Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 109156 A } d i 1 V boj za slovensko šolo! »Srečno svojo jot Itoditi ima mladino dobra 'sola učiti. .1. M. Slomšek. V spodbujo koroškim Slovencem spisal MATEJ RAŽUN, župnik. <^> Založba pisateljeva. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1904 . ftf/rf 10015 « T « ; , V boj proti utrakvistični priča, da šola mora biti nekaj zelo važnega, kajti za prazen nič se nihče ne bo toliko trudil. Da, velikega pomena je šola za vsako stranko, velikega pomena za vsak narod — pa tudi za vsak stan — to pa radi tega, ker kdor ima šolo ima tudi bo¬ dočnost! Dragi rojaki! Gotovo ste že slišali be¬ sede umrlega papeža Leona XIII. o šoli, da v šoli! ila je ono jabelko, za katero se bo¬ rijo vse stranke — že to dejstvo 1 * 4 »šola je torišče, je kraj, kjer se bode od¬ ločilo, ali ostane človeška družba še ka¬ toliška ali pa se bode povrnila nazaj v poganstvo!« Da, šola je čas in kraj setve — kar pa človek seje, to bode tudi žel! Nauki, katere otrokom polagajo v srce učitelji, ti nauki v otroških srcih ne usahnejo — mar¬ več z otrokom vred rastejo ter spremljajo in vodijo človeka skoz celo življenje! Opo¬ mini in zgledi, ki jih je šolar slišal in videl pri svojih učenikih, ti zgledi — dobri in slabi — niso brez velikega, da odločilnega vpliva na poznejega moža. Vse, kar je otrok v šoli slišal ali videl, vse to se ga prime — vsejano je v njegovo srce — vse to poganja kali in raste s človekom vred — vpliva na mladeniča — vpliva na moža ter vodi, odločuje njegovo delovanje, nje¬ govo obnašanje; s kratka: šola je moč, ki č 1 o v e k a d e 1 a t a k š n ega, kakršen je! — Kaj čuda potem, da vsaka stranka hoče dobiti v svojo oblast šolo — v pre¬ pričanji, da če dobi šolo, dobi za-se tudi 5 človeško družbo — in, da preidem na naše koroške razmere: Kaj čuda, da se nemčurji z vso silo prizadevajo po slovenskem Koroškem do¬ biti v svojo pest naše šole, oziroma si je ohraniti v svoji oblasti? Eden ali drugi izmed vas je gotovo že slišal izrek prejšnjega našega deželnega šolskega nadzornika Gobanca, ki je pri neki priložnosti rekel svojim nemčurskim prija¬ teljem: »Kar nič ne skrbite za ponemče¬ vanje Slovencev na Koroškem, vse to bo oskrbela utrakvistična šola.« In kaj smo brali v »Miru« o ljudskem štetji 1.1900? Čujte in strmite! V celovškem okr. glavarstvu so imenovanega leta našteli 5423 Slovencev manj, kakor pred 10. leti, — in okr. glavarstvo celovško naravnost pravi, da to je naredila utrakvi¬ stična šola, češ: »Ne smemo pre¬ zreti vpliva izvrstnih utrakvi- stičnih šol na Koroškem, kitukaj- šnjim Slovencem nudijo priložnost naučiti se nemščine.« 6 Glejte, to je delo utrakvistične šole, delo iste šole, katero iz kratkovidnosti in zaslepljenosti celo nekateri Slovenci za¬ govarjajo. Ljudje božji, pomislite vendar kaj de¬ late, ko se v svoji zaslepljeni strasti pote¬ gujete za utrakvistično šolo — pomislite, da utrakvistična šola je bič, s ka¬ terim bijete po samem sebi; da ta šola je meč, s katerim brezsrčno morite slovenski rod, ker ga s to šolo ponemčujete!! Glejte, že ljudje, ki nam utrakvi¬ stično šolo usiljujejo, pričajo, da je ta šola nam Slovencem vseskoz škodljiva! Ni ga naroda na svetu, ki bi imel tako urejene šole, kakoršne so naše. Kdo pa nam to šolo usiljuje? To so n e m š k o-n ac i j o n a 1 c i: oni ljudje, ki ho¬ čejo vsepovsod imeti vse le nemški, ki v Avstriji ne pripoznajo nobene druge na¬ rodnosti, izven nemške: vsi drugi narodi so tem ljudem brez vsake pravice, so su- žniki Nemcem in Madjarom . . . 7 Utrakvistično šolo nam dalje usiljujeta društvi: »n e m ški šulverajn« in»Sud- marka«! Niti katoliški Nemci ne marajo za »nemški šulverajn« in so temu društvu nasproti ustanovili »Katoliški šulverajn« — in »Siidmarko«? Kdor je katoličan, je ne mara 1 Po prijateljih in zagovornikih utrakvi- stične šole že vidimo, kaj ta šola hoče: namreč nas Slovence ponemčiti! Ali bomo to pustili? Krščanski slo¬ venski stariši: ali res hočete, da vas bodejo enkrat vaši lastni otroci, ko bodejo po¬ nemčeni, zasmehovali kot neumne bindi- šarje? Ali hočete, da se vas bodejo vaši lastni otroci sramovali in da ne bodejo več hoteli z vami govoriti slovenski? Pa še nekaj, dragi Slovenci! Utrakvi- stična šola nas ne le samo ponemčuje, marveč ona tudi naravnost našo izobrazbo zabranjuje! Le poglejmo izkaz zadnjega ljudskega štetja; tam naj¬ demo s številkami spričano, da na Koro¬ škem izmed 1000, 10 — 20 let starih 8 Nemcev jih 41 ne zna brati in ne pisati, izmed 1000 Slovencev pa 105. Nemški list »Karntner Zeitung« pripomni k tem številkam: »Tedaj je pri Slovencih kljub sedanji šoli več kot polovica več analfabetov (takih, ki ne znajo ne pisati in ne brati), kakor pri Nemcih. Učni uspeh je tudi v sedanji šoli veliko manjši, kakor pri Nemcih. To pač jasno dokazuje, da sedanja šola pri Slovencih ne dosega svojega namena!« Po do¬ mače bi se reklo: v naših utrakvi- stičnih šolah se otroci več kot polovico - manj naučijo, kakor se naučijo nemški otroci v nemških šolah, kjer je materni jezik učni jezik. Zato Slovenci, proč z utrakvistično šolo, ki je tako pogubna slovenskemu narodu. Naš boj za ljudsko šolo. i. J asnosti nam manjka žal le v premnogih reččh; zato smo si v tolikem navskriž, kjer smo, ako bi se dobro dogovorili, enih misli. Pravega, resničnega spoznanja ne- dostaja današnjemu svetu v marsičem, zato toliko prepira tudi tam, kjer bi lahko bilo najboljše sporazumljenje, da ne rečem: naj¬ lepše bratsko prijateljstvo. Vzemimo izmed množice prašanj, ki dandanašnji razburjajo svet ter povzročajo toliko razpora med ljudmi, samo prašanje o šoli. Oglejmo si to prašanje v njegovih uzrokih in spoznali bodemo, vsaj v ko¬ likor to prašanje vznemirja ljud¬ stvo, da pride večinoma od tod, ker ima 10 večina ljudi o šoli čisto napačne pojme in ker je le malo takih, ki bi prav in dobro spoznali, zakaj je šola, zakaj hodimo v šolo. Boj za šolo je dandanes splošen in se bojuje skoraj povsod, kjer so šole. Gre se v tem boju v prvi vrsti za to, ali naj so šole verske ali pa brezverske. Pri nas Slovencih je boj za šolo še hujši, kakor drugod. To pa zavoljo tega, ker se mi vojskujemo za šole iz dveh uzrokov; pri nas se gre za versko in ob enem tudi za narodno šolo, ali rekel bi rajše: kakor stvar stoji sedaj, se naša šolska borba v prvi vrsti suče za narodno, ob enem pa tudi za versko šolo. O tej borbi za šolo trdim, da v kolikor se tiče ljud¬ stva in v kolikor se bije med ljud¬ stvom samim, prihaja in izvira od tod, ker premnogo ljudi prav ni¬ česar ne vč o tem, zakaj imajo šolo in zakaj svoje otroke pošiljajo v šolo Da bi ljudje enkrat spoznali in ve¬ deli, kakšen namen imajo šole, da bi ljudje enkrat vedeli, čemu imajo šole in čemu vanje pošiljajo svoje otroke: potem bi tudi vedeli, kakšna šola je prava in najboljša in nikakor bi se ne potegovali za šolo, ki ni dobra, ki je celo še škodljiva. S tem pa bi bila tudi končana ona vojska za šolo, 11 v katerej se eni potegujejo za dobro in pravo šolo, drugi pa za šolo, ki je po njihovem, seve napačnem mnenju tudi prava, v resnici pa slaba in ravno zato, ker slaba, tudi ško¬ dljiva šola. To svojo trditev izrecno omejujem na naše ljudstvo, ker vem da je med bolj iz¬ obraženimi mnogo takih, ki pač poznajo na¬ men šole in dobro vedo, kakšna mora šola biti, da svoj pravi namen lahkeje izvršuje, ki so pa kljub temu najzagrizenejši na¬ sprotniki prave, dobre šole. Nasprotstvo teh ljudi tedaj ne prihaja od nevednosti, ampak od politične zagrizenosti. Taki ljudje so nasprotniki prave, dobre šole iz hudobije, iz sovraštva do drugih; oni zlorabljajo šolo v škodo onim, katerim bi šola imela koristiti — in takih ljudi tudi ni mogoče pridobiti. Da take ljudi spravimo in pri¬ silimo k miru, je edino sredstvo, da je osamimo. Pokazati je treba tem brezvest¬ nežem, da so sami, da večina ljudstva ne mara za njihove hujskarije. Ko se bo¬ dejo čutili osamljene in zapuščene, bodejo obmolknili — če pa bi le še šuntali, bo njihovo šuntanje ostalo brez vpliva in brez škode. Vse drugače je z našim dobrim ljud¬ stvom. Naše ljudstvo je res dobro in hoče 12 dobro — tudi pri šoli; a žal, da o šoli ne ve razločevati med dobro in slabo šolo in se vsled tega dostikrat odloči za slabo, utrakvistično šolo, med tem ko je v srcu in resnici za šolo s slovenskim učnim je¬ zikom. O tem sem imel priložnost prepri¬ čati se letos, ko sem kot zastopnik kraj¬ nega šolskega sveta se udeležilpopisovanja šolarjev za razdeljeno šolo v Št. Jakobu v Rožu*). Ne samo eden, več jih je bilo, ki so na vprašanje, ali hočejo svoje otroke dati v slovensko ali v utrakvistično šolo, v kateri se bo učilo več nemški, zapisali svoje otroke v utrakvistično šolo. In ko je prišlo vprašanje: ali hočete, da se vaši *) Gotovo nekaj izvanrednega: popisovanje šolarjev v sredi šolskega leta! A kjer se gre za to, nas koroške Slovence prejkoprej pokončati, tam je vse nujno in ni nikakih zaprek. Komaj je ministerstvo odklonilo našo pritožbo proti raz¬ delitvi šole, že je c. kr. deželni šolski svet v seji dne 1. februarja 1904 sklenil, naj se popisovanje otrok za razdeljeno šolo nemudoma izvrši in naš g. okrajni šolski nadzornik, znani Moro, je dne 8. febr. t. I. dal krajnemu šolskemu svetu ukaz, naj popisovanje začne takoj že 9. febr. ter ga zvrši najslej v 10. dneh! Seve: »Vernich- tung muss ihm werden, dem Drachenvvurm, der wiederum vvachsen will.