Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 5 | 2005 Procesnopravna jamstva Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi The Constitutional Principle of Democracy: Lobbying as a Practical Aspect of Participative Democracy in the Information Age Polona Pičman Štefančič Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1805 DOI: 10.4000/revus.1805 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 103-118 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Polona Pičman Štefančič, « Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 20 avril 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/1805 ; DOI : 10.4000/revus.1805 All rights reserved U s t a v n o n a č e l o d e m o k r a t i č n o s t i : l o b i r a n j e k o t p r a k t i č e n v i d i k p a r t i c i p a t i v n e d e m o k r a c i j e v i n f o r m a c i j s k i d o b i Po lo na Pič man Šte fan č ič 1. Uvod Tren di upa da jo če vo lil ne ude lež be, šib kost ak tiv ne dr žav ljan ske kul tu re in sla - bi tev in te re sa za po li tič no udej stvo va nje so moč no ok rni li uspeš nost de lo va nja tra di ci o nal nih de mo kra tič nih sis te mov. Med stal ni mi po droč ji, ki sprem lja jo ra - zvoj so dob nih druž be nih ure di tev, je po sle di čno tu di vpra ša nje de mo kra tič ne ure dit ve: nje na in sti tu ci o na li za ci ja, de lo va nje ter za go tav lja nje ta ke ga mo de la druž be ne ga de lo va nja, ki bi ohra njal njen pr vot ni, »ljud ski« zna čaj. Di le me so - dob nih de mo kra tič nih dr žav se ta ko gib lje jo pred vsem na po droč ju vpra šanj, kak šen sis tem bi ustre zal spre me nje nim druž be nim raz me ram, kjer se zdi stan - dard »ci vil no ak tiv ne ga dr žav lja na« le še ide al pre te klos ti. Ključ ni od go vo ri se skri va jo na eni stra ni v mo del ni ure dit vi de mo kra ci je, ki naj bi ci vil ni druž bi za go to vi la ak tiv nej šo vlo go v po li tič ni sfe ri, na dru gi pa v iz ved be nih me ha - niz mih, ki bi ta ko – še do ne dav ne ga po vsem ne pred stav lji vo ob sež no in traj - no – par ti ci pa ci jo šir še jav nos ti sploh omo go ča li, pa tu di va ro va li. Zdi se, da se je Ev rop ska uni ja – vsaj v okvi ru mo del ne ga sklo pa – jas no opre de li la za ob li ko par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Do loč be Po god be o Usta vi za 103Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T Polona PIČMAN ŠTEFANČIČ, 2005: Ustavno načelo demokratičnosti. Lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 103–118. www.revus.eu Ev ro po1 ta ko ter mi no lo ško kot tu di kon cep tu al no spre je ma jo par ti ci pa ci jo ozi - ro ma so de lo va nje in te res nih sku pin in dr žav lja nov kot te melj svo je ga de mo - kra tič ne ga de lo va nja. Ci vil ni druž bi je v tem kon tek stu za go tov lje no po seb no in traj no mes to po li ti čne ga ak ter ja, ki znat no pre se ga zgolj ob čas no ude lež bo jav nos ti v ča su vo li tev. Prav na sprot no: če naj Ev rop ska uni ja res nič no za ži vi v so ju ustav nih na čel te po god be, bo do mo ra le ev rop ske in sti tu ci je in tu di ev - rop ski dr žav lja ni pre us me ri ti svo ja pri za de va nja k vzdr že va nju traj ne ga, vses - tran ske ga in vza jem ne ga di a lo ga. Ustav no prav no to vrst na pri za de va nja za iz vr še va nje na če la »ob las ti ljud - stva« prav za prav ni so ni ka krš na no vost. Kla si čne ustav ne ure dit ve so dob nih dr žav ure ja jo in nu di jo vrs to prav nih jam stev, ki omo go ča jo ra zvoj ci vil ne druž - be in tu di nje no par ti ci pa ci jo v dr žav nih struk tu rah. S sta li šča prav ne re gu la - ci je in te res nih sku pin in ci vil ne ini ci a ti ve pred stav lja prav na dr ža va vi tal no pre - dis po zi ci jo za de lo va nje par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Le zdra va in moč na ci vil - na druž ba je – kot en ti te ta, jas no od me je na od dr ža ve – zmož na de lo va ti kot ak ti ven pro ta go nist v de mo kra tič nih pro ce sih: ci vil ne sku pi ne oprav lja jo na lo - ge agre ga ci je druž be nih in te re sov, se lek ci jo re le vant nih pre fe renc, pa tu di nji - ho vo po sre do va nje do od lo če val skih in sti tu cij na rav ni dr ža ve. V tem smi slu so od pr ti ko mu ni ka cij ski ka na li med dr ža vo in ci vil no druž bo ne i zo gib na kom - po nen ta par ti ci pa tiv nih pro ce sov. Te pre mi se od pi ra jo vrs to vpra šanj, s ka te ri mi se so dob ne de mo kra tič ne dr - ža ve – bolj ali manj (ne)uspeš no – spo pa da jo že vrs to let, de ni mo ka ko pre - nes ti ustav no na če lo de mo kra tič nos ti v vsa kda njo prak so in ka ko za go to vi ti ures ni če va nje na če la ob las ti ljud stva.2 V okvi ru par ti ci pa ci je šir še jav nos ti so to zlas ti vpra ša nja in sti tu ci o na li za ci je ko mu ni ka cij skih ka na lov med ob last ni - mi in sti tu ci ja mi in ci vil no druž bo, nji ho va prav na ure di tev, pa tu di prav na jam - stva, ki za go tav lja jo ci vil ni ra zvoj in de mo kra tič ni zna čaj te ga spek tra so de lo - va nja med ci vil no druž bo in dr žav ni mi struk tu ra mi. Hkra ti pa sa ma zah tev - nost to vrst ne ga »par ti ci pa tiv ne ga« pro jek ta, ve li kost ob se ga so de lu jo čih, do stop dr žav lja nov do re le vant nih in for ma cij jav ne ga zna ča ja, mož nos ti ob li ko va nja in po sre do va nja nji ho vih pre fe renc ter na vse zad nje tu di sam do met vpli va nja I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 104 1 Po god ba o Usta vi za Ev ro po (PUE), Urad ni list EU C 310 z dne 16. 12. 2004. Dr žav ni zbor RS je PUE ra ti - fi ci ral 1. 2. 2005. 2 Ta ko na pri mer Usta va Re pub li ke Slo ve ni je (Ur. l. RS, št. 33/9-I, 42/7, 66/00, 24/03 in 69/04) po vze ma ta de mo kra tič na na če la v do loč bah, da je Slo ve ni ja »de mo kra tič na re pub li ka« (1. člen), kjer ima »ob last ljud - stvo« (dru gi od sta vek 3. čle na). Na dalj nja ustav na dik ci ja, ki do lo ča, da dr žav ljan ke in dr žav lja ni ob last iz - vr šu je jo »ne po sred no in z vo lit va mi«, raz um lji vo da je le skrom ne okvi re za de jan sko re a li za ci jo teh na čel. Takš na ure di tev ta ko zah te va pre miš lje no uved bo me ha niz mov za iz vr še va nje ne po sred ne ga ozi ro ma po - sred ne ga mo de la de mo kra ci je, ki v kar naj več ji me ri sle di vzpo stav lje nim ustav nim de mo kra tič nim na če - lom. www.revus.eu ci vil ne sfe re na spre jem konč nih od lo či tev po stav lja jo vrs to no vih iz zi vov v so - dob ne de mo kra ti za cij ske pro ce se. Iz ved be ni me ha niz mi ures ni če va nja ustav ne ga na če la de mo kra tič nos ti – v pri za de va njih za res nič no de mo kra ti čen ustroj družb – ta ko ni ka kor ni so po - stran ske ga po me na. Ob sto je či sis te mi so se na mreč v prak si iz ka za li kot pre - tež no eli mi ni ra jo či: nji hov ustroj je na klo njen de lo va nju zlas ti več jih in te res - nih sku pin in lo bi jev, kjer je mes to po sa mez ni ka prav za prav