doklado, ki se všteva v penzijo. To je bil tudi načrt deželnega glavarja pl. Šukljeta. Bavnikar in Jaklič nista storila v klubu svoje dolžnosti, nista prepričala svojih tovarišev o potrebi regulacije plač —
—	zatajila sta svoj učiteljski stan! — Če ostane razpoloženje Slomškarjev tako, kakršno je danes, bosta imenovana dva učitelja ob prihodnjem zborovanju „Slomškove Zveze" žela vihar, ker sta o b ,n a j v i t a 1 n e j -šem vprašanju zatajila učiteljstvo!
Pravijo, da je Bavnikar ves potrt in Jse izprašuje: „Kako si naj upam sedaj med učiteljstvo?" — Toda ta kes ne popravi vnebo-vpijočega greha. Če bi bil Bavnikar mož, bi glasoval za Ganglove predloge. Tako bi vsaj pokazal, da ima srce! A sedaj je tudi on deležen obsodbe: Src nimajo! 0 Jakliču se nič ne čuje: on je sedaj na Dunaju in kaže lahko Kranjcem — fige!
Vsi Slomškarji radostno pričakujejo, kaj poreče prihodnji „Slovenski Učitelj"? Ako ne bo govoril tako, kakor mora, pride tudi zanj
—	dan plačila!
* * *
Bodimo pravični!
S težkim srcem opazujemo, kako se je izpremenilo reševanje učiteljskega gmotnega
Tudi hlače so mu bile predolge in preširoke, zaraditega jih je nosil močno izpod-vihnjene,
Takisto mu je silila jopa jako čez ramena in rokava je venomer pehal nazaj proti laktu, sicer bi mu bila zlezla čez koščeni roki.
Poleg sebe je imel koso brez kosišča.J
čudno je škilil ta mož vame in se mi
režal.
Izraz njegovega obraza ter sploh vse njegove postave je spominjal na hudobnega, in škodoželjnega bebca.
„Hojohoooj," je kriknil, ko sem se mu približal, ter se mi poklonil sede.
In zaskovikala je zopet sova ter zahre-ščalo je po vsej planjavi, kakor bi kdo prevračal vreče, napolnjene s kostmi, a suhi veji na onem drevesu, ki ga spočetka nisem bil opazil, sta zopet tlesknili druga ob drugo.
„Sedi, sedi, sedi, hihiiii, hohojhooooj!" se mi je zarežal v obraz ter mi pripravljal prostor poleg sebe.
„Ne sedem, strah me je, bojim se te, kdo si ?" odgovorim trepetajo in hočem zbežati.
vprašanja in kako laskavo postaja. Da je to vprašanje že zdavnaj bilo upravičeno in utemeljeno, že splošno vsestransko obravnavano in priznano kot eno nujnih, aktualnih vprašanj od vseh politiških strank, nam priča dejstvo laskavih izjav politiških veljakov na zborovanjih učiteljstva. Ena točka je, ki zadržuje in ovira končno razrešitev tega vprašanja, ki se nam blišči iz vseh socialno-politiških vprašanj, namreč — politiško izkoriščanje. Da smo pravični z zgodovinskimi fakti, moramo priznati, da je narodno-napredna stranka ob času svoje moči in veljave odlašala in z obljubami blažila upravičeno zahtevo regulacije učiteljskih plač na isti način, kakor jo rešuje dandanes S. L. S. Seveda meni, da bo gladni pes lezel za svojim gospodarjem, dokler mu ne usahne zadnji up, prejeti od njega vsaj prazno kost mastne pečenke. Toda v tem slučaju bo nekoliko drugače! Gmotno vprašanje učiteljstva je rešeno, pač ne pozitivno, ampak negativno, kar sicer ne bo ublažilo telesnega gorja učiteljstva, pač mu pa olajšalo duševne muke, s katerimi so jih mučili doslej politiški izkoriščevalci. Konec je upov in dvomov in sedaj lahko preide učiteljstvo k nadaljnim točkam svojega programa, ker njega gmotno vprašanje je rešeno; rešila ga je napredna slovenska inteligenca pred leti; rešila ga je klerikalna slovenska inteligenca sedaj in rešila sta ga dva stanovska kolega, ki sta se prvič ob priliki ubežništva in sedaj na podlagi svoje vesti — odlikovala. Učiteljstvo ve sedaj jasno, pri čem je. Ono ve, česa sme pričakovati od slovenskih politiških inteligentov in ve, česa sme pričakovati od onih svojih stanovskih kolegov, katerih predsednik sedi v deželnem in državnem zboru, pljuje na lastnorodno učiteljstvo, ker on se ne smatra učiteljem nego le špecialiteti •— poslancem. Nismo pričakovali nikakih dobrot, nego le — poštenosti in pravice! Gnjev nas navdaja ob misli na S. L. S. No, je pač resnično, da nima učiteljstvo prijateljstva in priznanja za mesto, ki ga zavzema v reševanju narodnostnega vprašanja med slovenskim ljudstvom, ker demagoštvo procvita pri nas bujno in že dozoreva v strastni fanatizem. Hoteli smo zadnjo „Narodovo" trditev samo podpreti z dejstvom, da ne samo ljudstvo, temveč tudi slovenska klerikalna inteligenca ni prijateljska in naklonjena učiteljstvu. No, nikdar se ni oponiralo, zato se je smatralo učiteljstvo brezpravni masi.
Toda sveto vam obljubljamo, da izkoriščanja brez vsekakih pravic — na obeh straneh — bo kmalu konec! Tudi brezpravna masa bo dobila lastne politiške možgane in to, ne da bi kršili lastno napredno misel, ne da bi grešili proti narodnostni ideji in najmanj ne da bi grešili zoper lastno demokratiško mišljenje. Dr. Šusteršič se je v tem oziru zmotil in se mu bo načrt temeljito izjalovil, ker meni, da bo z učiteljstvom prakticiral na isti način, kakor je nekdo drugi pred njim Minuli so časi! — Učiteljstvo je že od prej sito večnih obljub in odlašanja, zato preide od te točke dnevnega reda dalje, ker ono ve, počem so obljube, ki jih je dr. Šusteršič izjavil o regulaciji plač. Milost in nemilost premoči je usoda učiteljstva a ue mislite, da se bo dalo pri tem učiteljstvo prodajati nalik sužnju.
„Vidiš, vidiš, strah te je, pa še bolj se boš bal, hihihiiii," se je mož zopet zarežal škodoželjno in strašno zavijaje.
„Sedi, moraš sesti! Takole sedeš poleg mene in igrala bova, da veš, igrala. Vidiš, dragi moj, zakaj te pa čakam, hihiii," je rekel nato in vstal ter me posadil poleg sebe tako, da sva si gledala drug drugemu v oči.
Nisem se mogel niti upal ubraniti.
Obsedel sem sicer tako, kakor me je bil posadil, toda igrati nisem hotel.
„Pa boš igral", je vzrojil, položivši svoji koščeni nogi na moji.
„Nesramnež!" zavpijem in ga pahnem od sebe.
„Mar misliš, da se te bojim, hihiii," je zopet zarežal in me stresel za prsi, da mi je pohajal dušek. „Zakaj te pa čakam? Igrala bova, veš, tako dolgo bova igrala, da izgubiš vse, še sebe boš moral zaigrati, razumeš? In takoj bova začela, dragi, takoj 1"
„Ne znam igrati."
„Lažeš, prijatelj, lažeš, lažeš! Ti znaš igrati, že večkrat sva igrala skupaj."
„Ne poznam te, ne znam igrati," za-hropem s težkim glasom.
„Znaš, hihihiiii! Glej jih kvarte, lepe podobice! Vse boš zaigral, še sebe. Začniva 1"
Le en je bil, ki je znal ceniti in zna ceniti pomen in vrednost učiteljstva brez izkoriščanja; t o j e oni proletarec, kije enak z učiteljstvom, brez pravic, zaničevan in teptan, ki se izstradan bori za svoje pravice in ga istotako izkuša izkoriščati slovenska oficialna javnost. — Toda učiteljstva sedaj ne bodo strašile in navduševale bombastične oficialne tradicije; napravilo bo pod svojo prvo točko dnevnega reda črto in šlo dalje s prepričanjem svoje samozavesti, brez upa na vnanjo pomoč — brezobzirno, saj izgubiti nima ničesar več, ampak samo pridobiti more in mora!
*
* *
Nagrada ?
Nagrado, t.j. toliko kakor miloščina, imenuje „Slovenec" regulacijo učiteljskih plač. Kajne, miloščino onemu, katerega stan zahteva največ življenskih žrtev. Miloščino onemu, ki si je z vzvišeno nalogo stanu prikrajšal skoro polovico svojega življenja! O, človekoljubi! Glejte statistike in vzroke smrti pri posameznih stanovih, in števila vam izpričajo, da večina učiteljstva ne doseza srednjih let življenske dobe, da jih je pahnila v prezgodnji grob bolezen, ki so jim jo nakopale stanovske dolžnosti. Tako je, „Slovenec"! Moralno ubijate učiteljstvo; telesno ga pa ubija že stanovska dolžnost in ga ubijate vi z izstradanjem, da mu ne daste in pripoznate niti tega, kar mu gre po božji in človeški pravičnosti, če je kak novčič pri-služen in plačan z lastno krvjo, je to učiteljski! — Poznamo duhovnika na deželi ki je rekel našemu kolegu: „Če bi se le šole mogel iznebiti, ker to me mori; ta ena ura me izmuči bolj nego vse pridige in vse moje delo ves teden. To je mučen stan!" — Naj gredo poizkusit poslanci in uredniki „Slovenca" samo eno leto in govorili in pisali bodo drugače — iz prepričanja! — Grobokopi učiteljstva, pro-
kletstvo marsikatere žrtve že visi nad vami! —
*
* *
Pač blagor ubogim!