« — Ministerstvo pa je ta »napad na zmaja« zabranilo ter brzojavno usta¬ vilo popisovanje šolarjev. 13 otroci tudi učijo tri ure na teden slovenski, so z nekako vnemo odgovorili: »Kajpak da se morajo slovenski tudi učiti; to je ja prvo, da se slovenski učijo; slovenščina je naša materina be¬ seda in je prva in te ne zavržemo; s e v č se morajo učiti slovenski, najprej slovenski, potem pa tudi nemški.« — Tako so govorili naši dobri ljudje in so menili, da so vpisali svoje otroke v isto šolo, v katerej se otroci po¬ učujejo »pol slovensko in pol nemško«, kakor so hoteli, in v kateri se »materina beseda ne zametuje«. Reveži! Preslepila je je lažnjiva beseda »utrakvistiš«, za¬ peljalo je je ne dovolj jasno prašanje, za¬ peljala je je nevednost, da so kljub naj- boljšej volji glasovali za šolo, katerej so po vsem svojem mišljenju in v svojem srcu nasprotni. Takim dobrohotnim ljudem odpreti oči ter jim pokazati, kaj je utrakvistična šola in kaj slovenska šola, ali bolje: kaj je šola s slovenskim učnim jezikom; te dobro¬ hotne ljudi poučiti, katera je takšna šola, kakoršno si želijo in v kateri se slovenski jezik ne zametava, to je namen sledečih vrstic. Pokazati hočem, katera šola je boljša, ali takozvana utrakvisti- 14 ena šola ali pa šola s sloven¬ skim učnim jezikom. Namenil sem te vrstice najprej za Št. Jakob v Rožu. Tam je vsled ukaza dežel¬ nega šolskega sveta šola razdeljena na velikansko škodo domačinov ^— na ljubo tujcem in par domačim zaslepljencem. S prihodnjim šolskim letom se bodejo morali št -Jakobski stariši odločiti ali za utrakvi- stično šolo ali pa za šolo s slovenskim učnim jezikom. Da se ne odločijo za nepravo šolo in da ne oškodujejo sebe in svojih otrok, je potrebno, da so na jasnem, da dobro spo¬ znajo pravo, dobro šolo ter se je oklenejo o pravem času. — Ker pa je šolsko prašanje za vse koroške Slovence zadeva najvažnejšega pomena, želim, da bi sledeče besede ne le št.-Jakobčanom, ampak vsem koroškim Slovencem pokazale za nas edino pravo šolo ter je navdušile, da se za-njo potegnejo takoj in z vsemi sredstvi. Prava, dobra šola nas bo Slovence na Koroškem ohranila, če si jo pridobimo še o pravem času — in šola, slaba šola nas bo ponemčila in pokončala, če se je prejkoprej ne iznebimo. 15 II. O namenu ljudske šole. Zakaj so ljudske šole in čemu hodijo otroci v šolo? Na to vprašanje moral bi vedeti odgovor vsakdo, posebno pa še tisti, ki govori in sodi o šoli. Kdor niti tako daleč ni prišel, da bi vedel in spoznal, čemu plačuje šolske doklade in čemu je hodil v šolo in čemu hodijo v šolo tudi njegovi otroci, tak naj o šoli le kar molči; tak naj šole niti ne hvali in naj je tudi ne graja, ker njegova sodba je brez pomena in podobna sodbi slepčevi o rečeh, katerih še nikoli videl ni. A to ni še vse: nič vedeti in molčati o šoli. lstina namreč, da se morajo stariši dostikrat sami odločiti zatoaliono šolo, ta istina sili vestne stariše, da si prizadevajo spoznati dobro in boljšo šolo od slabe in manj vredne šole. Stariši so pred Bogom odgovorni za svoje otroke in so radi tega, vsaj kolikor je šola v njihovih rokah, od¬ govorni tudi za to, da svojim otrokom oskrbijo le najboljšo šolo. Da pa jim je mogoče spoznati najboljšo šolo, morajo pred vsem spoznati in vedeti, čemu so šole in čemu pošiljajo otroke v šolo! Kakor mora tisti, ki zida hišo, vedeti, 16 čemu jo bode rabil, ali za stanovanje, ali za prodajalnico, ali za gostilno itd., da si jo sezida takšno, kakoršno potrebuje, tako morajo tudi stariši, ki svojim otrokom zbi¬ rajo šolo, vedeti, kaj vse hočejo od šole pridobiti svojim otrokom, da si izberejo, oziroma oskrbijo takšno šolo, ki otrokom res daje to, česar od nje pričakujejo. Pred vsem moramo tedaj vedeti, čemu je šola, kakšen namen ima ljudska šola? Na to vprašanje najdemo pri raznih šol¬ nikih različne odgovore. Meni med vsemi najbolj ugaja oni blagega škofa slovenskega, Anton Martina Slomšeka, ki se glasi: ^Po¬ potnik je človek na svetu, in srečno svojo pot hoditi ima mladino dobra šola učiti, dobra šola za življenje. Vsak potnik nekam potuje. Potnik ni še na stalnem mestu, ni še na svojem domu, ampak je še na potu proti domo¬ vini. Potovanje njegovo je srečno, če se mu medpotoma godi dobro, če je oskrbljen z vsem, kar potrebuje — in če se mu med¬ potoma ne pripeti nikaka nesreča, tako da končno dojde tja, kamor je namenjen. Človek je na zemlji tudi potnik; zemlja ni njegova domovina, marveč ona je le kraj, po katerem človek hodi proti domu — v nebesa. Da se človek na tem poto- 17 vanju obvaruje nesreče tako, da končno dospe v svojo pravo domovino; to mora človeka že kot otroka naučiti šola. Z dru¬ gimi besedami: šola moračloveka na¬ rediti takšnega, da more tukaj na zemlji srečno živeti in srečno v nebesa priti. Prašanje je sedaj: Kakšen pa mora človek biti in kaj vse potrebuje, da more tukaj na zemlji srečno živeti in priti v nebesa? V prvi vrsti potrebuje zdravih udov. Teh mu seve ne more dati šola; tudi si jih človek sam ne more poskrbeti: dar božje dobrotljivosti so in v božjih rokah; zato mora človek vsak dan Boga prositi za zdravje in se mu zahvaljevati, da ga je obvaroval nesreče in ga ohranil zdra¬ vega. Le v toliko more šola z dobrim poukom pomagati že tukaj, da otroka uči varovati se vsega, kar je zdravju kvarljivo: varovati se prehlajenja, nezmernosti v jedi in pijači ter drugih napak. Dalje je k srečnemu življenju potreben vsakdanji kruh. Revež je in trpin oni, ki nima vsakdanjega kruha ali komur ga primanjkuje — in tem večji nesrečnež, če ne strada le sam, ampak z družino. 2 18 Večina ljudi si vsakdanji kruh služi z delom svojih rok bodisi na polji kot kme¬ tovalci in posli, bodisi kot rokodelci ali pa kot delavci na kmetih ali po tovarnah. Da si vsi ti služijo vsakdanji kruh, je potrebno, da posel, da delo ali rokodelstvo, s katerim si ga služijo, tudi razumejo in da vejo in znajo si svoj zaslužek zboljšati, svoje roko¬ delstvo spopolniti. Tudi tukaj se na prvi hip dozdeva, da šola ne pride toliko v poštev, kajti raznih rokodelstev in poslov pač ljudska šola ne more učiti. Kdor hoče biti n. pr. kmetovalec, se mora kmetijstva učiti od starišev ali pa v kmetijski šoli; kdor hoče biti krojač, se mora krojaštva naučiti pri krojaškem mojstru itd. To je res. Ravno tako res je pa tudi, da se otroci marsikaj za svoj poznejši stan na¬ učijo že v šoli; fantje cepiti drevesa, de¬ kleta šivati in drugo. Tem pametneje ko je šola uravnana, tem bolj se ozira na poznejše življenje šolarjev in tem več ko¬ risti. A vrh tega mora šola biti tudi učil¬ nica za življenje s tem, da šolarje uči ti¬ stih znanosti, katere več ali manj potrebuje vsak človek. Da me bolj in lažje razumete, poglejmo posamezne predmete šolskega pouka. Kaj ne: šolarji se učijo brati, pisati in računati, 19 v naših šolah tudi nemškega jezika; učijo se spoznavati naravo: zemljo, rastline in živali na zemlji; domovino svojo se učijo spoznavati: vasi in mesta v njej, hribe in doline, reke, jezera in morje. Že prej sem omenil, da se v dobrih šolah fantje mar¬ sikaj učijo o kmetijstvu, dekleta pa šivati, plesti in drugo. Kdo pač bi trdil, da vse te reči so nepotrebne za življenje? Na¬ sprotno mora vsak priznati, da je jako dobro človeku in koristno, kar se je naučil v šoli. Res je sicer, da neobhodno potrebno vse to ni — to je: človek tudi živi in se tudi spravi naprej, čeravno ne bi znal pi¬ sati, brati in računati; a istina je, da se tistemu, ki ne zna pisati in brati in raču¬ nati, navadno godi veliko težje, kakor onemu, ki vse to zna. Saj tudi potnik pride naprej in more potovati iz ene dežele v drugo, četudi nima seboj nobenega de¬ narja; suhega kruha si lahko izprosi, nekaj si lahko tu in tam prisluži; vode si lahko dobi iz vsakega studenca ali potoka. Da pa tako potovanje ni prijetno, pozna vsak, četudi ga ni skusil. Dobro je tedaj in koristno, kar se šo¬ larji učijo v šoli, in tem pridnejši kot je šolar, tem več ko se nauči, tem bolje za njega, tem lahkejše bode potoval skozi 2 * 20 življenje. Vendar še to ni vse: znanje, naj je še tako veliko in obilno, še nikakor ne zadostuje, da »človek srečno hodi svojo pot« skoz življenje. Priča temu je toliko in toliko ljudi, ki so učeni, ki veliko znajo —- a srečni niso; nasprotno: bolj nesrečni so in veliko večji reveži, kakor marsikateri človek, ki ne zna ne pisati ne brati. Od kod pa to? Od tod, ker k srečnemu življenjuje potrebno še dobro srce! Slovenski stariši! spoznajte resnico