Je z ik o s lo v n i za p is k i Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 2 7  2 02 1  2 Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ISSN 0354-0448 ISSN 0354-0448 27  2021  2 Jezikoslovni zapiski Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Andrej Perdih Metka Furlan Ines Škvorc Robert Grošelj Nika Pavletić Svetlana Kmecová Ivo Fabijanić Ольга Пекелис Herta Maurer-Lausegger Herta Maurer-Lausegger Gerhard Neweklowsky – Herta Maurer-Lausegger Razprave in članki Indikatorji pri homografih na portalu Franček Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina) Odločevalna vprašanja in tipi odgovorov nanje v češčini v primerjavi s slovenščino Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske prevodne ustreznice: skladenjska primerjava Analiza glasoslovnih napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine Skozi vrata ven, skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše v sestavi slovenskih in slovaških frazemov O jednom metodološkom pristupu bilježenja i raščlambe frazema u natpisima na nadgrobnim spomenicima (epitafima) Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии и диахронии Ocene in poročila Slovensko ziljsko narečje v monografiji Gerharda Neweklowskega Jubileji Ob jubileju avstrijskega slavista Gerharda Neweklowskega Gerhard Neweklowsky: bibliografija znanstvenih in strokovnih objav 1965–2021 hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za­ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo­ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­ čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc­sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e­pošti, tistim s posebnimi jezikoslovni­ mi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle­ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini in naj bo oddan v jeziku prispevka. Pri nava­ janju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pred­ loge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 27  2021  2Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Jezikoslovni zapiski N ik om ed R av ni ka r, K ra te k kr an js ko -s lo ve ns ki b es ed nj ak : n am en je n iz re bl jiv an ju p tu jih b es ed i i z č is te ga sl ov en sk eg a je zi ka (1 86 3) Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 27  2021  2 3Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 kazalo RazpRave in članki Andrej Perdih Indikatorji pri homografih na portalu Franček Metka Furlan Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina) Ines Škvorc Odločevalna vprašanja in tipi odgovorov nanje v češčini v primerjavi s slovenščino Robert Grošelj Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske prevodne ustreznice: skladenjska primerjava Nika Pavletić Analiza glasoslovnih napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine Svetlana Kmecová Skozi vrata ven, skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše v sestavi slovenskih in slovaških frazemov Ivo Fabijanić O jednom metodološkom pristupu bilježenja i raščlambe frazema u natpisima na nadgrobnim spomenicima (epitafima) Ольга Пекелис [Ol’ga Pekelis] Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии и диахронии [Odin v značenii ‘tol’ko’: sintaksis i semantika v sinhronii i diahronii] Ocene in pOROčila Herta Maurer-Lausegger Slovensko ziljsko narečje v monografiji Gerharda Neweklowskega 7 23 49 67 85 103 121 143 159 4 Kazalo 167 177 jubileji Herta Maurer-Lausegger Ob jubileju avstrijskega slavista Gerharda Neweklowskega Gerhard Neweklowsky – Herta Maurer-Lausegger Gerhard Neweklowsky: bibliografija znanstvenih in strokovnih objav 1965–2021 Recenzentke in recenzenti Prevodi izvlečkov, ključnih