Pač slab je tvoj izgovor „Slovenec" 1 Tudi Slomškarji ti skorogotovo ne bodo verjeli, ker jalov izgovor, da čaka regulacija učiteljskih plač na saniranje deželnih financ, je prejalov. Pesek v oči! Prijatelji — za Pavšlerja bi bilo dovolj denarja; za deželne uradnike je bilo dovolj denarja itd. In končno, saj predlog tovariša Gangla o kulturnem davku, s katerim bi se sigurno odpomoglo takoj vsi stvari, ni prišel pri klerikalcih niti v poštev! Seveda, saj bi se s pomočjo njega gotovo opomoglo rešitvi tega vprašanja, in sicer na tak način, da ne bi ljudstvo ničesar na tem trpelo in se ne bi poznalo to nikomur, razen denaftiim zavodom, katerih namen je pa tudi, porabljati prebitke v dobrodelne namene. Ti „ljudski poslanci" hočejo pa to na vsak način vreči ljudstvu na hrbet, da bi lahko s tem hujskali ljudstvo zoper učiteljstvo. Drugo dejstvo je pa, da si je slavna večina stavila za princip, odlašati to vprašanje toliko časa, da ga bo po saniranju dež, financ primorana rešiti —dotlej pa pustiti učiteljstvo v bedi in stradanju!
Odrevenele so žile po meni in v trenutku sem izgubil ves pogum. Mehanično se-žem po kvartah, ki mi jih je molil ta grozoviti človek pod nos.
Začela sva igrati in umolknila.
Obeh se je polastila med igranjem taka strast, da sva nevede staknila glavi skupaj ter metala kvarte z neizrečeno naglico, a jaz sem pozabil celo na strah.
Izmetala sva jih bila ter končala prvo partijo.
Moj nasprotnik je pričel nato hlastno preštevati svoje pointe.
Štel je: „Deset, dvajset, trideset, štirideset, štirideset, štirideset."
Zadnje število je izgovarjal vedno bolj hitro in nervozno.
Opazil sem, da nima več števnih kvart ter da ga to jezi.
„Štirideset, štirideset, štirideset," je sikal silno naglo in bliskoma premetaval kvarte.
Ko se mu je zdelo, da ga ne opazujem, je obrnil, kakor bi trenil srčnega fanta in rekel: „Petdeset, moja je."
„Lažeš," zavpijem, „slepar! Ti bi me rad ukanil, pa me ne boš. Partija je moja, le štej moje kvarte, jaz imam petdeset pointov.
Ni se mi upal vgovarjati. Vdal se je,
Šolsko nadzorstvo na Kranjskem.
Novi načrt zakona o šolskem nadzorstvu, ki je bil v sredo, dne 13. t. m. na 14. seji kranjskega deželnega zbora sprejet z glasovi klerikalne večine, obsega 49 paragrafov. Prvi del zakona (§§ 1—20) govori o krajnem šolskem svetu in njegovi sestavi. Zastopnik cerkve je župnik, ostali duhovniki imajo posvetovalen glas. Zastopnik šole je šolski voditelj, če je meščanska šola v kraju, je tudi njen voditelj član šolskega sveta. Zastopnika občine voli občinski odbor, če je pa več občin, zbor udeleženih zastopov. Število zastopnikov občine mora biti najmanj tri, največ pet, število namestni-nikov pa določi okrajni šolski svet. Izvoljeni člani opravljajo svoje posle postavno šest let, oziroma dokler se ne sestavi novi šolski svet. Izvolitev sme odkloniti le tisti, ki bi imel pravico odkloniti izvolitev v občinski zastop ali če je bil že šest let v krajnem šolskem svetu. Globa za neubogljive» je od 10—200 K, kdor neupravičeno izostane od seje pa 2—20 K. Kdor svoje dolžnosti zanemarja, se kaznuje z globo do 200 K in končno se izključi, če ves kraj ni šolski svet zanemarja svojo nalogo ga deželni šolski svet lahko razpusti.
KrajnL šolski nadzornik more biti vsak, kdor ima pasivno volilno pravico za občinski zastop, izvzemši ljudskošolske učitelje.
Delokrog krajnega šolskega sreta.
§ 11. Krajni šolski svet mora skrbeti, da se izvršujejo in izpolnujejo šolski zakoni in odredbe višjih šolskih oblastev ter da se šolstvo v šolski občini tem primerno uredi. Zlasti mu pristoji:
a)	zastopati šolsko občino pri vseh upravnih in pravdnih zadevah, ki se tičejo šole, zlasti pa pri obravnavah glede ustanavljanja in razširjenja šol, ter skrbeti za šolske prostore;
b)	upravljati krajni šolski zaklad, kakor tudi morebitno ustanovno premoženje, ako ne obstoje o tem po ustanovni listini druga določila;
c)	odrejati, da se vinkulirajo vrednostni papirji, ki so last šole ter z listinami, fa-sijami itd. vred shranijo;
d)	nadzorovati šolsko poslopje, šoli lastna zemlj;šča in šolski inventar;
e)	narejati letni šolski popis, odločevati o sprejemu otrok iz tujih šolskih okolišev, nadzirati šolski obisk ter ga pospeševati z vsemi zakonitimi sredstvi, kakor tudi sodelovati pri kaznovanju šolskih zamud tako, kakor predpisuje zakon;
f)	določevati vsakdanji učni čas, oziraje se pri tem na predpisano število ur, kakor tudi paziti, da se vrši točno predpisani pouk;
g)	nadzorovati disciplino v šoli in vedenje mladine izven šoleter paziti na vse, kar bi moglo vplivati na vzgojo mladine v šoli;
h)	podpirati kolikor mogoče učitelje v njih uradnem delovanju;
rekoč: „Dobro ! Sedaj mešaš ti, a potem bom zopet jaz. Kdor dobi zadnjo partijo, ta dobi vse, velja?"
„Velja!"
„Toda zaigrati moraš danes ti. Ti boš zaigral, veš ti, ti, tiiil Vse boš zaigral, celo sebe, razumeš, hoooj!" se mi je začel zopet režati v obraz in strahovito odpirati koščene čeljusti.
„Tudi jaz bom neusmiljen, če dobim," odgovorim pikro ter zmešam kvarte.
Vrževa jih drugič, a dobil sem zopet jaz.
To ga je razjezilo še huje. Zaškripal je z zobmi in mi požugal s koso.
„Pazi!" je zarohnel, „sedaj bova igrala v tretje in v zadnje, če izgubiš, si ob vse. Daj mi kvarte, da jih zmešam, moja vrsta je!"
Zopet me je izpreletela zona, in kri mi je zavrela po žilah ter mi silila r glavo, da sem bil zdajci ves rdeč in potan.
Krčevito sem pograbil odštete mi kvarte ter jih začel metati s tako silo, da so mi od-letale nazaj v obraz.
Tudi nasprotnik se je zravnal nervozno bolj pokonci ter podvojil opreznost. Pazila sva drug na drugega kakor dva jastreba.
i) nadzorovati ali učitelji zvesto izvršujejo svoj poklic, in ob upravičenih pritožbah proti njih vedenju urediti potrebno, da se to odpravi ;
k) poravnavati po možnosti prepire učiteljev med seboj in z občino ali s posameznimi občani, ako izvirajo ti prepiri iz šolskih razmer;
1) sodelovati po zakonitih predpisih pri podeljevanju učiteljskih služb;
m) dovoljevati šolskim voditeljem dopuste do treh dni;
n) narejati letne proračune za stvarne šolske potrebščine, jih predlagati in duplo okrajnemu šolskemu svetu v pregled in v potrjenje. Temu mora tudi oddajati vsakoletni račun zastran prejetega in izdanega denarja; dajati pojasnila, staviti predloge, podajati mnenja občinskim zastopom in predstojnim oblastem ter v gospodarskih stvareh tudi deželnemu odboru.
Kazen tega pristoji krajnemu šolskemu svetu še oni delokrog, ki mu je izročen po ostalih šolskih zakonih.
§ 12. Delovanje krajnega šolskega sveta pa ne obsega vadnic, združenih z učiteljišči; samo tam, kjer se vzdržujejo docela ali deloma z občinskimi dohodki, sodijo vadnice r področje krajnega šolskega sveta.
Dalje ne sodijo v delokrog krajnega šolskega sveta tudi one v § 1. navedene ljudske šole, ki jih dotična selska občina ne pomaga vzdrževati, in pa deželni zavodi za nepolnočutne in zanemarjene otroke.
Delokrog krajnega šolskega nadzornika.
§ 13. Krajni šolski nadzornik je dolžan večkrat obiskati Jodkazane mu šole in mora biti z voditelji ¡teh šol v vednem stiku ter nedostatke, ki jih opazi, naznanjati krajnemu šolskemu svetu in stavljati dotične predloge. Zlasti mora krajni šolski nadzornik paziti:
a)	ali so šolske sobe in šolska oprava v dobrem stanu, ali so šolski prostori primerno kurjeni in prezračeni in ali je v njih sploh opazovati primerna snaga in primerni red;
b)	ali se učila, kar jih je, snažijo, varujejo in primerno hranijo;
c)	ali se uporablja šolska knjižica tako, kakor je predpisano;
d)	ali se šolski vrt primerno oskrbuje;
e)	ali se učitelji in učiteljice natanko ravnajo po predpisanem učnem času;
f)	ali so učenci in učenke preskrbljeni z vsemi potrebnimi knjigami in pripomočki ;
g)	ali imajo učitelji šolski obisk v natančnem razpregledu in ali tiste otroke, ki zanemarjajo šolo, naznanjajo pravočasno ;
h)	ali je v šoli opazovati potrebno disciplino in ali se v ta namen uporabljajo samo zakonito dopuščena sredstva;
i)	ali učitelji in učiteljice kažejo potrebno vednost v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se
Dalje v prilogi.