lah ko re le vant no le v pri me ru nje go ve vklju čit ve v šir še ci vil ne aso ci a ci je. Dr žav lja nu kot po sa - mez ni ku je omo go če na zgolj ob čas na so u de lež ba v po li tič nih pro ce sih. Ne po - sred na par ti ci pa ci ja je – z iz je mo vo li tev – v ta ko na rav na nem sis te mu prej iz - je ma kot pra vi lo stan dard ne ga de lo va nja dr ža ve. Prav na sprot no pa se te melj ne ide je par ti ci pa tiv ne ga mo de la de mo kra ci je opi ra jo na traj no vzpo sta vi tev raz me rij med dr žav lja ni in ob last mi: v par ti ci - pa tiv nem ustro ju dr ža ve naj bi bi lo sle her ne mu po sa mez ni ku omo go če no in - te rak tiv no so de lo va nje v pro ce sih spre je ma nja po li tič nih od lo či tev. Takš na te - melj na na če la par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je ne dvo mno ter ja jo znat ne pri la go dit - ve in sti tu cij de mo kra tič ne ga de lo va nja. Ta ko se – v smi slu ope ra tiv ne re šit ve prob le mov ve li ke ga ob se ga so de lu jo čih in hit re ga pre to ka in for ma cij med ci - vil no sfe ro in dr ža vo – zdi vklju či tev no vih teh no lo gij v pro ce se par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je pre pro sto ne i zo gib na. Ši ro ka upo ra ba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij - skih teh no lo gij3 (IKT), ki nas sprem lja v na šem vsa kda nu, do pu šča in omo go - ča učin ko vi to in te gra ci jo po sa mez ni kov v par ti ci pa tiv ne pro ce se, in si cer prav na po droč jih, ki so se tra di ci o nal no iz ka za la kot naj šib kej ši čle ni v ve ri gi de - mo kra tič nih sis te mov. IKT pri na ša jo no ve po ten ci a le za hi ter do stop do in for - ma cij, v ob li ki e-fo ru mov nu di jo no ve pro sto re za ko mu ni ka ci jo in ob li ko va nje jav ne ga mne nja v ci vil ni sfe ri, e-po sve to val ni ce pred stav lja jo pri vlač no al ter na - ti vo tra di ci o nal nim ob li kam ci vil ne ga di a lo ga, in – na vse zad nje – IKT omo go - ča jo tu di sa mo po sre do va nje in te re sov, iz me nja vo mnenj in sta lišč, ta ko med dr žav lja ni kot tu di v raz mer ju do dr ža ve, ter po sle di čno vpli va nje na konč ne po li ti čne od lo čit ve. V tem smi slu prav ši ro ka upo rab nost, kon stant nost de lo - va nja in ce nov na ugod nost IKT pr vič v zgo do vi ni ra zvo ja mo der nih dr žav omo - go ča jo traj no in in te rak tiv no so de lo va nje med ci vil no druž bo in ob last ni mi struk tu ra mi. 105Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 3 Na mes to iz ra za in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je (IKT) se v slo ven ski stro kov ni li te ra tu ri po gos to upo rab lja tu di ter min in for ma cij sko-te le ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je (ITkT). Gle de na an gleš ko ter mi no lo - gi jo, kjer na tem mes tu pre vla du je iz raz in for ma ti on and com mu ni ca ti on tech no lo gi es (ICT), se v na da lje - va nju pri spev ka upo rab lja iz raz IKT kot skup ni iz raz, po men sko ena kov re den ITkT. www.revus.eu 2. Par ti ci pa tiv na de mo kra ci ja – so u de lež ba in te res nih sku pin in dr žav lja nov Ide ja de mo kra ci je pred stav lja kom plek sen kon strukt med se boj no pre ple te nih in so od vis nih in sti tu tov, ka te rih de ter mi ni ra nje ne dvo mno za se da mes to ene - ga iz med vé li kih iz zi vov so dob nih te o rij. Pre ple te nost so ci o loš kih, po li to loš - kih, fi lo zof skih, prav nih in dru gih vi di kov ta po jav po tis ka on kraj me ja pre pro - stih na čel; po jem de mo kra ci je se že vsaj dve ti soč let ji spret no iz mi ka na tan čni de fi ni ci ji.4 Ne gle de na raz lič ne opre de lit ve in pos ku se de fi ni ra nja de mo kra ci je pa je ven dar le mo go če iz lu šči ti skup na de mo kra tič na na če la, ki nas to pa jo kot svo - je vrst na kon stan ta ce lo med ze lo raz lič ni mi te o re tič ni mi pro jek ci ja mi; ena ko - prav nost dr žav lja nov, pra vi ca so de lo va nja pri uprav lja nju jav nih za dev, svo bo - da iz ra ža nja, svo bo da zdru že va nja in od go vor nost ob las ti se zdi jo več ni sprem - lje val ci de mo kra tič nih pri za de vanj.5 Na dru gi stra ni pa je mo go če za zna ti pre - cej šnja od sto pa nja v sa mi in sti tu ci o na li za ci ji de mo kra ci je. Gre pred vsem za vpra ša nja, ka ko je mo go če na do lo če ni druž be ni raz voj ni stop nji in v kon kret - nem kul tur nem oko lju za go to vi ti ta ke ob li ke ures ni če va nja ozi ro ma ude ja nja - n ja te melj nih de mo kra tič nih na čel, ki omo go ča jo kar naj bolj ši pri bli žek de mo - kra tič ne mu ide a lu. Prav na po droč ju in sti tu ci o na li za ci je de mo kra ci je so na mreč prak ti čne iz - kuš nje so dob nih de mo kra tič nih sis te mov iz po sta vi le vrs to sis tem skih po manj - klji vos ti de lu jo čih de mo kra cij. Te so znat no ok rni le ozi ro ma vsaj ote ži le za sle - do va nje teh te melj nih de mo kra tič nih na čel. V okvi ru de jan skih par ti ci pa tiv nih mož nos ti dr žav lja nov – kot ene iz med te melj nih po stavk de mo kra ci je kot »ob - las ti ljud stva« – ta ko Je an Co hen ugo tav lja, da ima jo vse ob sto je če ob li ke de - mo kra ci je že a pri o ri vgra je ne me ha niz me iz ključ nos ti,6 pa naj si gre za sis tem - I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 106 4 Ob tem pa ne gre spre gle da ti, da je tu di ča sov na kom po nen ta znat no pri spe va la k pre ob raz bam ide a la de - mo kra ci je. Za raz ume va nje so dob nih de mo kra tič nih di lem na še ga kul tur ne ga po droč ja se ta ko zdi smot - rno iz ha ja ti pred vsem iz kon cep tov, ki so za zna mo va li ev rop ski pro stor od kon ca osem naj ste ga sto let ja da - lje. V tem okvi ru pred stav lja po li tič na de mo kra ci ja vrs to po li ti čne ga sis te ma, ki dr žav lja nom za go tav lja oseb - ne in po li ti čne pra vi ce, te me lji na po li ti čnem plu ra liz mu ter ob las ti, gra je ni na na če lu re pre zen ta tiv nos ti. Po dob no pri raz ume va nju os nov nih ele men tov de mo kra ci je vla da vi ne tu di Nor ber to Bob bio opre de lju je tri de jav ni ke: vklju če va nje (če tu di po sred no) šir ših mno žic v pro ces spre je ma nja od lo či tev, ki pri na ša jo po sle - di ce za ce lot no druž bo, mož nost nad zo ra ob las ti s stra ni druž be ter svo bo da mi sel nos ti kot pra vi ca do raz - lič ne ga pre pri ča nja (več o tem v Bob bio, N.: The fu tu re of de moc ra cy: a de fen ce of the ru les of the ga me, Po li ty Press, Ox ford 1987). Ta ko zas no van po li tič ni sis tem ohra nja dr ža vo gib ko, od pr to in od ziv no na im - pul ze, ki jih pri do bi va iz druž be ne sfe re; po li tič na de mo kra ci ja pred stav lja tis to ob li ko, ki lah ko vklju ču je po tre be ak tiv ne ci vil ne druž be. 5 Več o tem v Pič man Šte fan čič, P. in Ter šek, A.: Pre lu dij de mo kra ci je: ci vil na druž ba in svo bo da jav ne ga ko - mu ni ci ra nja, Ma net, Ljub lja na 2005 (v tis ku). 