in ravnajte se po njej: da le dober človek more biti srečen! Kdor ni dober, kdor nima dobrega srca: naj je še tako učen, naj še toliko zna in ve in naj zna go¬ voriti jezike celega sveta, srečen ni in ne more biti; življenja srečno pot hoditi ne zna in ne more znati. Podlaga vsake resnične sreče je dobro vzgojeno srce, ne pa učena glava. Kdor tega ne verjame, naj le pogleda v kaznilnice in zapore. Koga pa vidite v teh prostorih? Samo ljudi z izprijenimi srci, ljudi, ki ali nikoli niso imeli dobrega srca ali pa so si ga pokvarili s pregreho. Ljudi najdete tam, ki tožijo svoje stariše: nič prida nismo videli pri svojih starišib, ne dobre besede, ne dobrega vzgleda; še na hudo so nas napeljevali, zato smo sedaj 21 tukaj kot zločinci. Ljudi najdete tam, ki tožijo tudi šole in druge vzgojitelje: za vse so nam poskrbeli, razne reči so nas učili in dali učiti — na naša srca pa so poza¬ bili. Mnogo znamo in veliko vemo — a žal, samo glava je polna, srce pa je prazno, je mrzlo, je hudobno. Zato smo zabredli in smo sedaj tukaj kot nesrečni izvržek človeštva! Kdor tega še ne verjame, naj le pre¬ gleda dolgo vrsto pijancev, goljufov, tatov nižje in boljše vrste.našel bode med njimi marsikatero glavo, ki je študirala latinske in morebiti še visoke šole. V glavi je bilo dovolj za srečno življenje — a v srce je prišlo premalo ali celo nič dobrega; zato so nesrečneži tam, kjer so: v vrsti zločincev! Tako govori zgodovina človeštva in priča, da ni še srečen tisti, ki samo veliko zna, ampak le tisti, ki je pred vsem dobro vzgojen ter ima dobro srce. Šola ima nalogo, kakor smo prej sli¬ šali, »učiti mladino srečno hoditi svojo pot«'; zato mora šola mladino ne samo učiti, marveč jo mora tudi vzgajati, to je: voditi jo k dobremu, navajati jo na dobro. Šola mladini ne sme biti samo 22 učilnica, biti jej mora tudi vzgojite¬ ljica; ne zadostuje, da jej bistri samo glavo — pred vsem in z največjo skrb- ljivostjo jej mora tudi blažiti srce. Šola, ki skrbi samo za pouk, za vzgojo pa se ne briga ^li se briga premalo, taka šola ne izpolnuje svoje dolžnosti in ni prava, ni dobra šola. Pogostokrat beremo in slišimo besedo značaj! Kaj pa je to, značaj? Kako naj se izrazim, da me bodete lahkeje umeli? Rekel bi: značaj je tisto prepričanje člove¬ kovo in tista moč človeške volje, ki stori, da značajen človek vselej in povsod dela to, kar za prav spozna, in da se vselej in povsod ogiba tega, kar spozna za hudo, četudi bi od tega imel začasno škodo. Dober značaj ima tedaj za podlago pravo spoznanje in pa utrjeno, dobro voljo; prvo je sad pravega pouka, druga pa je sad dobre vzgoje. Učiti in vzgajati pa je na¬ loga dobre šole — ali, če obrnemo: šola ima nalogo vzgajati značaje, izre- jati ljudi z dobrimi značaji! . Človek namreč ne živi na zemlji sam zase, marveč v družbi z drugimi, v družini, v občini, v državi. Od teh družeb dobiva mnogo ugodnosti, ki so mu za srečno živ¬ ljenje potrebne in katerih bi si sam ne 23 mogel pridobiti. Sam človek si n. pr. ne more oskrbeti živeža, obleke, stanovanja, varstva proti drugim, potrebnega pouka v šoli itd. Iz tega družbinskega življenja pa posamezniku nastajajo dolžnosti do dru¬ gih. Kdor hoče vživati dobrote skupnega življenja v družini in državi, mora tudi iz¬ polnjevati dolžnosti do teh družeb. V to pa ne zadostuje le znanje: potreba je celega človeka; potreba je dobrega srca in trdne volje,,to je: trdnega značaja! Še nekaj mora dobra šola učiti mla¬ dino: življenja pot hoditi tako srečno, da končno pride v nebesa. Gotovo je res, da imajo v tej zadevi prvo dolžnost krščanski stariši. Istotako je resnica, da dolžnost skrbeti mladini za nebesa zadeva v drugi vrsti sv. cerkev. Ker pa država stariše sili, da svoje otroke morajo po¬ šiljati v šolo, je s tem prevzela tudi dol¬ žnost vzgajati mladino za nebesa. To svojo dolžnost mora šola izvrševati v svoji ce¬ loti in nikakor ne zadostuje, da samo du¬ hovnik v šoli poučuje krščanski nauk. Tudi pri vseh drugih predmetih, kar jih šola uči, se je treba ozirati na zadnji in naj¬ imenitnejši namen človekov: na nebesa — in ne le samo duhovnik, ki poučuje krščanski nauk, tudi svetni učitelj 24 ima dolžnost, mladino učiti in vzga¬ jati za nebesa. Vsak katoliški kristjan ve, da Bog nas je ustvaril za nebesa, in da bode srečen, in sicer stalno, večno srečen le tisti, ki bo prišel v nebesa. »Kaj pomaga človeku, pravi naš Božji učenik, če se tudi cel svet pri¬ dobi, ako pa na svoji duši škodo trpi?« Nebesa, zveličanje je potemtakem najvaž¬ nejši namen človekov in neobhodno potreben pogoj človeške sreče. Zato šola nikakor ne sme prezirati tega človekovega namena in njena dolžnost je, mladini kolikor mogoče tudi za pot v nebesa dati potrebnega znanja in potrebne moči. 111 . Sredstva pouku in vzgoji. Namen ljudske šole, naloga ljudske šole je tedaj ta, da mladino uči in jo vzgaja za srečno časno in večno življenje. Prava šola ne sme samo učiti, ona mora tudi vzgajati dobre značajne ljudi, in prava šola ne sme skrbeti edino le za srečno življenje tukaj na zemlji, marveč se mora ozirati tudi na večnost. — S čim pa naj šola ta svoj namen zvršuje? Kakšna sredstva, kakšne pripomočke pa ima šola, 25 s katerimi mladino uči in jo vzgaja za srečno zemeljsko in posmrtno življenje? Pri pouku rabi šola besedo, pisano besedo (knjigo) in pa ustno besedo (govor). Z besedo, z govorom uči učitelj otroke brati in pisati in računati; z besedo jim pripove¬ duje o veliki zemlji in še o veliko večjem solncu in o mnogobrojnih zvezdah; z be¬ sedo jim popisuje rastline in živali na zemlji in dežele in reke in gore; z besedo jim govori o davno minulih dogodkih zgodovine itd., s kratka: ves pouk vrši se s pomočjo besede. In knjige, iz katerih se šolarji učijo in iz katerih tudi učitelj zajema svoje nauke, kaj pa so drugega, kakor beseda, mrtva be¬ seda sicer, a mrtva le tako dolgo, dokler je knjiga zaprta. Ko pa knjigo odpreš in začneš čitati, se vsipajo iz nje žive besede, prav kakor se iz panja vsipa roj brenčeč in hiteč za matico. Beseda, govor, jezik je potem¬ takem neogibno potrebno sredstvo vsakega pouka, je orodje, brez ka¬ terega ni mogoče učiti. Mutast učitelj je vsaj za navadne in za zdrave učence nemogoč, in mutast šolar bi se v ljudski šoli pač ne mogel ničesar naučiti; obema namreč manjka najpotrebnejšega orodja, s katerim dela, s katerim poučuje ljudska 26 šola. Beseda, govorjena in pisana beseda, je tedaj najvažnejše sred¬ stvo, je neizogibno potreben pri¬ pomoček, s katerim ljudska šola poučuje! Kako je pa z vzgojo, ki je drugi še imenitnejši del one naloge, ki naj jo zvršuje ljudska šola? Kakšna sredstva rabi šola pri vzgoji mladine? Mladino vzgajati, rekel sem prej, se pravi, jo voditi k dobremu, jo navajati k temu, da ljubi in dela dobro, in krepiti jej voljo tako, da se dobrega drži v vseh razmerah poznejšega življenja. S ka¬ terimi pripomočki pa naj šola vzgaja one značaje, katerim je prva skrb pra¬ vičnost in poštenost, ne pa dobiček in korist? Naj na to prašanje odgovori gosp. Val. Schubert, učitelj v Wurzburgu na Nemškem. Na Nemškem imajo v ljudskih šolah več krščanskega nauka, kakor pri nas, in ne le duhovniki, tudi svetni učitelji pouču¬ jejo krščanski nauk tako, da duhovniki učijo katekizem, učitelji pa zgodbe sv. pisma. V novejšem času se je tam med duhovniki začelo gibanje, ki meri na to, da bi tudi zgodbe sv. pisma učili le duhovniki, ne pa svetni učitelji. Temu prizadevanju duhov¬ nikov se svetni učitelji odločno upirajo ter 27 zahtevajo, da se jim poučevanje zgodeb sv. pisma ne sme vzeti. Prej imenovani učitelj Val. Schubert piše v listu »Katechetische Blatter«, izhajajočem v Monakovem, meseca novembra minulega leta tako: »Ko bi mi hoteli poučevanje krščan¬ skega nauka čisto odvzeti, moral bi se temu najodločneje upreti. Dokler sem učitelj in dokler imam d o 1 ž n o s t šol arje vzga¬ jati, mi ne smejo vzeti iz rok naj- vzvišenejšega in najboljšega sredstva z a v z g oj o ! Ali naj blažim čustva šolarjev, ali naj utrjujem njihovo voljo s številkami pri računanju ali pa s črko ,a‘ ali ,z‘ pri lepo¬ pisju? Ali se naj zanašam samo na etično (nravstveno) vsebino beril ali na uspeh zgo¬ dovinskega pouka? Učitelj, ki hoče in ki mora vzgajati, ne more biti brez krščan¬ skega nauka! Tukaj (pri poučevanju kr¬ ščanskega nauka) ima otroke v svoji oblasti, tukaj more kakor umetnik tvarino, dovzetno otroško srce vpodobiti in vstrojiti po onem vzvišenem vzorcu, ki je Jezus Kristus. — Pred nedavnjm časom mi je rekel nek tova- riš-učitelj: »Če mi vzamejo poučevanje vero- nauka, grem v pokoj, ker neznosno bi mi bilo biti samo učitelj« (ne pa tudi vzgojitelj).