„če te ukanim, velja tudi," povzame on.
„Naj velja, a tudi, če jaz tebe," odgovorim ter ga lopnem po roki. V istem hipu mi je namreč hotel izmakniti križevo desetico.
Končala sva zadnjo partijo.
„Deset, dvajset, trideset, štirideset, štirideset, štirideset, štirideset," je štel nasprotnik zopet hlastno. In zaskovikala je znovič sova prav za mojim hrbtom, ter zahreščalo je po okolici, kakor bi kdo stresal kosti; in suhi veji na onem drevesu, ki ga prvič nisem bil opazil, sta tlesknili druga ob drugo. §
Zdajci se je izprem°nil ves prostor v nepregledno pokopališče. Grobišče se je jelo dvigati poleg grobišča, in spomeniki in križi so rasli pred menoj kakor gobe po dežju. In zazvončkalo je tik mene ter prikazal se je duhovnik z baretom na glavi in v kratki beli srajci, čez ramo mu je visela štola.
Skrivnostno se me je dotikal s prsti ter delal križe. Nekaj je pri tem izgovarjal; kaj, nisem mogel razumeti, zakaj prevpila sta ¡ga jok in krik, ki sta se začela razlegati po vsem prostoru.
Toda za vse to se nisem zmenil veliko, marveč uprl sem svoj pogled na nasprotnika, ki je še vedno izgovarjal število štirideset.
„Štirideset, štirideset, štirideset."
Priloga k 44. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 29. oktobra 1909.
ne pečajo s stranskimi posli, ki bi mogli kvarno vplivati na i z p o 1 n j e v a n j e n j i h stanovskih dolžnosti. Krajne šolske nadzornike, ki bi ne izpolnjevali te svoje dolžnosti, dasi jih je ponovno opominjal okrajni šolski svet, odstavi deželni šolski svet po predlogu ali po zaslišanju kraj-nega šolskega sveta.
Krajni šolski nadzornik ima pravico prisostvovati pri učiteljskih konferencah s posvetovalnim glasom.
Za mesta z lastnim Štatutom velja določba, da pošlje deželni odbor dva člana v mestni šolski svet.
Proti takim določbam so se seveda uprli vsi napredni poslanci, glasovala sta pa zanje učitelja Ravnikar in Jaklič vkljub temu, da je Slomškova Zveza na Brezjah stavila drugačne zahteve. A kaj je jima korist šole, kaj ugled učiteljstva I
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 184.441'27.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od l/«3.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
UCIteljsko društvo za svetolenart-skl okraj zboruje v torek, dne 2. novembra t. L, ob 11. uri dopoldne v Blovenski šoli. Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročilo o „Zavezi" v Mariboru, tov. Železnik.
4.	Poročilo o „Lehrerbundu" v Gradcu, tov. Klemenčič.
5.	Nekaj o rabi najnovejših tiskovin.
6.	Slučajnosti.
Pred zborovanjem ima „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb" svoj obč. zbor v sodn. prostorih.
Na prav obilno udeležbo vabi
K o p i č r t. č. predsednik. Ormoško okrajno učit. društvo zboruje v četrtek, 4. novembra, v ormoški slov. šoli. Začetek ob pol 11. uri. Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Predavanji: a) „O varstvu otrok", predava dež. sodni svetnik g. dr. Presker; b) „O normalnem indeksu", poroča tovariš Porekar.
4.	Predlogi.
K tečni in obilni udeležbi vabi
odbor.
Opombi: 1. Pri zadnjem zborovanju se je sklenilo, da prispevaj vsaka učiteljska oseba našega okraja najmanj 50 vin. za Vandov spomenik. Kdor se te dolžnosti še ni odvezal, naj
Že vse kvarte je bil prevrgel, a višje ni mogel priti.
Zopet jih je vzel v roke ter začel šteti iznova.
Zaman!
Partija je bila moja. To mi je navdahnilo poguma.
„Hihiii, hoooj," sem se zasmejal in ga začel oponašati.
Skočil je na noge in mi treščil kvarte v obraz, zavpivši:
„Se že še srečava, a takrat te izplačam."
Nato je izginil. Z njim je izginilo tudi pokopališče, in sove ni bilo več slišati, a oni suhi veji sta nehail tleskati druga ob drugo, tudi hreščalo ni nič več po okolici.
Tisti hip sem začutil, da me nekdo drži za roko.
Neznana teža se je odvalila od mene kakor kaka megla; in v glavi mi je postajalo bolj jasno.
Izpregledal sem ter opazil, da se šele sedaj popolnoma zavedam in da ležim doma v postelji.
Za roko me je še vedno držal nekdo...
Bil je zdravnik, ravno se je obrnil proti moji materi, ki je ihte sedela tik moje postelje, ter ji pošepetal : „Typhus abdominalis ..."
to stori gotovo o priliki tega zborovanja. 2. Za oglašanje k „Šolski Matici" je prišel zadnji rok.
Šmarsko-rogaŠko učit. društvo zboruje dne 7. nov. ob 1. pop. v Šmarju s sledečim dnevnim vzporedom:
1.	Zapisnik in dopisi.
2.	Poročilo o „Zavezini" skupščini — poroča tov. Rošker.
3.	Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
* * Idrijska realka podržavljena. Na-
učno ministrstvo je podelilo učna mesta profesorjem na podržavljeni realki v Idriji: Andreju Plečniku, Matiju Pircu, dr. Dragotinu Lončarju, Juliju Nardinu, Boltazarju Baeblerju ter pravima učiteljema dr. Menceju in Kajetanu Stranetzkemu.
** Odobrene učne knjige. Ministrstvo je odobrilo učno knjigo: Mazi J.: Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol. Cena mehko vezani knjigi je 70 vin., trdo vezani 1 krono.
** Umrl je v Gorici knjižničar v lice-alni knjižnici, don Cleri. Pokojnik je bil profesor veronauka na goriški gimnaziji, ker se pa ni hotel baviti s politiko, ga je škof Sedej za kazen porinil v knjižnico. Don Cleri se je večkrat bridko pritoževal zaradi neosnovanega škofovega preganjanja. Sedaj ima jPsd škofom mir.
** ljubljanska realka v začetku šolikega leta 1909/10. Učenci so takole razdeljeni po razredih: I. a 34, I. b 34, I. c 34,
II.	a 43, II. b 53 (in 1 privatist), III. a 37,
III.	b 26, III. c 25, IV. a 28, IV. b 51, V. a 28, V. b 46, VI. a 24, VI. b 29, VII. 31 (med njimi 15 Slovencev in 1 Ceh). Skupaj 314 učencev po slovenskih in 210 po nemških oddelkih. Torej tri petine vseh dijakov na zavodu tvorijo Slovenci!
** Marijanske kongregacije so orga-nizovali med srednješolskim dijaštvom v Novem mestu in Kočevju. V soboto je bil škof Jeglič v Kočevju, da je petnajstim marijanskim gimnazijcem dal svoj pastirski blagoslov. Od kdaj smejo tvoriti srednješolci društva?
** Iz srednješolske službe. Namesto na dopustu se nahajajočega prof. Friderika Hirscha in namesto prvi državni gimnaziji v Gradcu dodeljena prof. dr. Vojteha Thal-hammerja prideta na državno gimnazijo v Kočevje učiteljska kandidata Peter Jonke in Vin-cenc Eckerth. — Suplent na goriški gimnaziji Oliver Stua je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Gradišču.
Književnost in umetnost.
Dijaški almanah za leto 1909/10. V Ljubljani 1909, Izdala „Eksekutiva bIov. na-rodno-radikalnega dijaštva. Uredil Jože P u č -n i k. Lepa pripravna knjižica bo gotovo iz-borno služila svojemu koristnemu namenu. Toplo priporočamo!
Poglavje o govedoreji na Kranjskem je naslov XI. zvezku „Kmetijske knjižnice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska, in ki je ravnokar izšel. Novoizšli zvezek, ki ga je spisal družbeni ravnatelj Gustav Pire, je zbirka spisov, ki so bili objavljeni v „Kmetovalcu" glede vprašanja, s katero tujo pasmo je požlahtnjevati našo domačo goved. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične mi-
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban.
(Dalje.)
Leta 1892. I.
Devin S8./5. 92.
(Kratka vsebina: 1. Nova služba v Devinu. 2. Slaba kupčija s skladbami.
Dragi Janko!
Tvoji dve dopisnici sem dobil — nameraval sem Ti itak pisati in zdaj, ko sem se nekaj umiril ter vredil, hočem Ti opisati nekoliko svoje razmere.
Zdaj sem v Devinu: lep, romantičen, zdrav, živahen kraj. Od Brd se zelo razlikuje v vsakem oziru. Zadovoljen sem tu in nadejam se, da bom vedno bolj. Italijanščina prevladuje v Devinu Slovenščino, v javnem in zasebnem življenji sliši se le „dolce lingua del si" in celo v šoli govore otroci le italijansko med seboj. Nekaj jih niti ne ume druzega. Le še šola in pridiga je naša, a prašanje je, bo li to za-moglo ubraniti iznarodjenje Devina? Dvomim, ali pa zelo počasi in težavno. Ne, da bi tu bili nasprotniki naše narodnosti — tu še ni prodrl narodni boj, zavedajo se ne, ampak
gljaje za izboljšanje naše govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 h s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 h brez poštnine.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica. Na volitvi predsednika je bilo oddanih 409 glasov, med temi 143 praznih. Izvoljen je zopet dr. Pattai z 266 glasovi. Pattai je obljubil voditi posle z nepristranostjo. Za podpredsednika so izvoljeni posl. Pernerstorfer, Pogačnik, Starzjnski, Steinvender in Zazvorka.