6 Je an Co hen oce nju je, da je mo del li be ral no re pre zen ta tiv ne de mo kra ci je de vet naj ste ga sto let ja iz klju če val pa siv ne dr žav lja ne (po dob ni sin dro mi pa so za zna ni tu di v so dob nih ob li kah ne po sred ne de mo kra ci je), www.revus.eu sko fa vo ri zi ra nje bo ga tej še ga slo ja, iz obra žen cev ali – kar se je iz ka za lo kot prob lem so dob nih de mo kra cij – in te res nih sku pin in lo bi jev. Prak ti čne iz kuš - nje zad njih de set le tij so na mreč vo di le do de jan ske pre vla de in te res nih sku pin kot vi tal nih ak ter jev de mo kra tič nih sis te mov. Na mes to, ki je v idej ni de mo - kra tič ni zas no vi na me nje no dr žav lja nom, so se v ope ra tiv nih me ha niz mih dr - žav nih ob las ti kot po sred ni ki za sid ra le druž be ne aso ci a ci je ozi ro ma – bolj do loč no – lo bi ji kot iz bra ni pred stav ni ki tis tih in te res nih sku pin, ki s ci ljem uve lja vit ve se bi last nih pre fe renc že li jo in pos ku ša jo vpli va jo na spre jem do lo - če ne po li ti ke ali re gu la ti ve. 2.1. In sti tu ci o na li za ci ja de mo kra ci je – lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik ci vil ne par ti ci pa ci je Ures ni če va nje de mo kra tič nih na čel pre ko ši ro ke par ti ci pa ci je sle her ne ga iz med ena ko prav nih dr žav lja nov se je na mreč – iz po vsem prak tič nih raz lo gov – iz - ka za lo za te o re tič no uto pi jo.7 Ob tem je k znat ni kri zi so dob nih de mo kra tič - nih ure di tev do dat no pri po mo glo tu di pos top no iz gi njan je kon cep ta »ak tiv ne - ga dr žav lja na«. Ta ide al, ki je pred stav ljal con di tio si ne qua non za ra zvoj re - pre zen ta tiv ne de mo kra ci je vse od Toc qu e vil la da lje,8 je pod okri ljem ci vil ne druž be in in te res ne ga po ve zo va nja pri do bil no ve funk ci je v za go tav lja nju po - sred ne ga so de lo va nja v de mo kra tič nem po li ti čnem sis te mu. Če je so dob ni ži - vljenj ski ri tem mo der nih dr žav ta vi dik dr žav ljan ske pra vi ce in dolž nos ti po - tis nil ne ko li ko v ozad je, kar je ra zvid no zlas ti iz pa da jo čih tren dov vo lil ne ude - lež be, pa so to funk ci jo ci vil ne druž be na do mes ti le prav in te res ne sku pi ne. 107Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T struk tu re mo der ne de mo kra ci je iz klju ču je jo (ali vsaj mi ni ma li zi ra jo) sta li šča tis tih, ki ni so vklju če ni v moč - na zdru že nja (bo di si po li ti čne stran ke bo di si in te res ne sku pi ne), fe de ral na de mo kra ci ja lah ko zmanj ša po - men na rod nost no ve čin ske ga pre bi val stva kot tu di tis tih po sa mez ni kov zno traj po sa mez nih enot, ki za sto - pa jo ne pre vla du jo ča sta li šča, cen tral na de mo kra ci ja pa ne nu di spod bu de za lo kal no sa mo u pra vo (več o tem v Co hen, J. L. in Ara to, A. (ur.): Ci vil So ci e ty and Po li ti cal The o ry, The MIT Press, Cam bridge 1992, str. 419 in na sled nje.) 7 Ta ko na pri mer Igli čar, A. v okvi ru raz me ro ma traj nih po raz de li tev po li ti čne ga in te re sa in po li ti čne ak tiv - nos ti v druž bi po vze ma sle de ča raz mer ja: ak tiv ni stra tum kot sku pi no tis tih, ki iz ra ža jo več ji in te res za po - li ti ko, tvo ri zgolj 20 od stot kov od ra sle ga pre bi val stva, med tem ko kar 30 od stot kov pre bi val stva os ta ja po - li tič no ne ak tiv nih. Več o tem v Igli čar, A.: So ci o lo gi ja pra va, zbir ka Prav na ob zor ja, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 349 in na sled nje. 8 Raz lo gi za takš no sta nje so ne dvo mno šte vil ni: ne e ko no mič nost par ti ci pa ci je, po ve če va nje po me na za seb - ne sfe re, ob ču tek po sa mez ni ko ve »ne mo či« v pro ce sih spre je ma nja od lo či tev in, na vse zad nje, tu di upa da - nje za u pa nja v de mo kra tič ne in sti tu ci je. Kljub te mu ne gre spre gle da ti, da so dob ne ten den ce raz vi tih dr - žav de mo kra ci je – tu di vsled na ra šča jo če vo lil ne ab sti nen ce in če da lje manj še ga in te re sa dr žav lja nov za par ti ci pi ra nje v po li ti ki – na ta ko zas no va ni ide ji ak tiv ne ga dr žav lja na ne mo re jo več gra di ti svo je ga pri hod - nje ga ra zvo ja. Če da lje moč nej ša in di vi du a li zi ra nost in pri o ri te ta za seb ne sfe re, v ka te ri ima (kot je to pro - nic lji vo po vzel tu di Ke a ne, J.) po sa mez nik vi so ka pri ča ko va nja v smi slu učin ko vi te ga za go tav lja nja de lo va - nja me ha niz mov s stra ni dr ža ve, ki ne po tre bu je jo – pa tu di ne zah te va jo – nje go ve ga ne po sred ne ga pri - spev ka, sta po sta vi li vlo go dr žav lja na v no vo luč. www.revus.eu Da ta ka oce na ni pre nag lje na, pri ča jo šte vil ne prak ti čne iz kuš nje in em pi rič ni po dat ki. Ta ko je de ni mo zgo vo ren po da tek, da je da nes zgolj v Ev rop skem par - la men tu ak re di ti ra nih že več kot 4.500 lo bis tov,9 med tem ko se Zdru že ne dr - ža ve Ame ri ke že de set let ja utap lja jo v »in te res nem hi per plu ra liz mu«.10 Takš no pre fe ri ra nje in te res nih sku pin kot vi tal nih ak ter jev v de mo kra tič - nih pro ce sih ohra nja tu di no va ev rop ska usta va. V okvi ru par ti ci pa tiv nih pris - to pov – to rej zlas ti v že lji po ohra njan ju od pr te ga di a lo ga s svo ji mi dr žav lja ni, ki pre se ga zgolj ob čas no par ti ci pa ci jo v ča su vo li tev – se Po god ba o Usta vi za Ev ro po11 opi ra pred vsem na pred stav niš ka zdru že nja kot ključ ne traj ne vez - ne čle ne med dr žav lja ni in in sti tu ci ja mi. Iz no ve ure dit ve, ki jo je pri ne sla PUE, na mreč jas no iz ha ja prav aso ci a tiv no-par ti ci pa tiv na de mo kra tič na vi zi ja pri - hod nje ga ra zvo ja, ki te me lji na ohra njan ju »od pr te ga, pre gled ne ga in red ne ga di a lo ga s pred stav niš ki mi zdru že nji in ci vil no druž bo« (dru gi od sta vek I-47. čle na PUE). Tu di tret ji od sta vek te ga čle na, ki do lo ča, da »ko mi si ja oprav lja šir - ša po sve to va nja z ude le že ni mi stran mi, da se za go to vi uskla je nost in pre gled - nost de lo va nja Uni je«, na pe lju je na mi sel, da je ime la EU pri sno va nju ustav - no ure je ne in sti tu ci o nal ne ure dit ve v mis lih pr ven stve no prav in te res no or ga - ni zi ra nost ev rop skih na ro dov. Upo šte va joč to ustav no dik ci jo ta ko ni mo go če spre gle da ti, da EU da je pred nost prav de lo va nju in te res nih or ga ni za cij kot ključ - nih so u de le žen cev de mo kra tič nih pro ce sov. Tret ji od sta vek I-46. čle na PUE si - cer za go tav lja pra vi co do so de lo va nja v de mo kra tič nem ži vlje nju Uni je vsa ke - mu dr žav lja nu, pri če mer pa to pra vi co svo je vrst no ope ra ci o na li zi ra v pr vem od stav ku I-47. čle na PUE, ki ev rop skim in sti tu ci jam na la ga dolž nost, da »da je - jo dr žav lja nom in pred stav niš kim zdru že njem na ustre zen na čin mož nost iz - ra ža nja in jav ne ga iz me nja van ja mnenj gle de vseh po dro čij de lo va nja Uni je«. Pa ven dar se tu di ob teh do loč bah, ki ure ja jo pra vi ce de mo kra tič ne so u de lež - be dr žav lja nov, ni mo go če iz ogni ti ugo to vi tvam o »pred stav niš kih zdru že njih« kot tis tih ude le žen cih, ki no si jo te ži šče ohra njan ja pri mar ne in traj ne ve zi med ci vil no druž bo in EU. Za klju čke o par ti ci pa tiv nem mo de lu de mo kra ci je kot sis te mu, ki – vsaj v svo ji iz ved be ni raz li či ci – pr ven stve no pre fe ri ra par ti ci pa ci jo in te res nih sku pin ozi ro ma lo bi jev, še do dat no kre pi tu di I-48. člen PUE, ki na da lju je ustav na na - I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 108 9 (20. 