* * Ko bi pač naši gg. učitelji bili tudi takega . prepričanja in pa naše šolske oblasti! Drugače 28 Tako je! Kdor hoče vzgajati, ne more biti brez krščanskega nauka, ne more biti brez vere — in tudi šola, če hoče mladino vzgojiti, če jo hoče izrediti v one jeklene značaje, ki so stebri družbinske sreče, stebri države in sv. cerkve, se mora pri vzgoji posluževati resnic sv. vere. Sv. vera je glavno sredstvo, je glaven pripo¬ moček, s katerim naj šola mladino vzgaja. — Kajpak je poleg vere še več drugih pripomočkov, ki vsak po svojem pospešuje vzgojo: lep zgled vzgojiteljev, zgledi junakov in vrlih značajev iz zgodo¬ vine, prijazni opomini, primerno plačilo iz- rednej pridnosti in pravična kazen hudobije. Vsi ti pripomočki pa več ali manj izvirajo iz vere ter imajo svojo podlago v veri, tako da je vsekako resnica: glavno sred¬ stvo vzgoje je vera! Vero, resnice sv. vere pa je treba mla¬ dino še le učiti, učiti zopet z besedo. Beseda, jezik je tedaj tudi pri vzgoji veli¬ kega pomena, ker je ja orodje, s katerim kaj radi škilijo tja na Nemško ter 'hajlajo pri vsakej priložnosti; kar je pa na Nemškem dobrega, tega pa ne vidijo: Idite vendar na Nemško in učite se od nemških učiteljev — spoštovati in pri vzgoji mladine vpoštevati tudi res¬ nice sv. vere. 29 in po katerem si mladina pridobiva podlago in predpogoj dobre vzgoje. Kar smo tedaj rekli o pouku, velja tudi o vzgoji: Beseda govorjena in pisana je, četudi le posreden,' vendar najpotrebnejši pripomoček, s katerim šola vzgo- j u j e. Tretji namen šole: narediti mladino takšno, da tudi zna in more hoditi pot v nebesa, je tako tesno zvezan z drugim, da ako šola zvrši drugega, je ob enem tudi zvršila tretjega. Dobro vzgojen in značajen človek je tudi veren, ker ravno vera je pod¬ laga značaja; vera pa kaže pot v nebesa ter daje moč vztrajati na tej poti do končne zmage. Zato so tudi sredstva, s katerimi šola mladino uči »hoditi pot v nebesa« ista, s katerima vzgaja dobre značajne ljudi. Iz tega, kar smo razmišljali o sredstvih, s katerimi šola zvršuje svoj namen, je raz¬ vidno, da beseda, govor ali jezik je prvo in neizogibno potrebno sredstvo tako pri pouku, kakor pri vzgoji za časno in za po¬ svetno življenje. Jezik je, recimo to še en¬ krat, orodje, s katerim šola poučuje in vzgaja, s katerim šola „mladino uči srečno svojo pot hoditi“. Ker je pa jezik, ker je beseda v šoli tolikega pomena, je pač jasno, da nikakor 30 ni vse eno,- v katerem jeziku šola poučuje; da mora dobra šola biti le tista, da le tista šola more uspešno zvršiti svoj namen, ki rabi namenu svojemu najpriprav- nejši in najsposobnejši jezik! Naj nam to pojasni nekoliko primer iz življenja. Poglejmo v kovačnico. Kovač, močen kot orjak, stoji pri nakovalu, držeč v kleščah rdečo razbeljeno železo. Razbeljeno železo hoče raztegniti; stleči ga hoče in mu dati obliko, kakoršno potrebuje. Zato je kovač železo razbelil in z močno roko ga drži nad kovalom — kladva še potrebuje, in delo bo šlo gladko izpod rok. Da, kladva še manjka. Kakšno kladvo pa bode kovač vzel: mar kladvo iz svinca? — Vsakdo po¬ reče: s takim kladvom škoda vsakega truda! Enako je pri vseh delih: krojač mora imeti dobro iglo — z zlomljeno iglo ne opravi ničesar. Mizar mora imeti brušeno oblo — s topim oblom se zastonj peha. Kmet, ki hoče orati ali vlačiti, mora imeti dobro uravnano oralo in celo brano; kosec mora imeti sklepano koso in žanjica brušen srp — drugače je delo mučno in vrh tega še na vse strani storjeno površno in po¬ manjkljivo. Z eno besedo: vsak rokodelec in vsak delavec mora imeti dobro orodje 31 in pripravno orodje za delo, katero hoče opraviti. Za vsako delo je treba drugega orodja — naj si pa bo orodje to ali ono: vselej mora biti pripravno in pri¬ merno svojemu namenu. Vrnimo se k šoli. Naloga šole je, učiti in vzgojiti mladino tako, da si more prire¬ diti srečno zemeljsko življenje in da more priti v nebesa. Orodje, ki ga šola v ta namen potrebuje, je beseda, je jezik — in umevno je, da ni vse eno, kateri jezik šola rabi. Nasprotno: od pravega in primernega jezika, s katerim šola poučuje, tedaj: od pravega učnega jezika je odvisen uspeh šole, sta odvisna pouk in vzgoja, ki ju mla¬ dini ima dati šola. Kakor rokodelec in sploh delavec z napačnim ali sla¬ bim orodjem ne more ničesaropra- viti, enako je tudi šola, ki ima na¬ pačni, nepravi učni jezik, nerodo¬ vitna, nedelavna in zato slaba šola. IV. Učni jezik ljudske šole. Ker je učni jezik za šolo tolikega pomena, je potrebno, da se s to točko ba- vimo natančneje. Pred vsem je potrebno vedeti, kaj je učni jezik. Veliko ljudi 32 je o tem izrazu čisto na nejasnem in mnogi niti ne vedo, da je učni jezik čisto nekaj druzega kakor učni predmet. Kaj je tedaj učni jezik in kaj učni predmet? — Učni predmet imenujemo vse tiste reči, katerih se otroci učijo v šoli. Krščanski nauk, branje, pisanje, računanje .... vse te reči so učni predmet; tudi slovenski in nemški jezik sta na naši št.-Jakobski šoli učni predmet, ker se šolarji št.-Jakobske šole učijo slovenskega in nemškega jezika. — Učni jezik pa je tisti, v katerem učitelj šolarje uči; s katerim ž njimi govori in jim razlaga to, kar uči. Šola, v kateri učitelj z otroci govori slovenski, ima slovenski učni jezik; šola pa, v kateri učitelj z otroci govori nemški ali laški ali francoski, ima nemški ali laški ali v fran¬ coski učni jezik. Tako je na šoli v Št. Ja¬ kobu do sedaj slovenski učni jezik, v tako imenovanih utrakvističnih šolah pa je slo¬ venski učni jezik edino le v 1. razredu (to je v 1. in 2. šolskem letu), in še tam ne za vse; od II. razreda naprej je pa skoraj na vseh utrakvističnih šolah že nemški učni jezik in so tam večinoma tudi trdi Nemci za učitelje. Jezik, in sicer učni jezik je sredstvo, je orodje, s katerim šola uči in vzgaja — 33 zato mora tudi učni jezik, kakor vsako orodje, biti primeren in spo¬ soben za svoj namen, to je: biti mora takšen, s kakoršnim šola otroke najlažje in največ more učiti ter vzgajati. Kateri pa je ta jezik? To je edino in samo le materni jezik šolarjev! »Ali je res mogoče«, tako je govoril na II. štajerskem katoliškem shodu dr. Fr. Gut- jahr, »ali je res mogoče, da bi pravično ni pametno misleč človek imel za vzor, za ideal takšno šolo, v katerej otroci niti prvega pouka nimajo v svojem materinem jeziku!« — Prvi pouk, slovenski stariši, je pouk v ljudski šoli, in ta pouk, pravi pro¬ fesor dr. Gutjahr, mora biti v materini besedi šolarjev; vsak pameten in pravičen človek mora to priznati in le tisti, ki dru¬ gemu želi krivico ali ki ni pri pravi pameti, more zahtevati, naj se v ljudski šoli šolarji poučujejo v kakem tujem jeziku. Je pa to tudi čisto jasna stvar, katero takoj uvidi vsakdo, ki ni slep in strasten. Saj menda ne bode potrebno še le na dolgo in široko dokazovati, da če hočem komu kaj dopovedati in če hočem, da me razume, mu moram to povedati v taki besedi, v kateri me razume. Kaj neki bi rekli vi, krščanski stariši, ko bi vam v nedeljo začel 3 34 pridigovati v latinskem jeziku? Najprej bi pač majali z glavami in bi rekli: no, ali so gospod znoreli ali kali, saj vendar vejo, da latinsko ne zastopimo. Ko bi pa le ne od- jenjal vam latinsko govoriti, bi nazadnje pač rekli: e kaj bomo poslušali, ko ničesar ne razumemo — in popihali bi jo iz cerkve; saj je prazno poslušanje, če ga ne razumemo, bi rekli in bi šli. Glejte, kar velja za vas, ki ste že od- rastli in že pri pameti, to velja tudi in velja še veliko bolj za otroke, ki imajo še veliko manj pameti in ki še veliko manj vejo, kakor vi. Tudi šolarji morajo razumeti, morajo to, česar se naj učijo, za- stopiti — drugače poslušajo za¬ stonj in se ne naučijo ničesar. Zato se misijonarji, ki grejo med divjake ozna- novat sv. vero ter med njimi ustanavljat šole, najprej naučijo jezik tistih ljudstev, ker vedd, da bi njihove pridige bile prazne in njihov pouk brezuspešen, če bi pridigo- vali in učili v tujem jeziku. Zato imajo vsa ljudstva v svojih šolah za učni jezik svoj materni jezik in ni še bilo slišati, da bi kje na celem svetu Nemec svoje otroke po¬ učeval s slovenskim jezikom, Lah pa z nemškim ... Uk je sploh težak; posebno nekateri otroci — in njih število ni ravno 35 majhno — se učijo le z veliko težavo, sila počasno. Kaj pa še le potem, če otrok tega, česar se naj uči, niti nezastopi? To potem ni več uk, to je brezumna dresura, brez¬ umno navajanje, kakor navajamo tudi živali, da izgovarjajo nekatere besede, četudi jih ne umejo, Učni jezik ljudske šole mora biti materni jezik šolarjev zato, ker šo¬ larji ta jezik zastopijo ter vsled tega za- stopijo tudi pouk in se lahkeje in več učijo. Pouk v kakem drugem, otrokom še tujem jeziku je šolarjem neumljiv, zato sila te¬ žaven in več ali manj brezuspešen. Šolar mora limeti učitelja, učitelj pa šolarja! S tem nikakor ne trdim, da bi se otroci v ljudski šoli ne smeli učiti nobenega drugega jezika, izven materinega. Nasprotno priznavam, da je vsled dejanskih razmer včasih koristno, da se šolarji poleg svo¬ jega materinega jezika učijo tudi še drugega, — a učni jezik mora vselej in po vseh ljudskih šolah biti le materni jezik šolarjev, drugi jezik pa naj se uči kot učni predmet. Tako je za nas koroške Slovence dobro in koristno, če znamo tudi nemški; zato je čisto prav, da se v naših ljudskih šolah otroci učijo tudi nemškega jezika — ni pa prav, da je po 3 * 36 naših šolah nemški jezik učni jezik; ni prav, da v naših ljudskih šolah učitelji otroke poučujejo s pomočjo nemškega jezika — in ni prav in gorostasna krivica je, da so na naših ljudskih šolah, katere obiskujejo skoraj izključno le slo¬ venski otroci, trdi Nemci za učitelje! Kako naj otrok zastopi tuj jezik, katerega še nikoli ni slišal — in kako naj zastopi trdonemškega učitelja in kako naj trd Nemec zastopi trdoslovenskega otroka? In vendar je tako za pouk kakor za učenje neobhodno potrebno, da se učitelj in učenec eden dru¬ gega zastopita. Ravno tako zahteva tudi vzgoja za slo¬ venske šolarje slovenski učni jezik. Vzgoja mora pred vsem vplivati na srce in na voljo otrokovo. Vsakdo pa bo priznal, da le beseda, katero razumem, najde pot k srcu, beseda pa, ki mi je neumljiva, gre k večjemu do ušes in skoz ušesa; do srca ne seže in ne more seči, ker nikdar ni prisrčna. »Pač srcu le domači glas Mehko se in sladko prilega; On srcu pravi ves izralz In spet mogočno k srcu sega!