*	Predlog za slovensko obrtno šolo v Trstu je stavil v seji državnega zbora dne 22. t. m. vnovič poslanec dr. Rybar.
*	Komunike Zveze jnžnih Slovanov in zveze Slovenskega kluba. Načelništvo obeh jugoslovanskih klubov je izdalo komunike: Nesporazumljenja, ki so nastala preteklo poletje v Narodni Zvezi, so se popolnoma pojasnila in poravnala. Oba jugoslovanska kluba bodeta tudi nadalje složno delovala v Narodni zvezi za skupni blagor in napredek Jugoslovanov v državi.
*	Slovanska enota je oddala v zbornici pri volitvi zborničnega predsednika prazne glasovnice. Vsakemu klubu je dano na svobodo, da vlaga nujne predloge o aktualnih stvareh. Prvi nujni predlog stavi posl. dr. Kramar. Zahteval bo, naj se sestavi poseben odsek, ki bo imel nalogo tekom 1 meseca dodelati z a -konski načrt o v a r s t v u n a r o d -nostnih manjšin. Nobena vladna predloga se ne izroči brez prvega čitanja odseka z edino izjemo zakonskega načrta o socialnem zavarovanju. — O nadaljnem taktičnem postopanju Slovanske enote imamo še ta poročila : Glede taktike se je posrečilo najti način, za katerega so se zedinile vse stranke. Izdala se je parola, da se naj Slovanska enota na noben način ne pusti provocirati, temveč naj mirno zasleduje svoj smoter: padec Bienerthove vlade.
*	Španija. Ministrski predsednik Maura je podal demisijo s celim kabinetom. Španija ima novo ministrstvo, predsednik je Moret. Liberalni in republikanski listi so sprejeli Mo-retov kabinet prijazno. — „Petit Parisien" javlja iz Barcelone, da je hotel ponoči od petka na soboto preteklega tedna nekdo umoriti državnega pravdnika, ki je stavil predlog za Ferrerjevo smrt. Na nočnem izprehodu je streljal nanj neki mladenič, ki ga pa še niso mogli eruirati. Pravdni k je ob treh v jutro umrl.
*	Proračun za 1. 1910. je predložil finančni minister Bilinski poslanski zbornici. Proračun izkazuje primanjkljaja 42 milijonov kron.
*	Ustavni statut za Bosno In Hercegovino. Na obletnico aneksije, dne 5. oktobra t. 1., se je baje imela proglasiti ustava za Bosno in Hercegovino. Dotični proglas je bil gotov ter so ga tiskali v tisočerih iztisih. Vzlic temu pa ustava še do danes ni proglašena. Bazloga temu je iskati v odporu ogrske vlade. Ta je dala svoje privoljenje za izdelano ustavo, toda je protestirala proti nje proglaše-nju. Kot vzrok navaja ogrska vlada dejstvo, da je demisionirala in da potemtakem ne more izvesti nobenega čina, ki bi ga mogla pokriti s svojo odgovornostjo.
*	Srbski državni proračun za 1.1910. izkažuje 111 milijonov dinarov izdatkov in ravno toliko dohodkov, od tega sodi 109 milijonov na redne in 2 milijona na izredne izdatke.
it i ■ ii m i—ii n t '
take so razmere in — potrebe, tako je bilo in (menda) tudi bo. Gospode je tu dosti, posebno zaradi grajskih. Pri kneginji sem že bil — pristna aristokratinja ! Tudi pianino sem jim vglasbil, za kar mi je poslala — 3 fl. Ker že govorim o denarji, naj Ti opišem svoje dohodke: 600 kot učitelj + 60 Francika za žen. roč. dela +140 orglanje = 800. Vrh tega dobim z novim letom tajništvo (120 fl) in kmalu pričnem poučevati tudi privatno, kar ponese zopet nekaj. Tako bom imel toraj kakih 1000 fl. na leto, mislim, da se bo že dalo izhajati. Opomnim pa, da je tu vse bolj „no-bel", zato pa tudi več izdatkov. Iz Trsta prihaja vsak praznik parobrod z izletniki, zato je ta čas zelo živo v Devinu. Rib se tu pač ne manjka, hodim včasih sam ribarit, kar jejako prijetna zabava.
S kapelanom sva se sprijateljila in se dobro razumeva: fant mi dopada. Tudi dekan je izvrsten mož, ima me rad in me sploh podpira v vsem. Sam dober pevec, ljubi glasbo in njene gojitelje. Pevce sem že začel pouča-vati, doslej jih je 12, mislim da jih bo še več. S šolo je križ: zanemarjeno, a tudi vse zmešano. Otrok je čez 130 — glavar mi je rekel, da napravijo precej dvorazrednico (kakor je pred mano pravzaprav že bila). Dela mi ne
Obrambni vestnik.
* Natolcevanje! Po ljubljanskih javnih mestnih šolah je semintje še precej učiteljev, ki so se navzeli strupenega ozračja, prepojenega z vzduhom svobodne šole. — Vendar je zelo koristno, če se tudi v tej frakciji včasih pokliče v spomin § 1. državnega zak. o Ij. š., da ne bodo vedno in pri vsaki ¡priliki zvra-čali krivde nevspehov pri vzgoji na roditelje in gospodarje. — Znan je sicer vsakemu šolniku omenjeni § 1., toda s tem se še ne more reči, da se učitelj ravna po njem, a k o naravnost sicer nič ne počne zoper versk o-nr avno vzgojo. Šola potrebuje pozitivnega dela, mladino je treba uvesti v versko-nravno življenje, dajati ji 1 e p zgled; storiti mora vsakdo sam kar od otrok zahteva: „Nihče pa ne more dati, česar sam nima !" — Tako piše med drugim „Slovenski Učitelj". — Brez dokazov, brez resnice bije „Slovenski Učitelj" po ljubljanskem učiteljstvu. No, vemo, od kod to prihajal Da se ravuo ljubljanskemu učiteljstvu ne more tega očitati, kar se mu očita, to priča dejstvo, da se je c. kr. okrajni šolski nadzornik Maier pohvalno izrazil pri voditeljskl konferenci o ljubljanskem učiteljstvu, da se mu glede § I in versko-nravne vzgoje ničesar ne more očitati! Kar se tiče „pozitivnega dela", je morebiti dopisun mnenja, da naj učitelj odvzame katehetu še onih par ur verouka, da bo tako „pozitivno delal", katehet se pa od lenobe de-belil. Gospodje! Ali niso vse naše knjige pisane v versko-nravnem duhu? Ali niso vsi učni načrti sestavljeni v versko-nravnem duhu ? Ali niso vse učne slike sestavljene v versko-nravnem duhu? Ali nam ni odmerjena vsaka stopnja, vsak korak, ki ga moremo z ozirom na učno postopanje celo zapisati po nadzorni-kovih predpisih. Ironija 1 In vi pravite, da uči-teljstvo ne deluje „pozitivno" v versko-nravnem duhu. Kar se pa tiče uspehov, naj navedemo tu besede moža, ki že nad 40 let službuje pri učiteljstvu, je zvest svojemu verskemu čuvstvovanju in pravi: „Jaz ne bi bil zmožen danes poučevati v višjih razredih, ko se vam toliko predpisuje in se vas vedno bolj oklepa. Toliko pisarij! Z a t o pa tudi ni tistih uspehov, kakor smo jih imeli nekdaj — ko je bilo vse bolj prosto 1" Oksimeron bi pa zvali „figuro", ki jo je napravil pisec s tem, da ob takih razmerah govori o — svobodni šoli. — Gospodje! Grozili ste nam nekoč z bojkotom našega glasila! Niste imeli povoda in bodla vas je v oči le resnica in zahteva pravice, Nismo se spustili na tako nizkoten nivo kakor „Slovenec" tedaj ko je omenjeno glasilo prinašalo najgnusnejše laži o nas. Ostajali smo zmerni in pripisovali vso krivdo „Slovenčevim" urednikom, toda sedaj vidimo, da je pričel „Slov. Učitelj" še na kočljivejši in grši način osum-ljati napredno učiteljstvo. No, v Ljubljani ne bo ničesar opravil; zna si izvojevati le to, da lista, ki s podllim natolcevanjem, brez dokazov blati učiteljstvo — ne bo naše učiteljstvo priporočalo in podpirala. — Le rajši pošteno!
% Inkvizicija! S Primorskega: No, se pač vidi, da sodijo in pišejo naši gospodje po kranjskem kopitu. Pomilovanja so vredni kranjski tovariši in tovarišiee, zakaj njih gospodarji so tako naduti in domišljavi, da celo našo duhovščino ščujejo proti učiteljstvu. Ha, kar ob službo ali pa ob glavo bi nas radi spravili. Zadnji „Slov. Učitelj" se zaganja v neko našo učiteljico. Kranjsko učiteljstvo ne glej nas Primorcev, da se ne pohujšaš! Boš rajše potem gledalo ko nas pridejo tvoji gospodje peč na grmadi. — Naj le pazi „Slov. Učitelj", da mu ne podkurimo tu in ga ne preženemo s Primorske!
primanjkuje, čas beži, a jaz se „troštam" počitnic (15./7.)
Po letu je tu mnogo gospode zaradi morskih kopelji in tržiških toplic. Z eno besedo: ne kesam se, da sem prišel sem. Vodo-pivčeva roka nima tu take moči, a Klodičeva je bližje.