6. 2005). 10 Gre za sko van ko Jo nat ha na Ra u cha: ob dej stvu, da kar se dem iz med de se tih Ame ri ča nov pri pa da ka te ri iz - med in te res nih sku pin, Ra uch opo zar ja, da ni več mo go če go vo ri ti o po sre do va nju spe ci al nih in te re sov, tem več v tem pro ce su de jan sko so de lu je že kar ce lot na druž ba, in ne le nje ni iz bra ni seg men ti. Več o tem v Ra uch, J.: De mosc le ro sis: The Si lent Kil ler of Ame ri can Go vern ment, Ti mes Bo oks 1994. 11 Več o tem tu di v Va to vec, K. in Nus dor fer, R. (ur.): Po god ba o Usta vi za Ev ro po s ko men tar jem, GV Za lož - ba, Ljub lja na 2005. www.revus.eu če la de mo kra tič ne ga ži vlje nja EU. Tu di pod okri ljem so ci al ne ga part ner stva in av to nom ne ga so ci al ne ga di a lo ga je mo go če sle di ti par ti ci pa tiv nim de mo kra tič - nim iz ho di ščem, ki te me lji jo pred vsem in zlas ti na ključ ni vlo gi in te res nih sku - pin.12 De lo va nje in te res nih sku pin ozi ro ma – v smi slu nji ho vih in te rak cij z ob - last ni mi struk tu ra mi – lo bi ra nje13 ta ko v EU pred stav lja pred vsem prak ti čen vi dik ci vil ne par ti ci pa ci je. Ne dvo mno je tre ba vsaj v eni iz med per spek tiv takš - no pre o ku pa ci jo z in te res ni mi zdru že nji pri pi sa ti po vsem ope ra tiv nim po tre - bam de lo va nja de mo kra tič nih sis te mov: ob last ne struk tu re pre pro sto po tre bu - je jo re le vant ne in for ma ci je iz ci vil ne druž be, če že li jo ustrez no us mer ja ti in pri la ga ja ti skup no po li tič no vi zi jo. V okvi ru EU ev rop ske in sti tu ci je sa me ni - ma jo ni ti teh ni čne uspo sob lje nos ti za ko rekt no re gu li ra nje ta ko ši ro ke ga spek - tra raz lič nih in te re sov ni ti teh ne mo re jo v mno ži ci pre po zna ti, ta ko da in te - res ne sku pi ne oprav lja jo vlo go ne le po sred ni ka, pač pa tu di pre li mi nar ne ga se lek tor ja re al nih pre fe renc. Raz um lji vo sa ma nad na ci o nal na struk tu ra in pes - trost zve ze pet in dvaj se tih dr žav z več kot 450 mi li jo ni pre bi val cev pred stav lja - ta zna ten iz ziv za in sti tu ci o na li za ci jo de mo kra tič ne ga de lo va nja: ni ti iz prak - tič nih raz lo gov na mreč ni mo go če, da bi bi la sle her ni in te res ni sku pi ni za go - tov lje na de jan ska (in ne zgolj for mal na) mož nost vklju čit ve v za ko no daj ne pro - ce se in me ha niz me se lek ci je re le vant nih in te re sov. Ta ko so mes to naj po memb nej še ga ak ter ja de mo kra tič ne ga so de lo va nja med ci vil no druž bo in dr ža vo v prak si prev ze le prav in te res ne sku pi ne. De lo va nje in te res nih sku pin je pos to po ma pos ta lo osred nje ga po li ti čne ga in go spo dar ske - ga po me na v sis te mu ev rop skih in te gra cij. Za to lik šno ak tu al nost lo bi ra nja je to rej mo go če is ka ti raz lo ge prav v ure je nos ti re ži ma, ki ve lja zno traj Ev rop ske uni je. Ta ko je raz um lji vo, da ek splo zi ja lo bi ra nja v EU ni le od raz in ten ziv nih pri tis kov in te res nih sku pin na od lo če val ce, pač pa gre zna ten do pri nos pri pi - sa ti tu di in te re som sa mih ob las ti. Skup ni rez ul tat ta ke ga vza jem ne ga raz mer - ja je dej stvo, da je Uni ja očit no to le rant na do lo bi ra nja. Še več: v tej po li ti ki gre EU ko rak dlje! Ev rop ske in sti tu ci je ce lo sa me fi nanč no pod pi ra jo iz obra že - val ne pro jek te, ka te rih ci lji so us mer je ni k uspo sab lja nju čla nov in te res nih sku - pin za učin ko vi to lo bi ra nje v ev rop skih in sti tu ci jah. Ta ko je de ni mo Ev rop ska 109Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 12 Več o in te res nih sku pi nah in nji ho vem vpli vu na pred stav niš ko te lo glej Igli čar, A.: So ci o lo gi ja pra va, zbir - ka Prav na ob zor ja, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 273–289. 13 Vse bin sko se tu ter min lo bi ra nja na na ša na naj šir ši spek ter vseh ak tiv nos ti, ka te rih konč ni cilj je vpli va ti na jav ne or ga ne v pro ce sih po li ti čne ga od lo ča nja. Pri tem je mo go če naj bolj sploš no opre de li ti lo bis ta kot vsa ko ose bo, ki je v sti ku s čla nom ob las ti z že ljo vpli va ti na pro ces spre je ma nja od lo či tev; ze lo po e no stav - lje no gre to rej za ne kak šno po sred no ob li ko so de lo va nja v pro ce su vla da nja. Več o tem glej Pič man, P.: Prav ni vi di ki lo bi ra nja in de lo va nja in te res nih sku pin v pos top ku vklju če va nja Slo ve ni je v Ev rop sko uni jo, di plom ska na lo ga, Kranj 2000. www.revus.eu ko mi si ja fi nanč no pod pr la in omo go či la iz ved bo se mi nar ja En vi ron ment and He alth in Eu ro pe: Ad vo ca cy and Ca pa ci ty Bu il ding Tra i ning Pro gram me, ki je le tos v za čet ku feb ru ar ja po te kal v Brus lju. Pro gram se mi nar ja jas no iz po stav - lja kot svoj pr ven stven cilj uspo sab lja nje ude le žen cev za za sto pa nje in te re sov in spo zna va nje »učin ko vi tih stra te gij lo bi ra nja v in sti tu ci jah EU in pri pra ve kam - panj«.14 Mor da na pr vi po gled kon tro ver zno, ven dar v re al nos ti za to nič bolj spor - no je dej stvo, da gle de na od sot nost »ci vil no ak tiv ne ga dr žav lja na« prav lo bi - ra nje lah ko pred stav lja prak ti čen vi dik par ti ci pa ci je. V tem smi slu to rej prob - le ma par ti ci pa tiv nos ti kot ures ni če va nja na če la de mo kra tič nos ti prav za prav ni mo go če is ka ti v ustav ni ure dit vi, ki ta ko de lo va nje in te res nih sku pin ce lo iz - rec no pred vi de va, am pak v ustrez ni za ko no da ji, ki naj za go to vi učin ko vi to prav no ure di tev lo bi ra nja v EU. Ta naj bi na eni stra ni in te res nim sku pi nam za go to vi la ena ko pra ven do stop do ev rop skih in sti tu cij, na dru gi pa za je zi la pa - to loš ke po ja ve lo bi ra nja, ki na ra čun iz bra nih po sa mič nih pre fe renc iz kriv lja - jo re al ne druž be ne in te re se in po tre be. Iz ha ja joč iz ta ko de mo kra tič no opre - de lje ne ga aso ci a tiv no-par ti ci pa tiv ne ga sis te ma je se ve da raz um lji vo, da sa me - ga de lo va nja in te res nih sku pin ni mo go če pre pus ti ti sa mo vo lji in pre vla di moč - nej ših zdru ženj; in te res nim or ga ni za ci jam je od mer je na vi tal na po zi ci ja so u - de le žen cev v de mo kra