« — resnično peva S. Gregorčič. 37 Sv. cerkev upošteva to dejstvo: zato pri svojem pouku povsod, kjer ima proste roke, rabi edino le materni jezik poslu- šateljev; tako dela v šoli in tako dela tudi v cerkvi. Ko je svoj čas bivši naš deželni predsednik Schmidt-Zabierow od tedanjega škofa Petra Fundra zahteval, naj vpelje v slovenske šole nemški ali dvojezičen kate¬ kizem, mu je škof odločno odgovoril: »Die Religion ist mir zu heilig, als dafi ich sie zu Germanisierungs-Zwecken gebrauchen liefie« (»vera mi je preveč sveta in ne pu¬ stim je rabiti za ponemčevanje«). Istotako je naš kn. šk. ordinarijat lani, ko je deželni šolski svet za nekatere šole zahteval tudi za krščanski nauk nemški učni jezik, to odločno odklonil. — Enako bi morala go¬ voriti in delati tudi ljudska šola, ki nima namena Slovence ponemčiti, ampak je po¬ učevati in vzgajati, kar je mogoče, kakor smo slišali, le s pomočjo materinega učnega jezika. V. Naša šola razdeljena. Meseca julija 1903 je prejel krajni šolski svet št.-Jakobski naslednji odlok: »C. kr. deželni šolski svet je z odlokom dne 17./6. 1903, št. 1275/D š. s., glasom § 6. 38 državne šolske postave z dne 14./5. 1869 in vsled sklepa seje dne 5./6. 1903 o jezikovni uredbi ljudske šole v Št. Jakobu. sledeče ukrenil: 1. Ljudska šola v Št. Jakobu v Rožu naj se razdeli v slovensko-nemško in v slovensko šolo. 2. V slovenski šoli naj se nemščina kot učni predmet poučuje v večji meri od 3. šolskega leta, in sicer v 3., 4. in 5. šolskem letu po 3 ure, v 6., 7. in 8. šolskem letu pa po 4 ure na teden. 3. Nemščina naj se od 3. šolskega leta kolikor mogoče poučuje s pomočjo nem¬ škega učnega jezika. 4. Pri nazornem nauku v 2. in pri po¬ navljanju realij in računanja od 3. do 8. šol¬ skega leta je dovoljeno rabiti deloma slo¬ venski, deloma nemški učni jezik. 5. Da otroci ne bi bili preobloženi z ukom, je dovoljeno od 3. šolskega leta iz¬ pustiti po eno uro risanja in telovadbe. 6. Postavni zastopniki slovensko šolo obiskujočih otrok se smejo izjaviti, da se njihovi otroci od 3. šolskega leta nemščine kot učnega predmeta ne bodejo učili. — To izjaviti pa je dovoljeno le ob začetku šol¬ skega leta pri šolskem vodji bodisi pismeno 39 ali ustmeno; ta izjava velja potem za celo šolsko leto. 7. V slovensko-nemški šoli je v 1. šol¬ skem letu pouk s pomočjo slovenskega uč¬ nega jezika, ob enem pa je v nazornem in jezikovnem nauku šolarje vpeljati v nemški jezik. V 2. šolskem letu naj se iste vaje nadaljujejo in naj se preide k porabi nem¬ škega učnega jezika. V 3. šolskem letu je poučevanje večinoma, od 4. šolskega leta naprej pa izključno v nemškem jeziku. 8. V slovensko-nemški šoli naj se od 3. šolskega leta slovenski jezik kot učni predmet poučuje po 3 ure na teden. 9. Da otroci ne bi bili preobloženi s po¬ ukom, je dovoljeno od 3. šolskega leta iz¬ pustiti po eno uro risanja in telovadbe. 10. Postavni zastopniki slovensko- nemško šolo obiskujočih otrok smejo izja¬ viti, da se njihovi otroci od 3. šolskega leta slovenščine kot učnega predmeta ne bodejo učili. To izjaviti pa je dovoljeno le ob za¬ četku šolskega leta pri šolskem vodji, bodisi pismeno ali ustmeno; ta izjava velja potem za celo šolsko leto. 11. Razdelitev zdajne petrazredne šole v Šent-Jakobu v slovensko in slovensko- nemško šolo naj se zvrši začetkom šolskega leta 1903/1904. 40 Število razredov vsake šole bo dolo¬ čilo število otrok, ki bodo oglašeni za to ali ono šolo. Proti temu odloku ima občinsko pred- stojništvo Št. Jakob v Rožu pravico se pri¬ tožiti na c. kr. ministerstvo za uk in bogo¬ častje potom c. kr. okrajnega in c. kr. dežel¬ nega šolskega sveta, in sicer tekom 14 dni od dne vročitve, kateremu rekurzu pa c. kr. deželni šolski svet z ozirom na javne ko¬ risti ne more prisoditi moči, da bi oviral izvršitev tega odloka.« S prvo točko navedenega odloka je c. kr. deželni šolski svet petrazredno šolo razdelil v dve šoli! Kaj takega še menda ni storil nobeden šolski svet na celem svetu — in če se je to kje zgodilo, so gotovo bili merodajni tehtni vzroki; pri nas v Št. Jakobu so šolo raztrgali brez vsa¬ kega, le količkaj uvaževanja vred¬ nega vzroka. Zdržim se o tej reči daljne kritike, ker se bojim, da bi prišel pretrdo. Ne morem pa se zdržati, da ne bi povedal šolskim oblastim v obraz, naj mi to zame¬ rijo kakor hočejo: da razdelitev petraz- redne šole vdve tri-, oziromav eno tri- in eno dvarazredno šolo, in sploh razde¬ litev vsake šole je pedagogiška nesmisel in krivica šolarjem in starišem. To spoznati 41 ni potreba nikake učenosti; zdrava pamet in pravična volja zadostujete — kajti vsa¬ kemu pametnemu človeku je jasno, da se šolarji v petrazredni šoli več naučijo, kakor v dva- ali trirazredni šoli. Znano je namreč, da sta v manjrazrednih šolah navadno po dva oddelka; že ta delitev razredov v od¬ delke povzročuje, da ima vsak oddelek v uri prav za prav le pol ure res uspešnega, intensivnega pouka — kajti učitelj se ob enem ne more pečati z obema oddelkoma; enega mora več ali manj zanemariti, četudi mu da pismeno nalogo. Pa tudi to je istina, da je pouk tem lažji in tembolj uspešen, tembolj ko so otroci istega razreda enaki po starosti in znanji. Zato pa je krivično večrazredno šolo deliti v manjrazredne — in če to dela šolska oblast, katere dolžnost je skrbeti za to, da se otroci največ kar mogoče naučijo, kaj naj rečemo k temu? V »Karntner Landbote« sem nedavno bral, da imajo nekje na nemškem Koroškem dve šoli, ki niste daleč ena od druge, eno trirazrednico in eno enorazredno šolo. Nekaj časa sem pa na enorazrednico nočejo dati učitelja in otroci iste šole so prisiljeni ho¬ diti v trirazredno šolo. In vzrok, zakaj šolska oblast tako dela? »Ker se otroci na trirazredni šoli več naučijo, kakor 42 na enorazredni!« To pa seve velja samo za nemške otroke ali kaj? Pri slovenskih otrokih je drugače: v enorazredni šoli se ti naučijo veliko več, kakor v tri- ali petraz- redni šoli; zato je deželni šolski svet tri- razredno šolo v Šmihelu in ono v Globas¬ nici, in sedaj petrazredno šolo v Št. Jakobu razdelil v dve manjrazredni šoli. Ali pa bo nazadnje vendar le res, da nas Slovence hočejo imeti nevedne?! Slovenski stariši: kaj pa vi rečete k temu? In pred vsem: ali bodete res pripustili, da se vaša petrazredna šola raztrga v dva- in trirazredno šolo? Pomislite, da, če se to zgodi, bodejo vaši otroci, ki zdaj hodijo v peti razred, morali iti nazaj v tretji, oziroma drugi razred, oni iz četrtega in tretjega bodejo šli v drugi, in oni iz tretjega in drugega pa v prvi razred! Zares, to bode napredek, ki se ga bodejo sramovali še šolarji, kajti gotovo ni lepo iti iz višjega razreda nazaj v nižjega. VI. Slovensko-nemška ali utrakvistična šola? Šoli, kateri je deželni šolski svet ukazal razdeliti št.-Jakobsko petrazrednico, imenuje ta: slovensko-nemško in slovensko 43 šolo. Jaz trdim, da ne ena ne druga ne zasluži tega imena. Toda oglejmo si obe šoli, da ju spoznamo; končna razsodba bode potem lahka. Kako je s tako imenovano slovensko- nemško ali utrakvistično šolo ? Kakšna bode po prej navedenem odloku c. kr. deželnega šolskega sveta? Sklepati po izrednem šolskem popiso¬ vanji od 3. do 12. februarja letošnjega leta, bode, ako se ne uštevajo tuji otroci (otroci delavcev pri zgradbi železnice), na utrakvi¬ stično šolo prišel samo eden razred, k ve¬ čjemu dva. Vzemimo pa, da se bodejo uštevali tudi tuji otroci: tedaj pridejo na utrakvistično šolo tri razredi. Na te tri razrede se razdeli 8 šolskih let tako, da pride na l. razred 1. in 2.; na 11. razred 3. in 4.; na 111. razred pa 5., 6., 7. in 8. šolsko leto* Poglejmo naprej, kakšen bo učni jezik v posameznih razredih takošne utrakvistične šole. Glasom 7. točke prej naznanjenega od¬ loka c. kr. deželnega šolskega sveta bode v utrakvistični šoli samo v !. razredu slo¬ venski učni jezik, in še tu ne zavsem; * Po učnem redu za ljudske šole na Koroškem. 