S tem sem Ti napravil malo sliko tu* kajšnjih in svojih razmer. Drugič pa še kajl
Fajgel je res srečen (sicer poredkoma), da je dobil ono podporo — saj jo zasluži. Ali veš koliko? — Praviš: „je treba znati", da, to menim, da je še čas. Kajti one nagrade so res namenjene „mladim" umetnikom, treba pa je tudi pokazati svoja dela. Jaz — kakor veš — imam vse svoje (izdane) skladbe natisnjene v tako borni obliki, da me je skoraj 6ram pošiljati je v više kroge. Morda bo sčasoma bolje. Kaj mi pa Ti svetuješ?
Z mojo kupčijo ne gre predobro. Dobiček imam še ves — pri naročnikih. Prejeti imam še kakih 80 fl. a tudi zvezkov bo še kakih 100. O, uboga Slovenija!
Kako pa Tebi? Si zadovoljen, srečen, zdrav? Ti flegma se rediš, da — blagor Tebi, da si ,omožen samec" — a dragi, kadar pridejo v hišo „kvinkvenije" z vedno lačnimi usti, takrat ima človek vse druge skrbi. Ne
Učiteljiščni vestnik.
Ples — vzgoja — omika! Dejstvo je pač važno! Tako se dogaja, da se učit. kandidatom dovoli ples, le a tem pogojem, da ne bodo ničesar imenovani, češ: „če boš priden, pa dobiš igračico 1" Prav po otročje se goji med njimi patronatstvo, ki ga nimajo v tem oziru niti na ženskem učiteljišču niti na drugih zavodih. Je pač izjema ali špecialiteta, ki bi na nas sicer še ne napravljala tolikega vtiska, če bi ji ne bilo še večje ozadje. Ono strogo policijsko nadzorstvo, pažnja na vsak korak kandidata, strahovanje, groženje i. dr. ne napravlja na nas tolikega vtiska, ker si mislimo: po čemu svobodnejšega razvoja v vzgoji, nego ti bo svobodno življenje pri učiteljskem stanu ?1 Boš vsaj tedaj, ko te obišče vrli kmetič v šoli in te kot kraj. šol. nadzornik — nadzoruje, lahko z mimo vestjo s Pre šernom rekel: „Navadile so butare se pleča!" Naj koža podplat postane — saj učiteljstvo ne potrebuje ljudi, ki bi znali ceniti prostost, še manj — pa biti samostojni. Se boš že znal zasukati v Rovtah po rovtarsko. Pa čemu olike in one stroge etikete! — Toda gospodje, stvar ima drugo ozadje! Kandidat pride vendar čez leto dni v življenje. Posledica teh in enakih poniževalnih prepovedi postane pohajanje po raznih beznieah itd., in človek se mora polagoma odtujiti pošteni družbi, tako da se slednjič celo boji iti v kako boljšo družbo, ker: „Navada je že postala železna srajca", in bati se je, da se v tej družbi — kaj ne zareče. Glede pijače itd. itd., kar se amatra kot posledico prvega koraka, govori razsoduost. — Zaradi stvari same bi bilo želeti! — Po čemu zabranjevati pošteno družbo: seveda je potreba pri tem odložiti vse take pomisleke, „ki naj bi bili vzgojno sredstvo" — v stran. O škodi, ki jo ima prireditev v materialnem oziru na uspehu, če se dovoli vse po prvi konferenci
—	menda ni potreba posebe govoriti.
Disi!
Žensko vprašanje In učiteljiea.
Referirala na shodu užiteljišfcih abiturientov E. £ er-ži 5 e v a.
(Dalje)
Očitajo, da se hoče emancipiraaa žena navzeti moške manire in običajev. Emancipi-rana žena hoče biti le ženska — a. popolna in plemenita.
Tu ni misliti na pretirano emancipacijo, iskanje zunanjih efektov, ekscentričnost, ekstra-vagantnost, ki jo hočejo kazati že po zunanjosti in vsem vedenju. Prava emancipiranka nima smotra oblačiti se kolikormožno ekstra-vagantno in po moškem kroju. Pametna žena sicer zametuje ono modo, ki časih znori do skrajnosti in škoduje telesu in zdravju. Tudi ni umestno vesti se proti moškim oblastno, drzno, izivajoče tuintara zaničljivo. Taka žena nima s pravo emancipirano ženo najmanjše zveze niti najmanjšega sorodstva.
Ali ui lepše in naravneje, da tudi eman-cipirana žena ohrani v sebi ono žensko privlačno nežnost in ljubeznivost, ter jo druži s svojim odločnim delovanjem in s svojo duševno samostojnostjo?! Ona tudi želi, da se z njo občuje in postopa kot z žensko, a ne kot z neumno brezmiselno naivno igračico, zakar
—	žalibog — še danes nekateri moški smatrajo ta nežni spol.
Ni treba misliti, da emancipirana ženska oropa docela ženske ljubezni. Tudi nji polnijo srce blaga in nežna čuvstva, tudi njena duša je polna idealov.
Bavnotako si ona želi počivati od truda in napora na zvestem ljubečem srcu. Ljubezen je dragocen zaklad, ki ga zvesto čuva, boječ se, da ga ne izda lahkomiselno, nevredno.
rečem, da bi se meni godilo slabo, toda bilo bi lehko tudi — bolje, čakajmo! —Za danes zadostuj l
Piši! Pozdrav od Franice in mene obema. Vae dobro Ti želi
Tvoj verna udaai H. Volarič. IL
(Kratka vsebina: 1. Skladbe t italijanskim tekstom. — 2. Denarne zadrege. — 3. Tarok v razvedrilo. — 4. „Slovenci" in „Narodovci".)
Dragi Janko!
Obe Tvoji pismi prejel. Hvala za voščilo ! Enako želim — to veš — tudi jaz Tebi vse debro (posebno... „na telesni")! „Ave M." sem bil takoj prepisal, toda — skoraj zabil sem na-njo, kajti imam mnogo dela — s šolo, instrukcijami in drugo pisarijo. Zdaj namreč prepisujem in pripravljam za tisek svoje klavirske skladbe, koje izda založnik in tiskar „Schmidl et C." v Trstu, seve z — italijanskimi naslovi.
Kaj meniš k temu ? Ako bi jaz sam izdal, ne prodam takih skladeb med Slovenci 50 iztisov — založnikov pri nas ni — Glasb, matica me ne podpira, naj bi tedaj blago ležalo v kotu? Zakaj? Če je dobro, „ven" naj gre med svet; ako ni „za nič", tedaj pa recite, da n i, pa vse raztržem in zažgem. — Skušal bom z založnikom pogoditi se tako, da mi podari za odškodnino 100—200 iztisov sč slovenskimi naslovi.
Ideal emancipirane ženske je blagor naroda in človeštva. In najlepše in najprostra-nejše delovanje v tem smislu se ji odpira v zakonu — in kot učiteljica. Zato je pa ona vz»rna soproga, skrbna mati in pametna voditeljica otrok. Naravnost nespametno je govoričenje prenapetih študentk proti zakonu.
Poglejmo, če more biti ženska tudi kot mati in žena emancipirana.
Moderna koketa ostane v zakonu taka kakršna je bila poprej. To je povsem naravno. Njena duša nima drugega spoznanja. Bavno tako bo ostajala pred raznimi izložbami in morila moža s prošnjami za najmodernejši klobuk itd. In mož, boječ se nadaljnega nadlegovanja, privoli zopet in zopet, a se morda skriva pred upniki. Tega ne bo zahtevala razumna ženska. Ako je prej smatrala življenje za resno, se bo tembolj v zakonu prizadevala biti popolna.
Kot mati je duševno izobražena žena prevzeta najpopolnejše, najsladkejše materinske ljubavi. Učiteljica — kakor mati — se zaveda svoje najsvetejše dolžnosti vzgojiti mala nežna bitja v krepke in koristne ude človeštva; zaveda se, da jo čaka glede tega težka odgovornost.
In kje bi mogla bolj plodonosno uporabiti svoje znanje, svoje prepričanje, svojo ljubezen do naroda nego pri vzgoji dece?
Koliko več vpliva ima res naobražena mati na svoje dorasle otroke.
Znano je, da so vse pridige materine zaman, ko odhaja sin v svet, vsi sveti zaman, saj mati nima primernega naziranja o svetu, in sin kaj nerad posluša popolnoma nemogoče svete materine. Ker emancipirana žena sama ne pozna omahovanja in negotovosti, bo tudi v duše otrok vcepila trdnost prepričanja ter postavila nerazrušljiv temelj plemenitemu značaju. Kake neprecenljive vrednosti je to za poznejše življenje njenih otrok! Ko se drugi bore s tisoč dvomi, so nazadnje siti napora in prevar, se izneverijo vsemu — v njihovi duši ostane temna praznota — se mirno in samozavestno ozirajo sinovi in hčere emancipirane matere v zvezdo, ki jo jim je pokazala. In ko ona vzvišena žena že počiva v ozkem grobu, se je otroci spominjajo s svetim spoštovanjem in neumrljivo ljubeznijo ter jo blagoslavljajo.
(Dalje.)
Vestnik.
Jnbilejska samopomoč. Dne 17. avgusta je umrl tov. Andrej Šket. Bazposlal sem položnice, večina članov jih je rešila in zadostila dolžnosti; prosim še one, ki imajo še položnice doma, naj jo neso z 2 K 10 h, oziroma 4 K 10 h na bližnjo pošto, da bodo mene razveselili in svoji dolžnosti zadostili.
Predsednik.
Slovenska Šolska Matica. Imenik dru-štvenikov „Slovenske Šolske Matice" za leto 1909. se že tiska. — Gg. poverjeniki, ki še niso poslali nabiralnih pol, naj to nemudoma store, ako hočejo, da bodo njih člani izkazani v tiskanem imeniku.