tič nih pro ce sih, ta ka te ža nji ho ve vlo ge pa se ve da zah - te va tu di ustrez no prav no oko lje, ki da je sle her ni sku pi ni ena ko pra ven iz ho - dišč ni po lo žaj. Takš no sta li šče do so u de lež be in te res nih sku pin v po li tič ni are ni je za vze - la tu di Ev rop ska uni ja. EU se na mreč iz rec no za vze ma za bolj tran spa rent no in pred vid lji vo so de lo va nje z in te res ni mi sku pi na mi. Ob tem pa je za ni mi vo dej stvo, da si ce lo sa me in te res ne sku pi ne, ki se si cer pre go vor no iz mi ka jo ka - kr šni ko li re gu la ci ji, na rav ni EU pri za de va jo za uved bo nor ma tiv ne ure dit ve lo - bi ra nja. Če da lje glas nej še so na mreč – pre se ne tlji vo – or ga ni za ci je ci vil nih sku - pin, ki zah te va jo tran spa rent nost lo bi ra nja kot ključ ne ga de jav ni ka za »de mo - kra tič no le gi tim nost EU«.15 Ta ko je de ni mo or ga ni za ci ja Cor po ra te Eu ro pe Ob - ser va to ry (CEO) v ime nu več kot 40 sku pin ci vil ne druž be iz raz lič nih dr žav čla nic EU na pred sed ni ka Ev rop ske ko mi si je Ba ros sa na slo vi la od pr to pis mo, I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 110 14 (18. 9. 2005). 15 Ena iz med ta kih sku pin je na pri mer Al li an ce for Lob by ing Tran spa ren cy and Et hics Re gu la ti on (AL TER- EU), ki se za vze ma za uved bo tran spa rent nih pro ce sov lo bi ra nja v ev rop skih in sti tu ci jah. Or ga ni za ci ja zdru - žu je več kot 140 sku pin ci vil ne druž be, ki zah te va jo uved bo jas nih in ob ve zu jo čih pra vil za de lo va nje lo - bis tov na rav ni EU. Po mne nju AL TER-EU naj bi bi lo le ta ko mo go če od pra vi ti ne u pra vi če no pri vi le gi ran do stop ne ka te rih iz bra nih sku pin do ev rop skih od lo če val cev. (16. 8. 2005).) www.revus.eu v ka te rem zah te va ome ji tev pre vla de go spo dar skih in te re sov v pro ce sih spre - je ma nja od lo či tev na rav ni EU. Iz ha ja joč iz spo zna nja, da v Brus lju da nes – po nji ho vi last ni oce ni – de lu je več kot 15.000 lo bis tov, iz med ka te rih ve či na za - sto pa prav in te re se go spo dar ske ga sek tor ja, CEO ugo tav lja, da lo bis ti »vse pre - po gos to uspeš no za vla ču je jo, sla bi jo in blo ki ra jo pre pot re ben na pre dek EU na po droč jih so ci al ne ga var stva, za šči te oko lja in var stva po troš ni kov«.16 Ta ko se ni mo go če iz ogni ti oce ni, da so ce lo v Ev rop ski uni ji kot or ga ni za - ci ji, ki je že tra di ci o nal no moč no na klo nje na in te res ne mu za sto pa nju, če da lje bolj za znav ni po mis le ki o po zi tiv ni vlo gi lo bis tov kot go nil cev de mo kra tič nih pro ce sov. To da – res ni ci na lju bo – iz po stav lje ni očit ki mno go bolj kot na ustav - ni par ti ci pa tiv ni mo del de mo kra ci je le ti jo na po manj ka nje ustrez ne prav ne ure - dit ve so u de lež be in te res nih sku pin v od lo če val skih pro ce sih. Ta ko bo, upo šte - va joč spe ci fič no par ti ci pa tiv no na ra vo kot no vo pa ra dig mo ev rop ske ga pro sto - ra, v ure ja nju de lo va nja ci vil ne druž be ob kla sič nih ustav nih pra vi cah, kot so pra vi ca svo bod ne ga zdru že va nja in za seb nos ti, svo bo da go vo ra, tis ka in in for - mi ra nja, pa tu di svo bo da ob li ko va nja naj raz li čnej ših in te res nih po ve zav, po - seb no po zor nost tre ba na me ni ti prav ustrez ni re gu la ci ji lo bi ra nja.17 Ta ke zah - te ve po ure dit vi par ti ci pa ci je in te res nih sku pin je ta ko mo go če raz ume ti pred - vsem kot od raz spo zna nja, da je ena iz med te melj nih dolž nos ti de mo kra tič ne dr ža ve za go tav lja nje spo što va nja na čel prav ne dr ža ve in, po sle di čno, omo go - ča nje iz obli ko va nja ta ke ga s prav ni mi pra vi li ure je ne ga ci vil ne ga po li go na, ki in te res nim sku pi nam za go tav lja nji ho vo ena ko prav no de lo va nje. Če naj bo druž ba ure je na de mo kra tič no, mo ra druž be nim aso ci a ci jam za go tav lja ti svo - bod no ob li ko va nje in za sle do va nje nji ho vih in te re sov, to rej tu di par ti ci pa ci jo v po li tič ni sfe ri. Ta ko lo bi ra nja – ne gle de na še ved no moč no stig mo in ske pso, ki sprem - lja ta ta po jav – per se ni mo go če vi de ti kot prob le ma tič ne ga ele men ta v sis te - mu par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Prej na sprot no, saj prav lo bi ra nje omo go ča vzdr že va nje traj nih ko mu ni ka cij skih ka na lov med ci vil no druž bo in dr žav no 111Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 16 Wes se li us, E., CEO: Eu ro pean Com mis si on Must Act to Curb Ex ces si ve Cor po ra te Lob by ing Pow er, 25. ok - to ber 2004, (15. 9. 2005). 17 Za za go tav lja nje ure je ne ga in pred vid lji ve ga druž be ne ga oko lja po tre bu je jo vsi re le vant ni ak ter ji (ta ko gos - po dar ske kot tu di ci vil ne sfe re) prav na pra vi la, na ka te rih ob li ko va nje lah ko ena ko prav no vpli va jo vsi seg - men ti druž be. Prav ta ko so za nji ho vo de lo va nje nuj na ne od vis na so di šča in ure je ni prav ni pos top ki, ki sku paj de lu je jo kot učin ko vit re gu la tor in za vi ra jo ra zvoj sa mo volj nos ti ob last ne ga apa ra ta. Ven dar zgolj ob stoj prav ne ga re da ne mo re za go to vi ti de jan sko de lu jo če ga prav ne ga sis te ma, ki te me lji na me ha niz mu za vor in rav no ve sij: še ta ko te me lji to za stav lje na prav na ure di tev ne mo re učin ko vi to pre pre či ti iz mi ka nja in is ka nja prav nih praz nin ter iz ko ri šča nja ob last nih struk tur, ki se pri iz vr še va nju in im ple men ta ci ji za ko - nov ne nad zo ro va no po slu žu je jo svo je dis kre cij ske mo či. Tu di za to prav ni red, zlas ti po droč je za ko no da je, po tre bu je im pul ze iz vseh druž be nih seg men tov, ci vil ne druž be in in te res nih sku pin. Ti so po treb ni tu di kot pro ti u tež že uve lja vlje nim, mo no pol nim lo bi jem. www.revus.eu en ti te to, kar ne dvo mno lah ko znat no pri spe va k sa mi de mo kra tič nos ti sis te ma. Šib kos ti te ga de mo kra tič ne ga mo de la je ta ko smot rno is ka ti drug je, in si cer v par ti ci pa tiv nem po ten ci a lu dr žav lja na kot po sa mez ni ka. Po god ba o usta vi za Ev ro po na mreč na če lo de mo kra tič ne par ti ci pa tiv nos ti – kot zah te ve po za go - to vi tvi in ohra njan ju vklju če va nja ci vil ne sfe re v de lo va nje ev rop skih in sti tu cij – opre de lju je dvos tran sko, in si cer ta ko v smi slu par ti ci pa ci je dr žav lja nov kot tu di so de lo va nja pred stav niš kih zdru ženj. 2.2. Par ti ci pa tiv no mes to ev rop ske ga dr žav lja na Ključ no vpra ša nje, ki za de va de lo va nje ci vil ne druž be in tu di uspeš nost pro - jek ta vklju čit ve šir še jav nos ti v de mo kra ti za cij ske pro ce se, se to rej, upo šte va - joč ustav ne do loč be PUE, na na ša na eni stra ni na ustrez nost kon cep ta de mo - kra ci je, ka kr šne ga že li do se či Ev rop ska uni ja, na dru gi pa na prav