44 kajti učitelj mora že otroke, ki so še le začeli v šolo hoditi, učiti nemškega je¬ zika! V 1. oddelku 11. razreda je večinoma, v 11. oddelku in v 111. razredu pa iz¬ ključno nemški učni jezik. Po domačem rečeno: na utrakvistični šoli, kakoršno ho¬ čejo sedaj napraviti iz št.-Jakobske šole, bodejo učitelji že otroke, ki še le začenjajo v šolo hoditi, začeli nemški učiti in že v 11. razredu bodejo z otroci govorili nemški in je bodejo poučevali s pomočjo nemškega jezika. Slovenske otroke, ki od doma znajo in zastopijo samo slovenski, že ko hodijo v šolo še le 3. in 4. leto, tedaj slovenske otroke, ki so še le v 8. ali 9. letu, poučevali bodo s tujim, nemškim učnim jezikom. No, to pojde pa dobro! Pomnite dobro: učni jezik je tisti jezik, v katerem učitelj s šolarji govori, ko jih uči in jim razlaga n. pr. računanje, zemljepis, prirodopis itd. Prvi nasledek tega, da je na utrakvi- stičnih šolah že od II. razreda naprej nemški učni jezik, je ta: da na utrakvističnih šolah na Koroškem izven abecednika in katekizma ni nobene slovenske knjige, in da ste že dve tretjini abecednika nemški! Samo na tistih utrakvističnih šolah in tisti otroci, za katere stariši zahtevajo, da naj se učijo 3 ure na teden slovenski, imajo slovensko 45 berilo. Druga posledica teh razni' r je, da so skoraj po vseh utrakvističnih šolah z dvema ali tremi razredi v II. in lil. razredu učitelji, ki so ali trdi Nemci ali pa taki slo¬ venski odpadniki, ki samo za silo zastopijo kako slovensko narečje, o slovenskem pis¬ menem jeziku pa nimajo nobenega pojma, ker se ga nikoli niso učili. Zato je že leta 1899 v seji deželnega zbora dnč 23. marca rekel posl. Grafenauer: »Na utrakvističnih šolah se slovenski ma¬ terni jezik ne poučuje v toliki meri, v ko¬ likor bi to po pameti in postavi bilo po¬ trebno in pravično. Saj nimamo niti (slo¬ venskih) učnih knjig; kako pa se naj otroci v šoli učijo jezika, če ni potrebnih učnih knjig. G. deželni šolski nadzornik je rekel, da so v tej zadevi že bili dogovori z c. kr. učnim ministerstvom — toda do danes ni čutiti nobenega uspeha; vsaj jaz ne vem ničesar o tem, ali bodemo za naše šole sploh kdaj dobili utrakvistične knjige, ka- koršne smo prej kedaj že imeli.« — Tedaj že pred petimi leti je c. kr. deželni šolski svet se dogovarjal z naučnim ministerstvom glede slovenskih knjig za utrakvistične šole — knjig pa še do danes ni. Izven dveh so sedaj vse šole na slovenskem Koroškem ali utrakvistične ali pa čisto nemške: knjig 46 za te šole pa ni! Le poglejte tja v Rožak; ondotna šola se mnogim zdi za vzor utra- kvistične šole, tako da so nekateri št.-Ja- kobčani se izjavili, da hočejo imeti takšno šolo, kakoršna je v Rožeku: tam izven tretjine abecednika nimate nobene slo¬ venske knjige in niti gospodičina učite¬ ljica II. razreda, niti gosp. učitelj III. raz¬ reda ne znata slovenski! In tako je na vseh utrakvističnih šolah, izven na neka¬ terih, kjer so stariši dovolj odločni, da za svoje otroke posebej zahtevajo tudi one tri ure slovenskega pouka, ki so na teh šolah milostno dovoljene. Sedaj naj mi pa še pride kdo s trditvijo: utrakvistične šolo so prave šole! Ne, utra- kvistične šole so za nič; to sploh niso šole, niso učilnice — to so naprave, v katerih se učitelji in otroci ne učijo, ampak le dre¬ sirajo, prav kakor dresiramo živali. Brez zastopnosti, brez razuma in spoznanja si morajo vtepati v glavo razne učne pred¬ mete, kateri so brez vsega pomena za živ¬ ljenje zato, ker jih šolarji ne zastopijo. Rekli smo prej, da dobra šola mora delati z dobrim orodjem, to je: prava šola mora učiti s takim učnim jezikom, katerega šolarji razumejo. Otrok se namreč more učiti le tedaj, če učenika zastopi in učenik 47 more le tedaj uspešno poučevati, če poučuje v jeziku, ki je šolarjem znan. — Tudi po¬ šteni Nemci so tega prepričanja ter nam ne odrekajo slovenskih šol. Tako so naš mil. g. knezoškof 1. 1899. rekli v deželnem zboru: »Ne glede na to, kar je trdil poslanec Muri o 97% slovenskih šolarjev, sem jaz mne¬ nja, da ima otrok pravico do tega, da najprej dobi pouk in oliko v svojem materinem jeziku!« — Kato¬ liški nemški list »Grazer Volksblatt« je dnč 20. decembra 1900 pisal: »Če človek z mirno krvjo in brez strankarskega sovraštva pre¬ soja uspehe (slovenske) šole v Št. Rupertu pri Velikovcu ter je primerja z onimi, ki je dosežejo pri večinoma čisto slovenskih otrokih šole samo z nemškim učnim jezikom, mora brezpogojno dati prednost prvej (= šoli v Št. Rupertu, ki ima slovenski učni jezik). Pri že prej omenjenem popisovanji šo¬ larjev meseca februarja 1. 1. so se nekateri stariši izrekli za tako šolo, v kateri se otroci učijo slovenski in nemški ; rekli so, da ho¬ čejo utrakvistično šolo, kakoršna je bila tedaj, ko so oni hodili v šolo pred 15. do 20. leti. — To je nekaj drugega! Tiste šole so bile res utrakvistične šole: imele so res dvojezičen pouk in tudi dvojezične knjige. A dandanašnji jih ni več, ker ni več 48 dvojezičnih knjig, in ker — tudi ni več dovolj takih učiteljev, ki bi hoteli in mogli dvojezično pouče¬ vati— in ker nam naš deželni šolski svet ne privošči resnično utrakvi- stičnih šol. Šole, ki se dandanes po krivem imenujejo utrakvistične, so v resnici nemške in ponemčevalne šole. Zato pa te šole ne veljajo in naš bojni klic : proč z zdanjimi utrakvističnimi šolami! — se mora razlegati po vsi slovenski Koroški! Če ne vržemo utrakvističnih šol in jih ne pokopljemo prej, bodejo pa utrakvistične šole pokopale nas ! Vil. Slovenska šola. Proč s takoimenovanimi utrakvi¬ stičnimi šolami! Za nas koroške Slo¬ vence je edino prava šola tista, katero deželni šolski svet imenuje: slovensko šolo! — Prej ko pa dalje govorim, se mi zdi neobhodno potrebno določiti, kaj je slo¬ venska šola. Kakor se namreč z zlagano besedo: »utrakvistična šola« preslepi mnogo ljudi, enako so jih tudi z besedo: »slo¬ venska šola« že mnogo oplašili ter pridobili 49 za nemčursko šolo (nemčurska šola, to bi bilo najbolj primerno ime šoli, katero sedaj po krivici imenujejo utrakvistično ali slovensko-nemško šolo). Zakaj se tedaj zdajna št.-Jakobska šola imenuje slovenska šola? Nikakor zavoljo tega, ker se v tej šoli uči vse samo slo¬ venski in nič nemškega: to ni res! Ampak slovenska se naša šola imenuje zato, ker ima slovenski učni jezik, t. j.: ker morajo vsi gg. učitelji, ki učijo na tej šoli, znati slovenski in morajo otroke učiti in ž njimi govoriti slovenski, ne pa nemški ali laški. Ni pa res, poudarjam to še enkrat, da bi se na št.-Jakobski šoli, kakoršna je sedaj in kakoršna bode po že večkrat ime¬ novanem odloku deželnega šolskega sveta tudi zanaprej, ni res da bi se na tej šoli ne učilo skoraj nič nemškega — marveč res je, da se na tej šoli uči in se bode tudi zanaprej učilo veliko več nemškega, kakor se na nemčurskih šolah uči slovenskega! Slovenski stariši, jaz ne pretiravam in vam ne govorim laži, kakor mnogi, ki vam usiljujejo nemčursko šolo. Le poglejte sami! Preberimo še enkrat odlok c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. junija 1903, štev. 4 50 1275, v kolikor se tiče slovenske šole, in videli bodete, da govorim resnico. 1. Po tem odloku je nemščina učni predmet začenši s lil. razredom, in sicer v lil. in IV. po 3, v V. razredu pa po 4 ure na teden. (Na nemčurski šoli je slovenščina učni predmet vseskoz le 3 ure na teden.) V lil. in IV. razredu se tedaj uči nemški jezik vsak teden 3, v V. razredu pa vsak teden 4 ure. Že to bi bilo precej, kajti krščanski nauk n. pr., ki je menda pač ve¬ liko bolj potreben, kakor nemški jezik, ima v vseh razredih samo po dve uri na teden. 2. To pa še ni vse. Točka 4. navede¬ nega odloka pravi : »Pri nazornem nauku v 2. in pri ponavljanju realij in računanja od 3. do 8. šolskega leta je dovoljeno ra¬ biti deloma slovenski, deloma nemški jezik«. — Po domačem bi se to reklo tako : vrh onih treh, oziroma štirih ur na teden, katere se nemški jezik uči od 3. šolskega leta naprej, se na¬ zorni nauk uči že v II. razredu pol slo¬ vensko in pol nemško; od 3. razreda naprej se otroci vrh onih treh, ozi¬ roma štirih ur na teden, katere se učijo nemškegajezika, računati učijo najprej slovensko, pote m pa to, kar 51 so se slovenski učili, ponavljajo slo¬ vensko in nemško; ra v n o t ak o s e uči jo od 3. razreda naprej zgodovino, zem¬ ljepis (geografijo), prirodopis (nauk o ži¬ valstvu, rastlinah in rudah), prirodoslovje (fizika) najprej v slovenskem jeziku, potem pa to, kar so se slovensko učili, kar tedaj zastopijo, ponavljajo slovensko in nemško. Če pouk, kolikor ga je na slovenski šoli v slovenskem in nemškem je¬ ziku, razdelimo na ure, tako pridejo na 11. razred 3 ure na teden nazornega nauka; na 111. r a z r e d pride 10 ur na teden : 3 ure nemščine, 4 ur računanja in po 1 uro zemlje¬ pisa, prirodopisa in izraženja misli; na IV. razred pride 11 ur na teden, namreč 3 ure nemščine, 4 ur računanja in po 1 uro pouka v realijah (zgodovina, zemljepis, prirodopis in prirodoslovje); na V. razred pride 16 ur na teden, namreč: 4 ur nemščine, 5 ur ra¬ čunanja in po 2 uri (oziroma 1 uro) pouka v realijah. Številke, ki sem jih tu navedel, sem povzel iz učnega načrta za ljudske šole, kakor ga je določil c. kr. deželni šolski svet 1. 