Odbor.
Poročila sta se v Gorici tov. Drago P i n t e r i č in gdč. tov.. Marica Posega, oba službujeta pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža. Iskrene čestitke 1 — Strokovni učitelj tovariš Karel H u m e k v Krškem se je poročil z učiteljico gdč. Marico Perhavčevo. Obilo sreče!
Nagrobni spomenik rajnkemu učitelju in šolskemu voditelju Ljudevitu Kranjcu je že postavljen na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani, kakor smo poročali nedavno. Ker ga pa ne moremo slovesno odkriti zaradi o d-d a 1 j e n o s t i, prosimo drage tovariše in cenjene tovarišice, da blagovolijo grob blagega
Pri meni vse po starem: bolje bi bilo! Vse zastonj — vedno sem v zadregah, denarnih namreč, dobivam lepih dohodkov. Otroci, dragi moj, ti „jedo". Blagor Ti, da ne izkušaš 1
Jaz imam druge nazore o ^zemeljski" sreči in svetnem veselji. — Naj bo 1 Kar je, to je 1
Tvoja „Ave M." je lepa, dasi spominja na znano. Ali jo boš pel sam ? Previsoka bo za — Te. Veseli me, da Ti „gre" dobro kupčija z Iskricami.
V Devinu je zdaj dolgočasno. Grajski so odšli v Benetke, ptujcev ni — burje pa odveč. Edini „tarok" je včasih v razvedrila. Pa Ti?
Končam 1 Piši še kaj, če se nisi že ves „pokranjčil". Ali se lasajo Ti šmentani „Slovenci" in „Narodovci"! Sramota! Mi na Goriškem, se pa ne menimo dosti za Mahniči-jance — narod tu ve, kaj mu treba. Da bi ne bilo le „tega liberalnega učiteljskega (hudičevega) zaroda!" Hm!
Bog! (Viš, riš — saj sem tudi jaz rimski katolik!)
Sprejraita srčni pozdrav od Tvojega
H. Volariča.
Devin 2./12. 92.	(Dalje.)
rajnkega tovariša posetiti, ako jih zanese pot na dan Vseh svetnikov tja. Kje leži, se lahko pozve pri cerkveniku. — Odbor postojnskega učit. društva.
Kmetijsko šolo na Grmn je sklenil deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju preurediti tako, da se ustanovita zimska in letna šola. Prva bo obstajala iz dveh zimskih tečajev. Poučevalo se bo v nji splošne kmetijske predmete, ker je namenjena učencem iz ne-vinorodnih krajev, posebno onim z Gorenjske. Letna šola pa je namenjena v prvi vrsti učencem iz vinorodnih krajev in bo trajala po eno leto od 1. novembra do 31. oktobra vsakega leta. Poleg splošnih kmetijskih predmetov se bo poučevalo v letni šoli posebno v drugem polletju v prvi vrsti vinogradništvo. Ubožnejšim učencem letne šole bo deželni odbor podelil ustanove po 300 K, ubožnejšim učencem zimske šole pa za vsak zimski tečaj po 150 K, Letos se prične pouk v letni šoli in v prvem zimskem tečaju dne 15. novembra t. 1. Učenci, ki vstopijo v letno šolo ali zimski tečaj, naj se priglase pismeno do 31. t. m. naravnost šolskemu vodstvu, kamor je do istega termina vlagati tudi prošnje za deželno ustanovo. Ker se je šola potrebam in razmeram našega kmeta primerno uredila, je upati, da se priglasi mnogo učencev. O zimski šoli poročamo prihodnjič več.
Iz šolske službe na Kranjskem. Namesto na dopustu se nahajajočega nadučiteja Frana L u n d r a pride na Rako Ivan Gantar, učitelj v Št. Jerneju. — Učit. kand. Leopoldina Kos pride v Stari trg pri Ložu. Učit.djica za ročna dela Beatrica S e d e v č i č bo poučevala na šolah v Dobličah, Griblju, Petrovi vasi in v Tribučah. — Učit. kand. Ema Kržič pride v Št. Vid pri Zatični; vodstvo šole prevzame učiteljic» Marija P e z -dir, ker je nadučitelj Ivan K r e m ž a r zaradi bolehnosti na dopustu. Namesto obolelega na dopustu se nahajajočega učitelja Frana Ju-vanca pride v Sinji vrh učit. kand. Zora B 1 i n c. Namesto na dopustu se nahajajočega učitelja Šimna P u n č u h a pride v Šmarje učiteljica Marija Sodnik. Premeščena je prov. učiteljica Ljudmila A b r a m iz Št. Vida pri Zatični v Sv. Križ. Prov. učiteljica Boža P i c h 1 e r pride na Grosuplje. Učit. kand. Andrej P o g a č a r pride kot prov. učitelj v Kamnik. Bivša suplentka v Osilnici Marija N o s a n pride kot prov. učiteljica v Banja-loko. Ker se je prov. učitelj Josip B o m v Kočevju odpovedal svoji službi, je bil imenovan na njegovo mesto učit. kand. Fran Lan-g e r. Za prov. učiteljico je imenovana v Novem mestu Adela T u r k. Namesto na dopustu še nahajajoče učiteljice Ivane S i m č i č pride v Igovas učit. kand. Josipina Marti n ( i i Ker je učitelj Vozel zaradi bolezni na dopustu pride v Trebnje suplentka Pavla Ž e n k o.
Novo šolsko leto na obrtnonadalje-valni šoli v Solkanu se fprične 3. novembra. Vpisovanje bo v šolskem poslopju 29. t. m. od 9.—12. ure dop. Nanovo se sprejme 30 obrtnih vajencev, ki so z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Domači mizarski vajenci občine solkanske imajo pri drugače enakih razmerah prednost pred drugimi. Pri vpisovanju se plača 1 K vpisnine. .Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Solkanu. Vodja Fr. Bajt.
Nemška šola v Velenju je letos tudi malo nazadovala. Vsak, kdor pošlje otroka v nemški otroški vrtec v Velenju, se mora zavezati, da ga pošlje tudi v nemško šolo, biti pa morajo starši član „Sudmarke" in „Schul-vereina" in plačati letni prispevek 4 K. — Ustanovitev otroškega slovenskega vrtca je nujna potreba. Upamo, da se to vprašanje kmalu ugodno reši.
Od Sv. Lenarta na Štajerskem nam pišejo: V nedeljo, dne 10. t. m., so otvorili tukajšnjo šulferanjsko šolo, ki pa še do danes nima predpisanega dovoljenja (§ 187. š. i. u. r.) Vpisanih je baje 162 otrok.
Štajerski deželni šolski svet je sklenil razširiti dvorazredno ljudsko šoli v Gornji sv. Kungundi v trirazrednico in je odobril ustanovitev šulferajnske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Otvoritev „Cesarja Franca Jožefa I. jnbllejske šole v Truškah". V mareziški občini, na kraju Koprščine, dozdaj kolikortoliko zaprta zunanjemu svetu in bolj znana v duhovniških krogih nego drugod zaradi težavnosti službovanja, se je vas Truške začela v zadnjem odpirati svetu in prosveti ter izgubljati značaj istrske tožnosti, Letos se je z delom občanov in z državno podporo iz sredstev za olajšanje bede uravnala cesta; na kulturnem polju deluje pred leti ustanovljeno pevsko društvo „Straža", v tem letu pa se je postavil temelj narodni izobrazbi s tem, da se je zgradilo poslopje za dvorazredno ljudsko šolo. — S požrtvovalnostjo občanov — poslopje stane svojih 35.000 K — in z državno podporo 4000 K je sezidana čisto moderna šola, ki bo s svojo lepo ležo in ličnostjo dajala vsemu kraju svoje obilježje.
Iz šolskih krogov na Štajerskem. Nastavljeni so kot okrajni pomožni učitelj za okraj okolica mariborska nadučitelj v Tepanju Jakob J u r k o ; kot def. učiteljske osebe: pri Sv. Lenartu v Slov. goricah def. učitelj Al. F r o m od Sv. Benedikta v Slov. gor., pri Sv. Jakobu v Slov. gor. prov. učiteljica Al. Pernat, pri Sv. Ilju pri Velenju prov. učitelj Vinko S t o p a r, v Kapelah def. učiteljica v
Blanki Marija B o š t j a n č i č in prov. pora. učitelj v Brežicah Gustav Svetlin, na prvi deški šoli v Mariboru def. učitelj na tamošnji tretji šoli Franc S t e b i c h in na šoli v Beli cerkvi suplentinja Zofija Schwarz.
Iz slovanskih pokrajin.
O Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Glasom statističnih podatkov c. kr. centralne statistične komisije sta koncem leta 1908. imeli Bosna in Hercegovina 1,828.397 prebivalcev. Od teh je bilo 610.032 mohamedancev, 794.702 pravoslavnih, 406.653 katolikov, 11.250 Židov in 5742 pripadnikov drugih vero-izpovedanj. — Po ljudskem štetju leta 1895 je bilo v obeh pokrajinah 548.632 mohamedancev, 673.246 pravoslavnih, 344.142 katolikov, 8213 Židov ia 3859 pripadnikov drugih veroizpovedanj, skupno 1,568.092 prebivalcev. Od tedaj se je torej prebivalstvo pomnožilo za 260.287 duš, oziroma za 166 odstotkov.