na jam stva, ki jih par ti ci pa tiv nos ti, zlas ti dr žav lja nom kot po sa mez ni kom, nu di ev rop ski prav ni red. Po god ba o Usta vi za Ev ro po že opre de lju je ne ka te re in sti tu ci o nal ne okvi - re so de lo va nja dr žav lja nov kot po sa mez ni kov. Ta ko de ni mo dru gi od sta vek I- 10. čle na PUE pod ali ne jo d opre de lju je pra vi co dr žav lja nov do nas lav lja nja pe - ti cij na Ev rop ski par la ment, s či mer nu di in sti tu tu pe ti ci je naj viš jo, to je ustav - no ka te go ri jo in za šči to. Tu di II-104. člen PUE opre de lju je pra vi co »vsa ke ga dr - žav lja na Uni je in vsa ke fi zič ne ali prav ne ose be s pre bi va li ščem ali sta tu tar nim se de žem v eni od dr žav čla nic« na slo vi ti pe ti ci jo na Ev rop ski par la ment. Ob dr žav ljan ski po bu di, ki jo ure ja četr ti od sta vek I-47. čle na PUE, gre sem uvrs - ti ti še – očit no pre vla du jo če de kla ra tiv no – na če lo tret je ga od stav ka I-46. čle - na, ki do lo ča, da ima »vsak dr žav ljan pra vi co so de lo va ti v de mo kra tič nem ži - vlje nju Uni je«, od lo čit ve pa se spre je ma jo »kar naj bolj od pr to in de mo kra tič - no«. Ven dar pa se tak sis tem – zlas ti ob po manj ka nju me ha niz mov, ki omo go - ča jo prak tič no iz vr še va nje teh ustav no opre de lje nih pra vic – lah ko iz ka že le kot ši bak od sev ori gi nal nih de mo kra tič nih idej. Dr žav ljan kot po sa mez nik je že a pri o ri bolj ali manj iz klju čen iz ne po sred ne ga so de lo va nja, saj ni ma na vo ljo ni ti ma te ri al ne ga ni ti fi nanč ne ga za led ja, ki bi mu omo go či lo traj no so u - de lež bo v po li tič ni sfe ri, ka kr šno si si cer lah ko pri vo šči jo ne ka te re in te res ne sku pi ne. In če so ta ke par ti ci pa tiv ne zmog lji vos ti le stež ka ures nič lji ve ce lo za ve li ke in do bro or ga ni zi ra ne lo bi je, se zdi de jan ska mož nost so u de lež be za sle - her ne ga dr žav lja na pre pro sto uto pič na. Ta ko so iz kuš nje že po ka za le, da so mo de li de mo kra ci je, ki v prak si te me lji jo na so de lo va nju in te res nih sku pin v I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 112 www.revus.eu po li ti čnem pro sto ru, prav za prav zgolj šib ko na do mes ti lo za sploš no par ti ci pa - ci jo. V ta ko zas no va nem sis te mu, ki kot mo dus ope ran di v po li tič nih pro ce sih pre fe ri ra so u de lež bo in te res nih sku pin, je mes to po sa mez ni ka prav za prav ome - je no na ob čas no vo lil no ude lež bo, si cer pa je glas dr žav lja nov sli šen le v pri - me rih vklju čit ve v šir ša ci vil na gi ba nja. 3. Is ka nje re ši tev za pre se ga nje de mo kra tič ne ga pri manj klja ja v mo de lih par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je Glav no vpra ša nje de mo kra tič ne per spek ti ve ev rop ske par ti ci pa ci je se ta ko prav za prav ne na ve zu je na lo bi ra nje kot – bolj ali manj – de mo kra tič no de jav - nost, am pak na osred nje vpra ša nje de jan ske vlo ge in funk ci je po sa mez ni ka. Gre na mreč za na sled njo pre dis po zi ci jo: le če je sle her ne mu dr žav lja nu za go - tov lje na mož nost ne po sred ne so u de lež be v od lo če val skih pro ce sih, je mo go če go vo ri ti o res nič no par ti ci pa tiv ni de mo kra ci ji. Ta ko je mo go če raz ume ti vpra - ša nje prak ti čne ga ures ni če va nja na če la de mo kra tič ne dr ža ve, ki ga za go tav lja tu di slo ven ska usta va, kot klju čen iz ziv par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Upo šte va joč sko raj pol mi li jar de ve li ko skup nost dr žav lja nov gre v okvi ru de jan sko de lu jo če ši ro ke ci vil ne par ti ci pa ci je za teh nič no in tu di me to do lo ško ne dvo mno iz je men pod vig. Ključ na prav na vpra ša nja ustrez nos ti ure dit ve par - ti ci pa tiv ne de mo kra ci je se v EU po sle di čno iz po stav lja jo zlas ti v na sled njih dveh sklo pih: pr vič, ka ko za go to vi ti jam stva za ši ro ko so de lo va nje jav nos ti z ev rop ski mi in sti tu ci ja mi v za ko no daj ni18 in po li tič ni sfe ri, ter dru gič, ka te re so ključ ne teh no loš ke plat for me, brez ka te rih se zdi ta ko ob sež na par ti ci pa ci ja ne u res nič lji va. V okvi ru pri za de vanj za raz šir je no ci vil no par ti ci pa ci jo se ev rop ske in sti - tu ci je že dlje ča sa za vze ma jo za vzpo sta vi tev ta kih pro ce sov de lo va nja, ki ci - vil ni sfe ri do pu šča jo no tra nji vpo gled in ak tiv no so de lo va nje v pro ce sih spre - 113Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 18 V Slo ve ni ji de ni mo ope ra tiv no par ti ci pa ci jo jav nos ti v pro ce su spre je ma nja za ko no da je ure ja Po slov nik Dr - žav ne ga zbo ra. Ta je tu di v no vi ure dit vi, ki je za če la ve lja ti 15. ju li ja 2002, ohra nil in sti tut jav ne pred sta - vit ve mnenj. Ta ko pr vi od sta vek 46. čle na do lo ča, da lah ko de lov no te lo za pri do bi tev re le vant nih in for ma - cij opra vi pred sta vi tev, na ka te ro po va bi stro kov nja ke in dru ge ose be, ki bi lah ko da le ko rist ne in for ma ci - je, pri če mer se z na me nom vklju čit ve čim šir ših druž be nih spek trov v pro ce se od lo ča nja pred hod no ob - ja vi jo pred met na od pr ta vpra ša nja v sred stvih jav ne ga ob ve šča nja. Tak pris top naj bi omo go čil vsem tis tim ci vil nim ini ci a ti vam, ka te rih in te res no po droč je je pred met za ko no daj ne ga ure ja nja, ak tiv no vklju či tev in mož nost so de lo va nja pri spre je ma nju op ti mal ne re gu la ti ve. Po do ben cilj za sle du je tu di do loč ba tret je ga od - stav ka 41. čle na po slov ni ka, ki do lo ča, da mo ra bi ti ma ti čno te lo se zna nje no z vse mi pred lo gi, po bu da mi in vpra ša nji, ki jih nanj na slo vi ci vil na druž ba. Po slov nik na da lje z na me nom pri do bit ve in for ma cij o raz - lič nih druž be nih sta li ščih do pu šča tu di mož nost so de lo va nja zain te re si ra ne jav nos ti na se jah de lov nih te - les. Ta ka ure di tev ne dvo mno za sle du je cilj vzpo stav lja nja in vzdr že va nja od pr tih ko mu ni ka cij skih ka na lov med ci vil no sfe ro in dr žav ni mi od lo če val ski mi struk tu ra mi, ki naj bi vsem raz lič nim druž be nim in te re som in pre fe renc am za go to vi la ena ko pra ven iz ho dišč ni po lo žaj. www.revus.eu je ma nja skup ne ev rop ske po li ti ke ter za ko no da je. Ta ko je de ni mo Ev rop ska ko - mi si ja že le ta 2002 v Spo ro či lu za bolj šo za ko no da jo19 iz po sta vi la jas ne zah - te ve po vzpo sta vit vi bolj or ga ni zi ra ne ga in pred vid lji ve ga sis te ma par ti ci pa ci je ci vil ne druž be v za ko no daj nih pro ce sih. Kot ključ ni ses tav ni del je Ev rop ska ko mi si ja iz po sta vi la prav vlo go par ti ci pa ci je in di a lo ga med in sti tu ci ja mi ter ci - vil no druž bo: ta mo ra bi ti tran spa ren ten, ena ko pra ven in ar gu men ti ran. S tri - par tit no opre de lje nim ci ljem, in si cer 1. sis te ma ti za ci jo in ra