1890. dne 26. sept. in po prej imenovanem odloku istega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. junija 1903 za št.-Jakobsko 4 * 52 šolo. Kdor noče verjeti mojim besedam, naj se prepriča sam : navedena odloka dam na razpolago vsakemu, ki ju želi videti. Kdor ni slep in ni gluh in pred vsem: kdor ni zagrizen sovražnik vsega slovenskega sploh, mora pripoznati, da je v naše j š t.-Jak o b s k e j šoli čisto do¬ volj nemščine! Ob enem mora pa tudi vsak pameten človek pripoznati : da naša šola je ista šola, v kateri se otroci učijo slovensko in nemško, tako, kakor mnogi hočejo: pol slovensko in pol nemško. Zato držimo našo slovensko, petrazredno šolo z vsemi močmi in ne pustimo je trgati! Vlil. Najprej slovensko, potem nemško! Slavnoznani češki vzgojeslovec J. Ko- mensky, ki je živel od 1. 1598. do 1671., piše v svoji knjigi »Didactica magna«: »Koga učiti tujega jezika prej, ko zna svoj domači (materni) jezik, je ravno tako, kakor fanta učiti jahati, prej da zna hoditi«. Poglejmo, kaj se pravi: »otroka učiti jahati, prej da zna hoditi«. Posadimo eno¬ letnega fantiča na konja. Kaj ne, to gre dobro: v enem mesecu že, gotovo pa v enem letu bo fant že znal jahati, da ga je 53 veselje gledati? Vi se mi smejite! Ali mar ne verjamete, da bi dveletni fant ne mogel jahati? — Pa nazadnje imate prav. Meni se tudi zdi, da dveletni otok niti na konju ne more sedeti, ne da bi mogel že jahati. Saj ga niti noge ne neso in še po ravnem se opoteka in telebne zdaj na to, zdaj na drugo stran — kaj pa še le na konji ! Po¬ skusimo drugače. Ko je fant eno leto star, začnimo ga po malem učiti jahati: posadimo ga na konjička in držimo ga, da ne zdrsne na tla. Tako — lepo počasi-v enem, ali vsaj v dveh letih pa bo vendar šlo! Triletni otroci, če so drugače zdravi, že prav dobro hodijo — kako je pa z našim fantom, ki smo ga že tako zgodaj učili jahati? Le poglejte ga: še tedaj, ko konjiček stoji, se sam ne more vzdržati na njem : če ga ne držite vam pade raz konja. Z jahanjem ni nič — kako je pa s hojo? Hoditi pa vendar zna! Sevč da mora znati: saj se hoditi nauči vsak otrok sam; ho¬ diti ja že vsak zna od doma, kaj bi se tega še učil! Naš fantek, ki se je že dve leti učil jahati, bo pač znal hoditi, ka¬ kor nobeden!? — O pač, hodi res, hodi; a k a k š n a je njegova hoja ! Jojmene ! Noge sključene in krive, kakor pravcate turške sablje — in hoja? Prav, kakor bi se valil 54 neroden valjar čez njivo, tako se fant va~ guta sem ter tja, prav počasi in okorno- Vidite, krščanski stariši: to se pravi, »otroka učiti tujega jezika, preden zastopi svoj materni jezik« — to se pravi, »otroka siliti z nemščino, preden zna svoj slovenski materni jezik! Tako pa delajo vsi oni stariši, ki svoje otroke tiščijo v utrakvistično šolo. Tam v utra- kvistični šoli so otroc i prisiljeni učiti se nemškega jezika, preden znajo svoj materni jezik: saj imajo samo nemške učne knjige in večinoma tudi trdo nemške učitelje. Zato se otroci v utrakvistični šoli navadno ne naučijo ne hoditi in ne jahati, to je: ne naučijo se nemškega in tudi ne slovenskega jezika. (Izjema je le tam, kjer je več nemških otrok vmes ; tam se otroci eden od drugega naučijo nemški in potem gre seve tudi v šoli vse bolje.) Škof A. IVI. Slomšek pravi o utrakvi- stičnih šolah : »Le nemško, le nemško na ves glas upijejo naši nemškutarji, pa ne pomislijo, da je slovensko mladino po nem¬ ško učiti ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti : veliko ropotanja pa malo zrna. Tako (nemško) izšolana mladina je na pol surova jed: ni Slovenec pa tudi ne pravi 55 Nemec ; vsakega pol ploda, v pa malo pri¬ dnega!« Ali ni tako? Di, da! Šolarji, ki pri¬ dejo iz naših nemških šol, so res kruljevi: ne znajo ne hoditi, ne jahati — ne znajo ne slovensko in ne nemško! In ker smo mi Slovenci na Koroškem vsi tako izšolani, se nam vsi smejijo in nas imajo za neumne bindišarje : ker nismo ne tič ne miš in ne znamo ne hoditi ne jahati! Zato: proč z utrakvistično šolo!! IX. Kaj pa pravijo nasprotniki slovenske šole? A. Nemščina je potrebna, pravijo; nemški se pa otroci naučijo le v utrakvi- stični šoli. Prvič ni res, da bi se otroci v utrakvistični šoli res naučili nemški! Ko bi to bilo res, zakaj morajo iz Podgorjan in od drugod, kjer imajo utrakvistične šole, dati svoje otroke med Nemce služit, da se tam naučijo nemški? — Drugič nemščina še davno ni vse in ni najpotrebnejše, kar mora človek znati. Ko bi nemščina sama še storila človeka srečnega, zakaj pa je največ beračev, ki beračijo z nemškim je¬ zikom? Izmed 100 beračev, ki pridejo prosit vbogajme, jih gotovo še tukaj med nami Slovenci 80 prosi v nemškem jeziku. Ne 56 bodite tako abotni: samo znanje nemškega jezika še nobenega ni storilo srečnega. Da boš srečen, moraš znati več, ne samo nem¬ ško blebetati — in moraš pred vsem biti pošten in priden. — Končno pa, kakor sem že prej rekel, nikakor ni res, da bi se v slovenski šoli ne učili nič ali premalo nem¬ škega. Lahko imenujem šolarje iz št.-Ja- kobske slovenske šole, ki. znajo več nem¬ škega jezika kakor mnogi, ki so hodili v utrakvistično šolo in niso šli med Nemce učit se nemščine. B. Če človek nemški zna, pravijo, pride lahkejše naprej! Da, lahkejše pride naprej — a ta naprej priti ima posebno za kmečki stan veliko več slabih kot dobrih strani. Prašam vas, ali je za kmeta res bolje, da njegovi in njegovih gostov otroci pri¬ dejo naprej v m e s t o, med tem ko kmet doma nima niti toliko poslov, da bi mogel le za silo obdelati svoje polje? Ali je res bolje, da pridejo otroci naprej od doma, izpred oči svojih starišev in varhov —• v tujino, domu pa kot prislužek, do¬ stikrat kot edini prislužek, ki si ga od nemške mestne službe pridobijo, leto za letom pošiljajo kaj »malega« — na občine pa zdaj iz porodnišnice, zdaj iz bolnišnice prihajajo računi in plačilni ukazi — seve: 57 ker se z nemščino pride vse lahkeje naprej ali kaj? In ali je bolje, da Slovenci svoja mlada leta, ko imajo še čile kosti in trdne kite, preživijo v službi za mesto, v službi za tujca — na stare dni pa se zdelani in pohabljeni, kot slabotni in bolehni starčki vrnejo domu — zobat slovenski kruh, ki je prej za mlade zobe bil preboren, pretrd, prečrn in neukusen? — Slovenci! ne dajmo se varati in bodimo pametni: dobro je, če znamo nemški — a sama nemščina nam ne pomaga in revež je in ostane, kdor se ni nič drugega učil. Kdor pa se je v šoli naučil najpotrebnejših reči za življenje: pi¬ sati, brati, računati — in pred vsem: krščan¬ sko živeti — srečen bode in prav dobro bo tudi brez nemščine prišel naprej. Sicer pa še enkrat ponovim, kar sem zatrjeval že toliko in tolikokrat, da se mi Slo¬ venci nemščine nikakor ne branimo in da odločno zahtevamo, naj se tudi v naših slovenskih šolah nem¬ ščina poučuje kar največ mogoče. C. Pa pri vojakih, pravijo, tam je pa le revež vsak, ki ne zna nič nemški! — O tem res ne morem govoriti iz lastne izkušnje, povem pa, kar sem slišal od drugih. Ko sem bil še v Celovcu za kaplana, me je večkrat obiskal vojak iz spodnje Ko- 58 roške. Fant od doma ni znal prav nič nemški, četudi je hodil v utrakvistično šolo. Prašal sem ga: no, kako je pa pri vojakih? Ali se ti kaj težko godi, ker ne znaš nemški? »Prve mesece je bilo res hudo,« mi je od¬ govoril, »sedaj pa mi gre prav dobro. Ubo¬ gati je pri vojakih glavna reč; kdor zna ubogati, tistemu ni posebno hudo. Od začetka je hudo povsod, po¬ sebno še pri vojakih, pa ne le za Slovence, ampak tudi za Nemce.