besed in povzetkov v slovenščino Helena Dobrovoljc Alenka Jelovšek Mateja Jemec Tomazin Karmen Kenda-Jež Domen Krvina Mojca Kumin Horvat Josip Lisac Milen Malakov Matej Meterc Namita Subiotto Mladen Uhlik Juraj Vaňko Andreja Žele Mladen Uhlik 5Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 RazpRave in članki 7Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 andreJ perdih indikatoRji pRi homogRaFih na poRtalu FRanček Cobiss: 1.01 V prispevku je predstavljen sistem indikatorjev, ki je bil zasnovan za razločevanje med homografi v procesu iskanja po slovarskem delu slovenskega pedagoškega jezikovnega portala Franček. V obstoječih slovarjih so namreč homografom (ali vsaj homonimom) za razločevanje med njimi navadno pripisane številke (indeksi), ki same po sebi ne omo­ gočajo vsebinskega razločevanja. Zato smo za slovarski del portala Franček pripravili besednovrstne, pomenske in nekatere druge tipe indikatorjev. Kot pomenski indikatorji nastopajo zlasti nadpomenke, sinonimi, področne in opisne opredelitve. Kot ključne last­ nosti pomenskih indikatorjev smo prepoznali razločevalnost med homografi, razumljivost in kratkost. Namenjeni so ciljnemu uporabniku portala Franček, torej osnovnošolskemu in srednješolskemu uporabniku. Ključne besede: pedagoška leksikografija, indikator, pedagoški portal, enakopisnica Indicators for Homographs on the Franček Portal This article presents the system of indicators (or signposts) designed to distinguish between homographs when searching the dictionary parts of the Franček educational language portal for Slovenian. In dictionaries, homographs (or at least homonyms) are usually assigned num­ bers (or indices). Because these themselves do not provide any disambiguating information, we have prepared various types of indicators, such as part-of-speech, semantic, and other types. Semantic indicators mostly include hypernyms, synonyms, and domain information, as well as other types. The key properties of semantic indicators are their disambiguating ability among homographs, comprehensibility, and brevity. The indicators are intended for the target users of the Franček portal; that is, primary- and secondary-school students. Keywords: pedagogical lexicography, indicator, signpost, teaching portal, homograph uvod V okviru novega slovarsko-slovničnega portala Franček (Ježovnik idr. 2020; Perdih 2021; Perdih idr. 2021; Petric Žižić 2020),1 ki je namenjen za uporabo v pedago­ škem procesu, so združeni podatki iz različnih obstoječih slovarjev, poleg tega pa so nekatere vsebine pripravljene na novo. Po presoji urednikov in v sodelovanju z učitelji in pedagogista bila narejena vsebinski izbor relevantnih jezikovnih podatkov in prilagoditev za osnovnošolskega in srednješolskega uporabnika. Med nove slo­ 1 Portal je prosto dostopen na spletnem naslovu www.franček.si. 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Portal Franček: Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski socialni sklad; del raziskav za projekt je podprl ARRS v okviru programa P6-0038 (Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju). https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.01 8 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček varske podatke, ki so nastali za potrebe portala, spadajo med drugim tudi indikatorji za razločevanje homografov, katerih vloga je zlasti pomoč pri iskanju, saj uporab­ niku pomagajo pri izbiri ustrezne iztočnice med več iztočnicami z enakim zapisom. Geslovnik leksikografskega dela portala Franček temelji na drugi izdaji Slo- varja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) in na nastajajočem slovarju eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, 3. izdaja. Z izjemo nekaterih, zlasti zastare­ lih iztočnic v SSKJ2 in vulgarnih iztočnic v obeh slovarjih,2 so v Frančkov geslov­ nik vključene vse iztočnice iz obeh slovarjev, poleg tega pa so na nivo iztočnice pomaknjene tudi prislovne podiztočnice iz SSKJ2 ter tiste glagolske podiztočnice, ki so v SSKJ2 pomensko opisane. Drugače kot na portalu Fran (Ahačič – Ledinek – Perdih 2015; Perdih 2020),3 kjer vsak slovar deluje kot svoja enota s svojim geslovnikom in pristopom k obrav­ navi podiztočnic (če jih slovar ima), so na portalu Franček podatki iz različnih slovarjev priključeni na skupni geslovnik in skupaj tvorijo novo celoto, pri čemer podiztočnic na portalu ni. Na portalu Franček je 4490 iztočnic takih, ki so v svoji slovarski obliki zapisane enako kot katera druga iztočnica (homografi). V SSKJ2 in eSSKJ je razločevanje homografov izvedeno z abstraktno opredelitvijo z nadpisano številko,4 obenem pa je pri prikazih teh slovarjev (npr. na portalu Fran ali v tiskanih izdajah) poleg te številke podana tudi vsebina celotnega sestavka. Pri iskanju na portalu Franček iz­ biranje med homografi poteka že pri vnosu črk v iskalno polje, in ne šele po prikazu vsebine homografov, zato na podlagi vsebine slovarskega sestavka primerjava med homografi ni neposredno mogoča. Možnost, da bi v procesu iskanja uporabnik izbi­ ral zgolj med abstraktnimi opredelitvami, kot so nadpisane številke homografov, za tovrstni portal ni primerna, saj zgolj na podlagi številke (šolski) uporabnik ne more sprejeti vsebinske odločitve, katera izmed danih homografskih iztočnic je tista, ki jo išče. Zato smo po zgledu nekaterih drugih slovarjev uporabili t. i. indikatorje. Sistem indikatorjev smo izdelali tako, da je po vsebini prilagojen šolskemu uporabniku por­ tala. Pri tem smo omejili dolžino indikatorjev, da bi tako optimizirali proces razdvo­ umljanja, obenem pa smo z omejitvijo dolžine želeli dopustiti čim več možnosti za grafično oblikovanje, ki je za pedagoški portal še pomembnejše kot sicer. homogRaF in homogRaFski niz V tem prispevku kot homografe (oz. enakopisnice) razumemo tiste iztočnice, ki so na portalu Franček v osnovni (slovarski) obliki zapisane enako kot katera druga iztočnica. Podmnožica homografov so homonimi (oz. enakoizraznice), pri katerih enakost zajema tudi besednovrstno opredelitev, zapis naglasnih znamenj, izgovor 2 V slovar eSSKJ zastarele besede in pomeni niso vključeni. 3 Portal je dostopen na spletnem naslovu www.fran.si. 4 V prvi izdaji SSKJ so bili s številskimi indeksi označeni le homonimi, v drugi izdaji pa so tako opredeljeni vsi homografi (Perdih – Snoj 2015: 13). 2 9Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 in stranske oblike (za primerljive in drugačne opredelitve in razmejitve med ho­ monimijo in homografijo prim. npr. Tafra (1986: 384–385), Vidovič Muha (2000: 178–181), Filipec – Čermák (1985: 142), Toporišič (2000: 115–116), Michalec – Veselý (2016), Hartmann – James (1998: 69) itd.). Razmerij večpomenskosti in homonimije tako kot homografskih razmerij za potrebe priprave portala Franček ne opredeljujemo na novo, ampak jih nespremenjena prevzemamo iz slovarjev, iz katerih je sestavljen geslovnik portala, torej iz SSKJ (Silvester 1978: 4–6; SSKJ: § 16–19)5 in eSSKJ (Gliha Komac idr. 2015: 9). Z izrazom homografski niz imenujemo niz iztočnic, ki so med seboj v homo­ grafskem razmerju, podobno kot izraz homonimni niz opredeljuje niz iztočnic, ki so med seboj v homonimnem razmerju. Izločitev zastarelih in nekaterih vulgarnih iztočnic pri izdelavi geslovnika za portal Franček je povzročila ukinitev nekaterih homografskih nizov, saj je ostala le