ci o na li za ci jo ši ro - ke ga ob se ga po sve to val nih praks, 2. za go to vi tvi jo tran spa rent nos ti po sve to va - nja in 3. vzpo sta vit vi jo od go vor nos ti in sti tu cij do so de lu jo čih v po sve to va njih, je Ev rop ska ko mi si ja pri pra vi la tu di mi ni mal ne stan dar de po sve to vanj s ci vil - no sfe ro, ki naj bi jih ev rop ske in sti tu ci je apli ci ra le v svo je ope ra tiv ne pro ce - se. Sis te ma ti čno pred stav lja jo ti stan dar di do ku ment pri po ro čil ne na ra ve, ki ne ter ja prav ne za ve ze. Pa ven dar: upo šte va joč po men ko mu ni ka ci je in di a lo ga med ci vil no druž bo in ob last ni mi struk tu ra mi kot ene ga iz med naj bolj te melj - nih na čel par ti ci pa ci je bi ven dar le ka za lo uves ti prav no za ve zu jo če in jas ne pos top ke to vrst ne ga so de lo va nja. Na stra ni sa mih me ha niz mov za ures ni če va nje par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je pa na od lo če nost EU za ude ja njan je ustav no opre de lje ne ga par ti ci pa tiv ne ga mo de la na pe lju je tu di iz rec no za vze ma nje EU za uved bo e-de mo kra ci je. V ve - li ki me ri je raz lo ge za ta ke raz voj ne us me rit ve mo go če pri pi sa ti spo zna njem, da so dob na in raz vi ta ci vil na druž ba nuj no po tre bu je in zah te va od pr te ko mu - ni ka cij ske ka na le za pre tok in for ma cij med ci vil no sfe ro in dr ža vo, ki pa se v tem tre nut ku zdi jo ne loč lji vo po ve za ni prav s pro jek tom upo ra be IKT v de mo - kra tič nih pro ce sih. No va, lah ko do stop na in pri la god lji va teh no lo gi ja na mreč omo go ča vzpo sta vi tev traj nih ko mu ni ka cij skih ka na lov, ki ope ra tiv no do pu šča - jo ši ro ko do stop nost od lo če val cev in vi so ko stop njo ob ve šče nos ti druž be. Ob - last nim struk tu ram ta ko IKT nu di jo iz vrst ne po ten ci a le za več jo pri la god lji vost in plu ral nost ko mu ni ka ci je. Iz ha ja joč iz spo zna nja, da par ti ci pa tiv no oko lje vse lej po tre bu je in zah te va spe ci fič no ob li ko ob last nih struk tur z gib čno in sti - tu ci o nal no ure dit vi jo, ki do pu šča in spod bu ja ak tiv no par ti ci pa ci jo ta ko po sa - mez ni kov kot in te res nih sku pin v pro ce sih od lo ča nja, je prav IKT smi sel no iz - po sta vi ti kot ključ ne me ha niz me v pri za de va njih za do se go sploš ne – to rej ta - ko sku pin sko kot po sa mi čno – par ti ci pa tiv ne druž be. I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 114 19 Eu ro pean Com mis si on Com mu ni ca ti on on Eu ro pean Go ver nan ce for bet ter law-ma king – Com mu ni ca ti on from the Com mis si on: Eu ro pean Go ver nan ce (COM (2002) 275 fi nal, Brus sels, 5. Ju ne 2002). www.revus.eu 4. No va pa ra dig ma in for ma cij ske druž be – teh no loš ki po ten ci a li par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je Iz ha ja joč iz ustav nih do ločb PUE je mo go če za klju či ti, da Ev rop ska uni ja – nav - kljub mor da pre fe renč ni ob rav na vi »pred stav niš kih zdru ženj« – ven dar le za sle - du je tak mo del de mo kra ci je, ki bi čim šir še mu kro gu ci vil ne druž be omo go čil kon ti nu i ra no so de lo va nje v pro ce sih spre je ma nja skup nih po li tik. Ta ko se ev - rop ski par ti ci pa tiv ni mo del de mo kra ci je – vsaj na čel no – zdi bli zu ide a lu gr ške ago re. To da ve li kost Uni je v pri za de va njih za ures ni či tev te ga pro jek ta zah te - va vrs to pri la go di tev in spre memb tra di ci o nal nih de mo kra tič nih in sti tu cij: zve - za pet in dvaj se tih dr žav z več kot 450 mi li jo ni pre bi val cev pre pro sto zah te va vzpo sta vi tev ta kih me ha niz mov, ki bo do nu di li za dost ne zmog lji vos ti za ude - ja njan je teh ustav nih iz ho dišč v prak si. Na tem mes tu vsto pa jo v ope ra tiv na iz va ja nja ci vil ne par ti ci pa ci je in for ma - cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je kot de us ex ma chi na so dob ne ga de mo kra - tič ne ga pri manj klja ja. Lah ko do stop na in upo rab ni ku pri jaz na pod po ra in for - ma cij ske teh no lo gi je se je s svo ji mi zmog lji vost mi za ko mu ni ka ci jo že iz ka za - la kot ena iz med do pol nil nih me tod za re še va nje te žav ne par ti ci pa tiv ne druž - be in de mo kra tič ne ga pri manj klja ja. Šte vil na te o re tič na spo zna nja in raz is ka - ve so prav IKT opre de li le kot klju čen de jav nik v pod po ri in pos pe še va nju kul - tu re ci vil ne ga di a lo ga ter par ti ci pa ci je:20 ši ro ka do stop nost teh teh no loš kih plat - form ima iz vrst ne po ten ci a le za po ve zo va nje, ko mu ni ka ci jo, so de lo va nje in po - sve to va nje med ci vil no druž bo in ob last mi. Prav te last nos ti po stav lja jo IKT v sre di šče ope ra tiv nih pri za de vanj za de mo kra ti za ci jo so dob nih sis te mov.21 Iz ha ja joč iz na ve de nih par ti ci pa tiv nih po ten ci a lov no vih teh no lo gij so tu di ev rop ske in sti tu ci je že za če le z im ple men ta ci jo IKT ta ko v pro ce se ko mu ni ka - ci je z dr žav lja ni kot tu di v pos top ke za sprem lja nje pre fe renc in in te re sov jav - nos ti. Iz ra zi ta ustrez nost IKT za do se go ši ro ke ga kro ga nas lov ni kov ter pro ak - tiv ne mož nos ti ko mu ni ka ci je in di a lo ga ude le žen cev ve li ke ga ob se ga so bot ro - va li tu di vzpo sta vit vi vrs te no vih teh no loš kih plat form: e-fo ru mi, e-po sve to val - 115Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 20 Ta ko npr. tu di Co le man, S.: Cut ting out the mid dle man: from vir tu al re pre sen ta ti on to di rect de li be ra ti on, v: Ha gue, B. N.; Lo a der, B. D.: Di gi tal De moc ra cy: Dis cour se and De ci si on Ma king in the In for ma ti on Age, Ro ut led ge, Re prin ted, Lon don 2001, str. 195–210; Da vis, R.: The Web of Po li tics: The In ter net’s Im pact on the Ame ri can Po li ti cal Sys tem, Ox ford Uni ver si ty Press, Ox ford 1999; Fishkin, J. S.: De moc ra cy and de li be - ra ti on: new di rec ti ons for de moc ra tic re form, Ya le Uni ver si ty, New Ha ven 1991 idr. 21 Več o di a lo gu in po sve to val nih zmog lji vos tih, ki jih no ve teh no lo gi je nu di jo ci vil ni sfe ri, tu di v Bar ber, B.: Strong De moc ra cy: Par ti ci pa to ry Po li tics for a New Age, Uni ver si ty of Ca li for nia Press, Ber ke ley, Los An ge - les, Lon don 1990; Gros sman, L. K.: The Elec tro nic Re pub lic: Res ha ping De moc ra cy in the In for ma ti on Age, Vi king, New York 1995; Po ster, M.: What’s the mat ter with the In ter net? Uni ver si ty of Min ne so ta Press, cop., Min ne a po lis 2001 idr. www.revus.eu ni ce in e-pe ti ci je že ne kaj let omo go ča jo dr žav lja nom ne po sred no ko mu ni ka - ci jo in iz me nja vo mnenj z ev rop ski mi ob last mi. V okvi ru t. i. in te rak tiv ne ga ob li ko va nja po li ti ke je bi lo na po droč ju po sve - to va nja, pod pr te ga z zmog lji vost mi IKT, pod okri ljem Ev rop ske ko mi si je vzpo - stav lje no tu