« Odličen Nemec,* ki je pri vojakih bil desetnik, mi je rekel: »Ko bi še enkrat prišel k vojakom, izbral bi si same slo¬ venske vojake; četudi Slovenec ne ume nemške besede, ti vendar tako pazi in tako gleda na vse, kar mu pokažeš, da najpo¬ trebnejše reči zna prej, kakor marsikateri Nemec«. Tako je: brihtnemu fantu, ki je ob enem ponižen ter zna ubogati, se pri vo¬ jakih nikdar ne bode godilo slabo, četudi ne bi znal besedice nemški — malopridnež pa in lenuh je revež, dasi bi znal vse je¬ zike; potepa nikjer ne hvalijo in nikjer mu ne nudijo cukrčkov, najmanj pa pri vojakih. * Če kdo želi vedeti ime, mu ga povem, da se sam lahko prepriča, ali govorim resnico ali ne. 59 D. Tisti pa, ki g r e j o študirat, morajo pa vendar-le znati nemški, pravijo drugi. — To je v toliko res, da kdor hoče iti študirat v Celovec ali pa v Beljak, mora znati nemški — toda ali so samo v Ce¬ lovcu in Beljaku latinske šole? Za Slovence sploh bolj kaže, da bi hodili študirat v Ljub¬ ljano ali pa v Kranj ali pa v Celje; tam vsaj za skušnjo ni potreba znati toliko nemščine, kakor v Celovcu in pa v Beljaku, kjer je ves pouk čisto nemšk. Druga reč je pa ta, da se tudi na utrakvističnih šolah, katere obiskujejo samo slovenski otroci, šolar ne nauči toliko nemščine, da bi v Ce¬ lovcu ali v Beljaku mogel napraviti izkušnjo za latinske šole. Tudi z utrakvistične šole mora vsak prej iti v mesto učit se nem¬ ščine, potem še le more iti k skušnji. X. Zahtevajmo šole s slovenskim učnim jezikom. Nemški znati ni še vse; dobro je, če kdo zna tudi nemški, kakor je sploh dobro znati več jezikov, vendar samo znanje nemškega jezika človeka še ne stori sreč¬ nega. Saj imajo Nemci ravno tako berače, kakor je imamo mi Slovenci. Ker nemški 60 znati ni še vse, ne more biti kaj prida taka šola, v kateri se najbolj in skoraj edino gleda le na nemščino, drugi predmeti pa se zavoljo nemščine zanemarjajo — ampak dobra šola je le tista, v kateri se z enako skrbjo in enako mero poučujejo vsi za srečno življenje potrebni predmeti. Kakor smo brali v »Miru« z dne 17. decembra 1903, je naš g. deželni šolski nadzornik sam o utrakvističnih šolah rekel, »da so samo le glede nem¬ ščine imena vredne, v drugih predmetih pa se nič ne doseže.« Tedaj nekaj nem¬ ščine se v utrakvističnih šolah še naučijo, drugega skoraj nič — in vendar nemščina še davno, davno ni vse! Zato pa utrakvi- stične šole za nas Slovence niso, in po¬ trebno je, da se jih znebimo prej ko prej! Za nas je edino prava šola le tista šola, v kateri je slovenski učni jezik, v kateri se pa tudi nem¬ ški jezik uči največ kar mogoče. Le tista šola je zaSIovence prava, v kateri učitelj govori z otroci tako, da ga otroci zastopijo, namreč slovenski. To pa je le na istih šolah, ki imajo slovenski učni jezik! Zato v boj za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom! Posledice razdelitve petrazredne šole v Št. Jakobu v dve šoli. Ker vsled razsodbe učnega ministerstva pritožbe občine Št. Jakob v Rožu na upravno sodišče proti razdelitvi šole ne zabranjuje njene razdelitve, bode s šolskim letom 1904/5 št.-Jakobska petrazrednica razdeljena v dve šoli: v eno slovensko in eno utrakvistično šolo. »Število razredov vsake šole bo do¬ ločilo število otrok, ki bodo oglašeni za to ali ono šolo« — tako določa 11. točka odloka c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. junija 1903, št. 1275. V najkrajšem času, še v tem mesecu, bodete vi, št.-Jakobski stariši, sami odločili, katera šola bode dobila več razredov: ali slo¬ venska ali pa nemčurska. Daši razdelitve šole ne morete zavsem zabraniti, posebno za letos ne, ker je toliko tujih, barabarskih otrok, je vendar v vaši moči, kljub vsemu pritisku in kljub tujim otrokom, slovenski šoli že 62 letos pridobiti najmanj tri, mogoče pa tudi štiri razrede. Potrebno je le, da, ko bo¬ dete pri vpisovanji šolarjev pra- šani: v katero šolo hočete dati svoje otroke, kratko in brez vsega besedi¬ čenja ter odločno odgovorite: v to šolo, kakoršna je zdaj! Krščanski stariši! Za¬ vedajte se svoje dolžnosti ter ostanite tudi zanaprej trdni, neomahljivi in verni Slovenci! Da za nas Slovence utrakvi- stična šola ne velja, to sem dokazal že prej. V utrakvistični šoli je učni jezik nemški in tudi učitelji so deloma trdi Nemci, tako da otroci, trdi Slovenci, pouka ne umejo. Odtod pride, da je moral celo naš deželni šolski nadzornik Palla priznati, da v utraj kvističnih šolah se otroci naučijo le neka- nemščine, drugega pa skoraj nič! Dokazal sem tudi, da za nas Slo¬ vence je edino prava ljudska šola le tista, ki ima slovenski učnijezik, to pa zavoljo tega, ker v taki šoli otroci pouk zastopijo, se tedaj lahkejše in več učijo, in ker se v taki šoli naučijo tudi vsaj toliko nemščine, kakor v utrakvistični šoli. Sedaj vas hočem še opozoriti na po¬ sledice razdeljene šole; pokazati vam hočem, kaj vse bo prišlo od tega, ker bo šola razdeljena. 63 Razdelitev šole je škodljiva na vse strani in ne koristi prav nikomur: ne nemčurjem, še manj pa nam Slovencem! Razdelitev šole je škodljiva nemčurjem in nam Slovencem prvič radi tega, ker je pač vsakemu jasno, da se otrok v pet razredni šoli več more naučiti kakor pa v trirazredni. Saj menda tega ni potreba še dokazovati? . . . Zavoljo tega šolske oblasti povsod delajo na to, da se manjrazredne šole kar mogoče raz¬ širjajo v večrazredne, in to velikokrat celo proti volji ljudstva. — Za nas Slovence pa imajo seve drugo mero, ker — no, saj sem to že enkrat rekel in so mi radi tega hoteli glavo odsekati (šolsko glavo namreč) — ker nas hočejo imeti neumne in da bi nas tem prej mogli ponemčuriti. Razdelitev šole je škodljiva nemčurjem in Slovencem drugič zavoljo večnih pre¬ pirov med prebivalci, med šolarji in celo med učitelji in ljudstvom. Prašam vas, ali je ta boj, ki ga imamo sedaj že četrto leto tukaj v Št. Jakobu, ali je ta boj prijeten in ali komu koristi? Da tudi med šolarji vre in bode še hujše vrelo, sem dokazal v 4. številki »Mira« letošnjega leta. In še nekaj je, kar gotovo ne bode izostalo (saj je tudi v Šmihelu in Globasnici 64 bilo tako): učitelji, vsaj nekateri, se bodejo bolj trudili z šolarji nemčurske šole, kakor z onimi slovenske šole. Nov povod pre¬ pirom .... Vsled razdelitve šole v utrakvistični šoli izven abecednikov ne bode nobene slovenske knjige, in — kakor je to na drugih šolah, bodejo tam vsaj sčasoma na¬ stavljeni trdo nemški učitelji. Po¬ sledica vsega tega pa bode, da otroci sča¬ soma slovenski še brati ne bodejo znali in da se bodejo navdali nemčurskega duha: da bodejo postali nemčurji, izdajice svojih starišev, svojega rodil! Ne mislite, da govorim kar tako v en dan. Minuli teden me je obiskal čvrst fant. Ker ga nisem hitro spoznal, me vpraša: ali se ne spominjate več, kako smo se v Že¬ lezni Kapli pri vas učili slovensko brati? — Da, tako je bilo. Da so otroci mogli brati slovenski katekizem, sem je moral izven šole učiti slovensko brati; v šoli se tega niso učili. — In le poglejte tja v Rožak, kjer imajo toliko hvaljeno utrakvistično šolo! Ali se še spominjate onih nalog iz Rožeka in št.-Jakobske šole, katere sem objavil v »Miru« ? . . . Kaj dalje pravite k temu, kar se je letos zgodilo na utrakvistični šoli na Žili, 65 kjer je okrajni šolski nadzornik Moro šo¬ larjem rekel: duhovnika že smete pozdrav¬ ljati po slovenski: hvaljen bodi Jezus Kristus — druge ljudi pa pozdravljajte nemški: Grilfi’ Gott!. Še očenaš pred poukom je ukazal moliti samo nemški! Da utrakvistična šola nemčuri, za to sem vam priča jaz. Večkrat sem to že po¬ vedal in zopet in zopet bom to pripovedoval, samo da bi mogel odpreti oči tistim Slo¬ vencem, ki pravijo, da utrakvistična šola nam Slovencem ni nevarna. — Hodil sem doma v ljudsko šolo, seve utrakvistično. Nekega dne sva si iz šole grede z edinim sošolcem iz vasi segla v roke, da ne spre¬ govoriva več nobene slovenske besede, kakor hitro bodeva znala le za silo nemški! Odkod, mislite, sva pa mlada frkovca prišla do ta¬ kega zaničevanja svoje materine besede? Ne morem se več spomniti, kaj sva prej v šoli sli¬ šala — prej ko ne pa je bilo kaj takega, kar je svoj čas »Mir« pripovedoval o velikov- škem okrajnem šolskem nadzorniku, ki je v Tinjah šolarjem baje zabičaval: »Kinder, lernet deutsch! Deutsch ist schon, deutsch ist nobel! Windisch ist baurisch, ist schiech.« Sedaj pridem k zadnji, za me in za vsakega katoličana najpomenljivejši točki, namreč: utrakvistična šola je celo 5 66 škodljiva kakor vsakemu pouku, tako še posebno pouku krščan¬ skega nauka! Krščanski nauk je eden najtežjih šolskih predmetov in ravno pri krščanskem nauku je najbolj potrebno, da otroci to, kar se učijo, tudi zastopijo. A kako pa naj otroci zastopijo katekizem, če ne zastopijo posameznih slo¬ venskih besedij — in kako naj se učijo 'katekizma, če ga še brati ne znajo .... K temu pride pa še druga nevarnost! V rokah imam prepis odloka c. k. okrajnega šolskega sveta celovškega z dne 31. maja 1902, katerim omenjeni šolski svet č. gosp. dekanu v Grabštanji naravnost ukazuje, da naj v III. in IV. razredu tudi krščanski nauk poučuje samo v nemškem jeziku! — Do leta 1892. je šola v Grabštanji bila utrakvistična; istega leta so jo izpremenili v čisto nemško šolo in sedaj, deset let po¬ zneje, pa hočejo prepovedati še cel6 to, da bi se otroci krščanski nauk učili v svojem slovenskem mate¬ rinem jeziku! Zato Š e n t - J a k o b č a n i pozor in pozor vgi koroški Slovenci! Kjer imate utrakvistične šole, nikar ne pripustite, da vam bi je izpremenili v nemške; na¬ sprotno se potrudite kar največ morete, da 67 je prej ko prej izpremenite v šole s sloven¬ skim učnim jezikom. Vi št.-Jakobčani pa, ki že imate slovensko šolo: iz¬ kažite se vredne slovesa, ki ga imate po vsej Sloveniji: da ste namreč zavedni in navdušeni Slo¬ venci! Kakor en mož se odločno in trdno potegnite za biser in zaklad svoj, za slovensko šolo s tem, da pri popisovanji šolarjev vsi odgo¬ vorite: jaz hočem, da moji otroci hodijo v slovensko šolo, kakoršna je sedaj!