O Nekaj Statistike Iz „vcleizdajnl-ške" tožbe v Zagrebu. Iz stenografičnega zapisnika, ki obsega 5094 strani, je povzeti naslednje številke: Zagovorniki so bili obsojeni na 2530 kron globe, zabranilo se jim je 758 vprašanj, obtožencem pa 364. Zagovornikom se je odvzela beseda 90krat, obtožencem pa 124 krat. Ničnostnih pritožb so priglasili zagovorniki in obtoženci 2255. Obtoženci so bili disciplinirani 17 krat s samotnim, 54 krat pa temnim zaporom. 32 obtožencev se je za 116 dni odvedlo iz razpravne dvorane. Zaslišano je bilo 291 prič državnega pravdnika, od teh je bilo 218 frankovcev in 55 Srbov. Od teh prič je bilo 96 že pred kaznovanih in sicer 6krat radi goljufije, 125krat radi tatvine (lepe priče je Accurti skupaj zvlekel), 9krat radi težke telesne poškodbe, 60krat radi drugih prestopkov. Zagovorniki so predlagali 824 prič, a zaslišalo se jih je samo 42; stavili so 1932 predlogov, sprejetih je oilo 77. Povodom Na-stidevega zaslišavanja je predsednik odklonil 72 vprašanj, odvzel 5krat besedo, uložilo se je 195 ničnostnih pritožb, stavljeno 120 predlogov, od katerih je bil sprejet en sam. Zagovornik dr. Budisavljevid je bil obsojen na 8, soproga dr. Hinkoiča pa na 14 dni zapora. — Pričnine se je izplačalo 70.000 K.
O Lev Tolstoj na potovanja. Buski
listi so že par dni sem polni poročil o potovanju velikega ruskega pisatelja in misleca, ki je zapustil svoje svetovnoznano Jasno Poljano in se napotil k svojemu staremu prijatelju V. G. čertkovu na obisk, čertkov je bil začetkom poletja administrativnim potom prisiljen preseliti se v drugo gubernijo. Kajpada, celo potovanje Tolstojevo je bilo pravzaprav ena sama triumfalna cesta. Nobena kronana glava ni bila doslej predmet tolikih in tako spontanih presrčnih ovacij kot genialni ruski filozof. Množice navdušenega ljudstva so spremljale pri vsakem koraku ljubljenca ruskega naroda in pri tem se izogibala vsemu, kar bi starčka moglo vznemirjati in nadlegovati. Tolstoj se je čisto nenadoma odločil za to poto-vanie. Že prej je imel namen, potovati na mirovni kongres v Štokholm, kjer je nameraval predavati o potrebi svetovnega miru. Ker pa je kongres zaradi generalne stavke izostal, se je Tolstega rodovina globoko oddahnila, saj je opravičeno bala za zdravje enoinosemdesetlet-nega starčka. V tem pa je Tolstoj zamislil novo potovanje, od katerega ga ni moglo nič odvrniti. Na potovanju k prijatelju Čertkovu sta ga spremljala hči in sin ter osebni njegov zdravnik. Tolstoj se vozi — oblečen v obleko navadnega mužika — v tretjem razredu. Starčka so seveda povsod takoj spoznali in so mu povsod prirejali navdušene ovacije. On je vse potrpežljivo prenašal in neutrudno odgovarjal na vsa mogoča vprašanja, s katerimi so ga nadlegovali njegovi čestilei, ter podpisoval brezštevilne razglednice itd. vsem, ki so ga za to poprosili, boteč imeti spomin na njega. Šele v rodovini čertkovi si je odpočil. Uredili so mu tam sobo tako, da se je čutil kakor doma. Ves teden svojega bivanja je živel Tolstoj pri svojem prijatelju kakor na Jasni Poljani. Iu vsak dan je celo literarno delal po nekaj ur. O svojem potovanju in o ovacijah je dejal Tolstoj, da mu niso napravile mnogo veselja. „V vzajemni zvezi med ljudmi je glavna stvar, da drug v drugem vidimo predvsem človeka. Ker pa sem jaz žalibog — kakor se pravi — človek z imenom, zato se je kazala v teh naših stikih nekaka neodkritosrčnost, da mi je bilo časih kar naravnost mučno."
O Srbsko novinarstvo. Vladni krogi mislijo resno na to, kako bi izdatno omejili svobodo tiska. Srbsko novinarstvo namreč lahko piše, kar hoče. Tako lahko v srbskik časnikih beremo marsikaj, na kar človek pri nas niti še misliti ne sme.
O Koliko živi Nemcev na Hrvaškem? Leta 1890. je bilo na Hrvaškem 117.493 Nemcev. To število je v 10 letih poskočilo na 136.121. Ker šteje Hrvaška 2,416 300 prebivalcev, tvorijo torej Nemci 5 67% vsega prebivalstva. Nemcev na Hrvaškem je potemtakem, relativno in absolutno vzeto,, več kakor pa na Kranjskem. Ker znaša prirastek Nemcev v desetletjih 16 2%, vsega ostalega prebivalstva pa samo 9-73%, je jasno, da nevarnost nemškega „Dranga nach Osten" za Hrvate ni samo prazna fraza. Ako se Hrvati skupno s Srbi ne bodo pravočasno in z vsemi silami uprli nem-
ški invaziji, se lahko prigodi, da bodo priseljeni Nemci v par desetletjih neomejeni gospodarji v Slavoniji.
o Zlata vredna beseda. Neki praški občinski odbornik je predlagal županu, da se naj nakloni onih 30.000 kron, ki jih sedaj dobivajo prireditelji konjskih dirk — češki iolski družbi.
o Knsk» statistika za september. V mesecu septembru je bilo 134 ljudi obsojenih na smrt. Od novega leta do 1. oktobra pa vsega skupaj 1038.
O Avtonomija z» poljsko kraljestvo. Kakor poroča „Kurjer Polski", je ruska vlada izgotovila zakonski načrt za avtonomijo poljskega kraljestva. Po tem načrtu bodo smeli Poljaki ustanavljati svoje šole, deželni službeni jezik pa b« poljski; samo v onih okrajih, kjer je večina Malorusov ali Litavcev, bo dovoljen tudi maloruski in litavski jezik. Avtentični tekst zakona o samoupravi je ruski. Volilno pravico bodo imeli meščani, ki so dovršili 25. leto in posedujejo kakšno nepremičnino ali so najemniki, ki plačujejo: v Varšavi najmanje 360 rubljev letne najemnine, v ostalih mestih pa 60—180 rubljev. Cerkve, ustanove in privile-.giranci nimajo volilne pravice. Žene, ki dobe tudi volilno pravico, jo bodo mogle izvrševati po svojih možeh ali sinovih. Židje ne morejo biti izvoljeni za župane niti njihove namestnike. — Policijski urad bo imel pravico pošiljati svojega komisarja na seje avtonomnega zbora.	__
Razgled po šolskem svetu.
—	Rektor češke tehnike v Pragi, prof. Bertl, ki je imel pred nedavnim časom konflikt z naučnim ministrom in z dež. predsednikom češkim in ki je bil letos v priznanje zaslug vdrugič izvoljen rektorjem češke tehnike, je resigniral na to mesto. Volitev novega rektorja bo v kratkem.
—	Ekskurzija ruskih dijakov. V prihodnjih dneh pride iz Ruskega dijaška ekskurzija pod vodstvom prof. Pogodina, znanega slavofiia. Ekskurzije se udeleži okolo 10 študentk in 15 študentov. Peljejo se čez Levov in Krakov na Moravsko ter na Češko in po Dunavu na Balkan. .— Vedno množeči se ■vzajemni obiski Slovanov, osobito slovanske mladine so veselo znamenje za bodočnost. V medsebojnem spoznavanju leži temelj praktični naši vzajemnosti.
—	Profesor Lampreeht o nazadovanju nemških vseuiilišč. Iz Berlina javljajo : Veliko pozornost zbuja izjava o nazadovanju nemških vseučilišč, ki jo je znameniti zgodovinar prof. Karel Lampreeht, podal v nekem govoru na kongresu visokošolskih profesorjev v Lipskem. — Prof. Lampreeht je rekel: Mi nismo več na čelu vseučilišč sveta, Francija in Amerika sta nas že daleč prekosili.
— Agronomsko fakulteto uredijo Bolgari na svoji veliki šoli v Sofiji. S tem bo ugodeno onim mnogim mladim Bolgarom, ki se hodijo učit poljedelstva v inozemstvo, vidi se pa tudi, kako napredno je bolgarsko kraljestvo.
—	Agronomska fakulteta belgijskega vseučilišča. Srbska vlada je poklicala iz Prage v Belgrad znanega agronoma-stro-kovnjaka dvornega svetovalca dr. Julija Sto-klaso, naj bi organiziral na belgrajskem vseučilišču agronomsko fakulteto. Dr. Stoklasa se je rad odzval pozivu in je že minole nedelje razložil svoj program v akademskem svetu vseučilišča. Ta program je obenem tudi program dela na celokupni gospodarski preobrazbi Srbije. Ideja dr. Stoklase je našla v Srbiji umevanja in odličnih pristašev.
—	Češka šola v Draždanih. „Hlas Naroda" javlja, da je češko društvo „Vla-stimi" v Draždanih sklenilo ustanoviti v Draždanih češko ljudsko šolo. Šola se je že odprla. Upisalo se je takoj 200 otrok.
—	Slovenec — profesor stenografije na bolgarskem vseačiliščn. Bolgarski listi poročajo, da je imenovan za profesorja stenografije na bolgarskem vseučilišču v Sofiji slovenski rojak profesor Anton Bezenšek, ki je tudi oče slovenske stenografije. Doma je blizu Celja na Štajerskem.
—	Cesare Lombroso. Profesor Cesare Lombroso je umrl v Turinu. Lombroao je osno-valec kriminalno-antropološke šole, ki smatra zločin kot nepotrebno posledico duševnega razpoloženja in storilčeve sposobnosti. On vidi v zločinu posledice atavizma (dednosti) ali pa smatra zločinca za anormalnega človeka z ozi-rom na njegove prednike. Lombroso je slovit učenjak in je bil v Veroni rojen I. 1836, dne 6. novembra. Bil je doktor medicine.