di ključ no sple ti šče za ohra njan je in spod bu ja nje di a lo ga z dr žav - lja ni. Splet ni por tal Tvoj glas v Ev ro pi22 pred stav lja skup ni do stop do dveh in - ter net nih oro dij, ki omo go ča ta ko mu ni ka ci jo med dr žav lja ni in Ko mi si jo, pri če mer je bi lo glav no vo di lo pri ob li ko va nju splet ne ga do sto pa prav iz bolj ša nje in te rak tiv nih mož nos ti za par ti ci pa ci jo ter pri do bi va nje po vrat nih in for ma cij iz jav ne sfe re, kar naj bi Ko mi si ji omo go či lo ob li ko va nje bolj ših – ozi ro ma ustrez - nej ših – po li tič nih smer nic. Po dob no kot splet ni por tal Tvoj glas v Ev ro pi tu di CO NECCS (Con sul ta ti - on, the Eu ro pean Com mis si on and Ci vil So ci e ty)23 pred stav lja orod je, ki te me - lji na IKT in je na me nje no olaj ša nju par ti ci pa ci je ci vil ne druž be. De li se na dve ba zi po dat kov, in si cer se pr va na na ša na sez nam in spe ci fi ka ci je ter pris toj - nos ti po sve to val nih te les, dru go pa tvo ri sez nam ev rop skih ne pro fit nih ci vil - nih or ga ni za cij, ki pred stav lja jo po sa mez ne in te re se na rav ni EU. Pre pro stost in pre gled nost na ve de nih oro dij omo go ča ta dr žav lja nom bolj ši vpo gled v pro - ce se po sve to vanj na rav ni EU, po sve to va njem pa da je ta zna čaj tran spa rent nos - ti, struk tu ri ra nos ti in or ga ni zi ra nos ti. Prav ti po ten ci a li IKT, ki nu di jo mož nost par ti ci pa ci je po sa mez ni kom in tu - di ci vil nim aso ci a ci jam, da je jo nov za let par ti ci pa tiv ne mu de mo kra tič ne mu ži - vlje nju. Teh no lo gi je, ki pr vič v zgo do vi ni druž be ne ga ra zvo ja omo go ča jo de - jan sko so u de lež bo sle her ni ka v po li tič ni sfe ri in od lo če val skih pro ce sih, ne - dvo mno za slu ži jo po seb no po zor nost ta ko te o re tič nih kot tu di prak tič nih ob - rav nav. IKT na mreč omo go ča jo dr žav lja nu kot po sa mez ni ku do stop do od lo - če val cev, ki je bil še do ne dav ne ga re zer vi ran le za uspeš ne lo bis te, no ve pri - lož nos ti pa nu di jo tu di tis tim – zlas ti fi nanč no – šib kej šim in te res nim sku pi - nam, ki jim ome je nost re sur sov še do ne dav ne ga prak tič no ni do pu šča la upo - ra be učin ko vi tej ših teh nik lo bi ra nja. Ta ko IKT vna ša jo v po li tič ni pro stor no ve raz sež nos ti plu ra liz ma: dr žav lja nom in ci vil nim sku pi nam omo go ča jo ena ko - prav no so de lo va nje v od lo če val skih pro ce sih. Vzpo stav lje na raz sež nost od pr - te ga, tran spa rent ne ga in ši ro ke ga di a lo ga da je nov zna čaj tu di pro ce som vpli - va nja na od lo če val ce: pod okri ljem IKT je lo bi ra nje pos ta lo le gi tim na ak tiv nost. I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 116 22 Your Vo i ce in Eu ro pe, . 23 Con sul ta ti on, the Eu ro pean Com mis si on and Ci vil So ci e ty, . www.revus.eu 5. Za klju ček: na lo ge prav ne stro ke v pri za de va njih za par ti ci pa tiv no de mo kra ci jo Šte vil ne dr ža ve se sre ču je jo s te ža va mi de mo kra tič ne ga pri manj klja ja. Kot ključ na po droč ja kri ze de mo kra ci je so naj po gos te je iz po stav lje ni pred vsem tren di zmanj še va nja par ti ci pa tiv ne pri prav lje nos ti dr žav lja nov. Tra di ci o na len ide al »ak tiv ne ga dr žav lja na«, ki je sto let ja bot ro val vsem de mo kra tič nim mo - de lom druž be ne ure dit ve, v ča su hit re ga ži vljenj ske ga rit ma po ča si iz gi nja: usta lje ni ve denj ski vzor ci par ti ci pa ci je jav nos ti v po li tič ni sfe ri se pre pro sto ne uje ma jo več s kla sič ni mi mo de li so de lo va nja. Prav na tem mes tu se no ve IKT zdi jo še po se bej pri mer ne in upo rab ne za pre mos ti tev vr ze li, ki je nas ta la med dr žav lja ni in ob last mi. Upo šte va joč pri za - de va nja, ki jih je Po god ba o Usta vi za Ev ro po uved la na po droč ju par ti ci pa tiv - ne de mo kra ci je, so prav IKT tis te, ki bo do kot orod je omo go či le ši ro ko in tra- j no so de lo va nje jav nos ti v po li tič ni sfe ri. Nji ho ve te melj ne zna čil nos ti – pre - pro stost do stop nost, učin ko vi tost, ne za mud nost in na vse zad nje tu di »udob nost upo ra be« – jih uvr šča jo med bi stve na ope ra tiv na sred stva v de lo va nju par ti ci - pa tiv ne ga mo de la de mo kra ci je. Če je bi lo ne po sred no so de lo va nje jav nos ti – vsled za mud nos ti in fi nanč ne zah tev nos ti – še do ne dav ne ga ome je no zgolj na ob čas no iz ra ža nje vo lje v ča su vo li tev, nam IKT nu di jo ne pri mer lji vo šir še po - ten ci a le par ti ci pa ci je. Ti pre se ga jo prak tič no več let no iz lo če nost dr žav lja nov iz po li tič nih pro ce sov in jim nu di jo mož nos ti hit re ga se zna njan ja s te ko či mi po - li tič ni mi za de va mi ter nji ho vo vses tran sko osvet li tev, e-iz me nja vo mnenj v ci - vil ni sfe ri in iz obli ko va nje last nih sta lišč, kot tu di hit ro in učin ko vi to agre ga ci - jo in te re sov, po sre do va nje pre fe renc do ob last nih struk tur, in te rak tiv no ko mu - ni ka ci jo med dr žav lja ni in ob last ni mi struk tu ra mi, in – konč no – pre lit je iz obli - ko va ne skup ne vo lje v de jan ske po li ti čne od lo čit ve. IKT ta ko nu di jo no ve, raz - šir je ne mož nos ti za ci vil no par ti ci pa ci jo. Ustav na jam stva za to vrst no de lo va nje ci vil ne druž be in par ti ci pa ci jo ne - dvo mno pred stav lja jo nuj ne pre dis po zi ci je: med oseb ni mi pra vi ca mi so to za - go to vo svo bo da iz ra ža nja in opre de lje va nja, v okvi ru po li tič nih pra vic pa pra - vi ca do so de lo va nja pri oprav lja nju jav nih za dev, pra vi ca zdru že va nja in – na - vse zad nje – pra vi ca do pe ti ci je. Tu di PUE je po sta vi la te melj na iz ho di šča za par ti ci pa tiv no de mo kra ci jo, in si cer ta ko za so de lo va nje ci vil nih zdru ženj kot tu di dr žav lja nov v po li tič nih in za ko no daj nih pro ce sih: vses tran ska in ši ro ka par ti ci pa ci ja jav nos ti tu pred stav lja pred po goj za de mo kra tič no pri hod nost Ev - ro pe. Ob tem pa se za par ti ci pa tiv no de mo kra ci jo zdi nuj na upo ra ba IKT v po - li tič ni sfe ri; no ve teh no lo gi je tu ni so več »zgolj« udo ben do da tek, pač pa con - di tio si ne qua non za mo del so dob ne par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je, saj bo le ta - 117Ustav no na če lo de mo kra t ič nos t i : lo bi ra nje kot prak t i čen vi dik … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu ko mo go če sle di ti ev rop skim ustav nim na če lom in ide jam nje nih av tor jev. Tu - di za to bi jim ka za lo na me ni ti več po zor nos ti prav ne stro ke: ta bo mo ra la kaj kma lu naj ti jas ne, učin ko vi te in pred vsem pred vid lji ve nor me za upo ra bo IKT v par ti ci pa tiv nih de mo kra tič nih pri za de va njih, ki bo do po u da ri le prav no dr ža - vo v in for ma cij ski do bi. I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 118 www.revus.eu