še ena iztočnica iz niza oziroma so bile izločene vse iztočnice takega niza. Po drugi strani pa so nastali novi homografski nizi, kadar je nekdanja podiztočnica v SSKJ (v geslovniku portala Franček pomaknjena na nivo iztočnice) v homograf­ skem razmerju z iztočnico ali drugo nekdanjo podiztočnico, ki je prav tako prešla na nivo iztočnice:  nov homografski niz različnih besednih vrst in drugačnim izgovorom:6 (iztočnica bíster) – pod­ iztočnica bístro prisl. – iztočnica bistró m,  nov homografski niz iste besedne vrste, a z drugačnim izgovorom: (iztočnica zlágati) – podiz­ točnica zlágati se – iztočnica zlagáti se,  nov homonimni niz: (iztočnica zadréti) – podiztočnica zadréti se – iztočnica zadréti se,  razširjen obstoječi homonimni niz: iztočnica tíkati1 – iztočnica tíkati2 – iztočnica tíkati3 – (iz­ točnica tíkati se) – podiztočnica tíkati,  zmanjšan homografski niz: iztočnica čín1 – izločena iztočnica čín2 – iztočnica čìn3,  ukinjen homografski niz: iztočnica abecédar1 – izločena iztočnica abecedár2,  ukinjen homonimni niz: iztočnica bója1 – izločena iztočnica bója2. pomenski indikatoRji v slovaRjih Pri obravnavi indikatorjev v leksikografiji so predmet obravnave večinoma t. i. pomenski indikatorji, ki opredeljujejo ali razločujejo posamezne slovarske po­ mene. V splošnem jih je mogoče opredeliti kot »najpogosteje enobesedn[e] ali kratk[e] pomensk[e] opis[e] leksikalnih enot v slovarjih, ki dajejo uporabniku osnovno informacijo o pomenu besede ali o pomenskem polju, na katerem se obi­ 5 Ponovno ovrednotenje in prilagoditev v razmerju homonimija–večpomenskost so za Slovar slo- venskega knjižnega jezika (prva izdaja) opravljene v Slovarju slovenskih homonimov (Bálint 1997: 17–18). Natančneje povedano: nekateri homonimni pari iz prve izdaje Slovarja sloven- skega knjižnega jezika so iz Slovarja slovenskih homonimov izločeni, ker jih je avtorica slovarja opredelila kot eno skupno večpomensko iztočnico. Spremembe v obratni smeri (tj. razdelitev nekaterih večpomenskih iztočnic na več homonimov) v tem slovarju niso opredeljene. 6 V oklepajih je zapisana iztočnica, pri kateri nastopa podiztočnica. 3 10 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček čajno uporablja« (Gantar 2015: 164). Koristni so zlasti za lažje razločevanje med pomeni večpomenskih leksikalnih enot, torej znotraj posameznega slovarskega sestavka ali razdelka z večbesednimi enotami (Gantar 2015: 166; Żmigrodzki 2018a: 32–33), pripomorejo pa lahko tudi k hitrosti in pravilnosti izbiranja ustre­ znega pomena (Lew – Pajkowska 2007; Nesi – Tan 2011). V slovarjih se navadno uporabljajo na dveh mestih: kot izpostavljeni del pred vsako posamezno razlago (v angleškem slovarju Longman Dictionary of Contemporary English Online), kot sestavni del pomenskega menija (v angleškem slovarju Macmillan Dictiona- ry) ali v obeh vlogah (v poljskem slovarju Wielki słownik języka polskiego in v slovenskem testnem prikazu Spletni slovar slovenskega jezika: testni spletni pri- kaz gesel Leksikalne baze za slovenščino), pri čemer umestitev in vloga indikator­ jev lahko vplivata na uspešnost iskanja tudi v odvisnosti od starosti uporabnika in stopnje znanja (tujega) jezika (Dziemianko 2019: 433). Pomenski indikatorji so tipološko zelo raznoliki. V poljskem slovarju Wielki słownik języka polskiego so najpogosteje uporabljeni naslednji indikatorjev: sino­ nim, nadpomenka, tipična kolokacija (npr. pridevnik pri samostalniški iztočnici), opis »področja« tipa o + čem (Żmigrodzki 2018a, 33), pa tudi drugi tipi (Żmigrodzki 2018b: 47), zlasti pri funkcijskih besedah (Grochowski – Kisiel – Żabowska 2018: 195). A. Dziemianko (2019: 434) navaja, da kot pomenski indikatorji