Nadvojvoda Rainer. V krogu, ki ga obdaja sijaj naše cesarske rodovine, ki ga dosegamo le s svojo vdanostjo in s svojim spoštovanjem, je umrl — naš prijatelj, prijatelj in zagovornik novodobne šole in novodobnega uciteljstva, nadvojvoda Rainer. Rojen je bil nadvojvoda Rainer dne 11. januarja 1827. v Milanu, kjer je bival njegov oče, brat cesarja Franca, 30 let kot podkralj Lombardije in Benečije. Po dovršenih študijah se je mladi nadvojvoda | Rainer posvetil sodni praksi, ki jo je opravIjal več. lftt... Po*eirj,JA služil 8 let pri vojakih. L. 1857. je cesar Franc Jožef imenoval nadvojvodo Rainerja za predsednika državnega zbora, ki je 1. 1860. razpravljal o temeljih naše nstave. Imenovan je bil potem za ministrskega predsednika ter je posloval v tej lastnosti do 1. 1865. Leto pozneje — 1866. — se je pod poveljstvom nadvojvode Albrehta udeležil vojne. Kot vojak si je pridobil največ zaslug s tem, da je organiziral deželno brambo, ki ji je bil 40 let poveljnik. Toda njegovo vojaško delo nas ne zanima toliko, zakaj uspešnejše, izdatnejše je bilo njegovo kulturno delovanje. Ker je veliko potoval, si je nadvojvoda Rainer razširil duševno obzorje, je spoznal poraen in važnost umetnosti in vede ter je jima bil najodličnejši protektor vse do svoje smrti, ki ga je ugrabila dne 27. januarja 1.1. Nadvojvoda Rainer je bil naprednega, svobodoljubnega duha in samostojnega mišljenja. To je najizrazitejše dokazal dne 21. januarja 1863 — lorej že pred 50 leti — Jco je podpisal vlogo na cesarja, da naj se jezuitom odvzameta gimnaziji v Feldkirchnu in Dubrovniku. Cesar pa je to ptošnjo odklonil. Ko je princ Liechtenstein stavil znani svoj nazadnjaški predlog, da naj se naš sedanji ljudskošolski zakon izpremeni in po pači v klerikalnem smislu, je bil nadvojvoda Rainer tisti, ki je v Akademijt znanosti obžaloval, da je sploh mogoče staviti tak predlog, poudarjajoč, da znači Liechtensteinov predlog začetek boja proti napredku in prosveti Tedaj je izpregovoril te-le bes^-de: »Žalibog je treba povedati, da se je začel boj proti prosveti in napredku, kar ravno mi tembolj obžalujemo, ker poznamo vrednost znanstva in izobrazbe!" Nadvojvoda Rainer je stal nad 50 let kot kurator na čelu Akademiji znanosti in v vseh svojih nagovon-h je pokazal, kako visoko je cenil pravo znanost in napredek. Taka odločna izjava in obsodba od strani cesarskega princa je dala mračnjaškim nakanam klerikalne posvetne in cerkvene aristokracije smrtni udarec. Vsa napredna avstrijska kuiturna javnost je gledala v visokem dostojanstveniku blagotvornega in energičnega pospeševalca in zaščitnika vsakega prosvetnega, res svobodnega napredka. Tudi naši domači nasprotniki so neštetokrat bdzgali strup sovraštva na državni šolski zakon, na šolo, ki jo je ta zakon ustvaril,v in na nas, ki delamo po tem zakonu. Čuvala je mogočno stavbo ljudske kulture Rainerjeva roka, da je ostala razpenjena jeza sovražnikov prosvete in njih zaslepljenih privržencev brezuspešna! Šijajni zgled nadvojvode Rainerja je organiziral v naši državi mogočno armado kulturnih delavcev in pobornikov nevsužnjene prosvete vseh ljudi in narodov, da nam sovražniki nikoli ne uničijo tega, kar nam je dala preteklost lepega in velikega! Ako sedaj velikemu pokojniku pojo klerikalci in njega priveski himne poveličevanja, je to zgolj hinavščina, ki se je poslužuje nazadnjaštvo tudi takrat, kadar je treba dokumentirati — patriotizem! Nadvojvodi Rainerju je zagotovljeno v naši kulturni zgodovini odlično mesto. Spomin nanj bo prehajal od roda do roda. Ave, anima pia!