—	Meščanska šola v Borovljah. Deželni šolski svet v Celovcu je sklenil, da se osnuje meščanska šola za dečke in dekleta namesto nameravane obrtne šole.
—	Za ustanovitev koaservatorija v Zagrebu se vrše predpriprave; otvoritav se vrši najbrže žs prihodnje šolsko leto.
—	Visokošolske legitimacije bodo odsedaj opremljeue tudi z lastnikovo sliko, da bo vbodoče izključena vsaka zloraba.
—	Slovanska šolska deca t Pruski. L. 1906. je bilo v kraljevini Pruski 6,554.837 šolske dece, od teh 5,654.432 memske narodnosti in 900.495 drugih. Slovanske dece je bilo 13*56 odstotkov, in sicer Poljakov 864.175 ali 13-18%, češke 18.555 ali 0*28%, lužiško-srbske 12.102 ali 0-18%. Število poljske dece je v desetih letih od 498.583 naraslo na 611.190. Ta deca govori samo poljski.
—	Krajni šolski svet v Poštorni so
hoteli Nemci razpustiti. Stavili so ta predlog dr. Gessman, Šturm (rojen Slovenec 1), Bienoss, in Schmied ter ga utemeljevali s tem, da on zanemarja tamošnjo nemško šolo. Nakana se jim pa ni posrečila, ker predlog baje ni dovolj utemeljen.
—	Častni doktorat. Cesar je dovolil filozofski fakulteti češke univerze v Pragi, da je imenovala profesorja slovanske filologije na graški univerzi dr. Matijo Murka in dvornega svetnika J a g i č a častnim doktorjem filozofije.
—	Profesor Anton Dorn, voditelj in ustanovitelj napoljske zoološke štacije je v Mo-nakovem umrl.
—	Stolico za zrakoplovstvo ustanove nt ruskih tehnikah, in sicer v Petrogradu, Kijevu in v Novočerkasku. Na novočerkaski tehniki bodo združena teoretična predavanja s praktičnimi vajami v zrakoplovstvu.
—	Ljudsko šolstvo na Hrvaškem. Koncem šol. 1. 1907/8. je bilo na Hrvaškem po uradnih izkazih skupaj 1536 šol in to 1425 javnih, 49 verskih in 62 zasebnih. Ena šola odpade v županiji lički na 1907 prebivalcev, v modruški na 1544, zagrebški 2113, varaž-dinski 3007, belovarski 1758, požeški 1192, virovitički 1307, kremski 1717 prebivalcev; v mestih Zagreb na 2774, Varaždin 2684, Osek 1949 in Zemun 2074 prebivalcev. Po poučnem jeziku je bilo 1402 hrvaških, 16 nemških, 3 madjarske, 4 slovaške, nadalje 29 verskih šol hrvaških, 10 nemških in 10 madjarskih. Izmed 62 zasebnih šol je bilo 18 hrvaških, 6 nemških in 38 madjarskih. Skupno torej 1449 hrvaških, 32 nemških, 51 madjarskih in 4 slovaške šole.
—	Čehi za našo šolsko družbo. Začetkom docembra priredi odsek „Češko-slovan-ske Jednote" v Plznu veliko veselico na korist naše slovenske Ciril-Metodove družbe. V zvezi s slavnostjo bodo predavanja o slovenskih razmerah, bo turistična razstava slovenskih pokrajin, izložba slovenskih knjig in muzikalij, poizkuševalnica slovenskih vin itd. V Ljubljani se osnuje poseben odbor, ki bo prirediteljem v pomoč.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Z gospodarskega polja.
= Davek na vozne listke je po poročilu finančnega ministrstva znašal 1. 1907. vsoto kron 20,557.979 in se je zvišal napram dohodkom od tega davka v letu 1906. za kron 1,180.039.
= Loterija. Preteklo leto so znosili ljudje v loterije 34 milijonov kron, dobitkov pa se je izplačalo 1,300.000 K. Na vsakega lote-rista prid<« 90 K.
= Podraženje klobukov. Avstrijski tvorničarji klobukov so sklenili povišati ceno klobukov za 5 do 10 odstotkov zaraditega ker neprestano rastejo cene sirovinam, iz Katerih se izdelujejo klobuki, zlasti zajčja dlaka, dlaka kuncev in bobrov.
= Izseljevanje v mesecu avgustu.
V Severno Ameriko je odpotovalo čez Trst v mesecu avgustu 928, lansko leto v istem času 316 oseb. V Južno Ameriko se je odpeljalo letos v avgustu 348, lansko leto 252 potnikov. Od 1. jan. do 31. avg. t. 1. je odpotovalo iz Trsta v Severno Ameriko 10.963, lansko leto v istem času 2759 oseb. V Južno Ameriko je šlo letos 3199. lansko leto 2960 oseb. Izseljevanje v Severno Ameriko je v primeri z lanskim letom jako poskočilo.
Listnica uredništva.
V Istro: Priobčimo prihodnjič. — R. H. v Z.: Odgovorimo danes teden. Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1316.	Kranjsko.	165 1—1
Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji, ki se ima razširiti t trirazrednico je izpraznjeno III. učno mesto združeno z ustanovljenimi učiteljskimi prejemki.
Prosilci za omenjeno službeno mesto naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani poti pri podpisanem e. kr. mestnem š)lskem svet ljubljanskem najkasneje do dne 15. novembra 1.1.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni iolski svet v Ljubljani, dne 25. oktobra 1909.
Predsednik: Iv. Hribar I. r.
St. 2416.
166 1-1
V krškem okraiu se razpisuje s tem nadučiteljska služba na dvorazrednici v Studencu, nadučiteljska služba na trirazrednici v Veliki Dolini in učiteljska služba na trirazrednici na Raki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15. novembra 1909.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 17. oktobra 1909.
Št. 978.
Štajersko.
164 1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Šent Janžu na Vinskigori je stalno popolniti mesto nadučitelja z dohodki III. plačilnega reda.
Prosilci za to mesto naj vpošljejo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 20. novembra 1909 pri krajnemu šolskemu svetu v Št. Janžu na Vinski gori, pošta Velenje.
Dokazati je znanje obeh deželnih jezikov.
Predsednik.
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
l STERMECKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20 — franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8'—.	65 26 21
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿\Q
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.339 88
Zavarovalnine..... 8,090.621-62
Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 .... „ 4,361.283-89
Bezervne in poroštvene
zaloge...... 41,335.041-01
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 » 206.296-40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509*80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26~žl
General, zastop banke .Slavije'
yr Ljnl>lj&ni, G-osposlse "ulice št- ±2.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani ^ Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—37
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Priporočamo našim gospodinjam pravi ipfljfc^fG}COkavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
«1. ZagaU. T 1161, 5:9 I. V.
wrtiiiu ia rmruiiu

dalje sadne mline s kamnitimi valjarji, grozdne mline z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice, žganjarske kotle, umetna gnojila, prenosna ognjišča, peči vsakovrstnih sestavov, tudi za šolo predpisane, peri I ne stroje po 24 K komad, kakor tudi raznovrstno železnino priporoča
- . - trgovina z železnino =
46 12-10
Z^^TIDIC, CELJE. _
Cenike strojev, štedilnikov in peči pošiljam na zahtevo zastonj in franko. MS

Šolske potrebščine
kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki
Goričar & Leskovšek
v Celju, Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. Na debelo.	138 9—4	IVa clr-otmo.
■ i ■ i
rrn
Jj Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro- ^ daja c. kr. šolskih knjig in igralnib kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—42
BASSES



Gospod Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktor pl. Trnkoczya „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", se ga ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš „Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.

mm
Otvoritev gostilne.
Podpisani dediči vljudno naznanjamo, da smo otvorili
novo gostilno na ,Friškovcu'
kjer točimo pristna dolenjska vina. — Dobe se tudi vedno razna mrzla jedila. — S spoštovanjem
159 2	Grajzerjevi dediči.
h
rt-^
0
IQ 0
oe
0 H-H-
a s p
v
o
rt
6
N<
cr P
Ivan Bonač
v Ljubljani 147"6
Šelenburgova ulica 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih šolskih zvezkov, papirja, črnila itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati eenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke
z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240 X 195 mm a 10 vin.
II.	= 280X200 mm a 12 vin.
III.	= 350X250 mm a 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog
100 komadov K 2 —.
- Velika knjigoveznica -
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Ce. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene,
&g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ===== 23 42-42 Kolodvorske ulice št. 8.
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernove ulice 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropoli« in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50.	92 30—11
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4-50.
Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Eazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Eikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 350.
Milčinski Pran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K.
MurnikRado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3"50.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
139 6-6 Beti Pilko-Kos.
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-s
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—1?
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
m?
Našim rodbinam priporočamo 35
- Kolinsko cikorijo -
V" najinem založništva f« iasöla.:
VOJVODINA KRANJSKA
izdava -A. za Sole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotraku z besedilen te dodanim pojasnilom zemtyep«nih znamenj. Sestavil ia naffeol FRAN MAROLT, ujttelj v LjuM$»oi.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 35. maja 1907, št. 2463, odobril in priptisffl t«» txSk> v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 80 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šoiah izbrano »ČHo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B za učence: 17 zcarijcpfcoih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavit in narisal
PRAN MAROLT,
na*eq v Uabfcni.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski sv*t z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, m ki vetja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem let« 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih M. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega svita kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to (Mo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolata.
cena 10 k. Ig. pl. Kleiflmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.