v slovar­ jih lahko nastopajo sinonimi, kratke razlage, tipični osebki/predmeti, kolokatorji, nadpomenke, področni kvalifikatorji in podatki o sobesedilu ali namenu. Pri Leksi- kalni bazi za slovenščino so kot indikatorji prepoznani sinonimi, opisni indikatorji, ki so podobni kratkim pomenskim razlagam, nanašalni indikatorji (tipa o + čem) in neposredne nadpomenke (Gantar 2015: 166–169). Pomenskim indikatorjem podobni so lahko tudi delovni podatki, ki nastajajo pri izdelavi slovarja. Slika 1 prikazuje, kako si je za boljši pregled pri pripravi večpomenskega slovarskega sestavka za prvo izdajo Slovarja slovenskega knji- žnega jezika eden od avtorjev pomagal s kratkimi pomenskimi opisi, ki niso bili namenjeni za objavo, ampak le kot delovni pripomoček. vRste indikatORjev na pORtalu FRanček Pri pripravi geslovnika za portal Franček so uporabljeni podatki iz slovarjev SSKJ2 in eSSKJ. V teh slovarjih so za razločevanje med homografi uporabljene nadpisane številke, npr. atlas1 – atlas2 – atlas3. Takšno razlikovanje je povsem abstraktno, zato ne prinaša nobenega vsebinskega (jezikovnega) podatka, s kate­ rim bi uporabnik lahko presodil, katero iztočnico izbrati v procesu iskanja. Pri vpi­ sovanju črk v iskalnik na portalu Franček uporabnik vidi le iztočnice, ki se začnejo z že vpisanimi črkami, ne pa tudi njihove vsebine. Zlasti na pedagoškem portalu je zato potrebna takšna rešitev, ki bo uporabniku omogočila premišljeno in ustrezno izbiro med homografi v procesu iskanja. Kot prikazuje slika 2, so indikatorji pri­ kazani že v spustnem seznamu iskalnika. 4 11Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Slika 1: Delovna opredelitev pomenske strukture iztočnice dlaka v Listkovni kartoteki SSKJ Slika 2: Prikaz indikatorjev na spustnem seznamu za razlikovanje med tremi homografi kos v beta različici portala Franček Na portalu Franček so torej indikatorji uporabljeni za razločevanje med homogra­ fi, ne pa za razlikovanje med pomeni večpomenskih iztočnic. Glede na vsebino lahko indikatorje na portalu Franček razvrstimo v tri skupine, ki so po prioriteti razvrščeni takole: 1. besednovrstni indikatorji (1165 iztočnic), 2. pomenski indikatorji (3268 iztočnic), 3. drugi indikatorji (57 iztočnic). V preglednici 1 so prikazane nekatere možne kombinacije besednih vrst, za­ pisa znamenj in pregibanja, ki vplivajo na odločitev, katere vrste indikator uporabimo. 12 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček 4.1 Homografi Besedna vrsta Primerjava besednih vrst Primerjava naglasnih in diakritičnih znamenj Pregibanje Indikator pŕst1 m različno enako različno besednovrstni pŕst2 ž vŕh1 m različno različno različno besednovrstni vrh2 predlog átlas1 m enako enako enako pomenski átlas2 m átlas3 m abecédar1 m enako različno različno (živost) pomenski abecedár2 m pót1 m enako ali različno enako enako ali različno kombinirani ali pomenskipót2 m pót3 m pót4 ž Preglednica 1: Primeri z nekaterimi kombinacijami lastnosti, ki odločajo o vrsti pripisanega indikatorja Besednovrstni indikatorji so uporabljeni, kadar se homografi razlikujejo po be­ sednovrstni opredelitvi, npr. poceni (pridevnik) : poceni (prislov), pri samostalniku pa tudi takrat, ko se homografski samostalniki razlikujejo po spolu, npr. prst (samo­ stalnik m. sp.) : prst (samostalnik ž. sp.), pri tem pa niso med seboj v sinonimnem razmerju. Besednovrstnega indikatorja ne uporabljamo za razlikovanje kategorije živosti, ki je relevantna pri samostalnikih moškega spola, zato so v teh primerih upo­ rabljeni pomenski indikatorji, npr. kos1 ‘del’ (živo–) : kos2 ‘ptica’ (živo+). Postopek priprave besednovrstnih indikatorjev je bil povsem avtomatiziran: vsaki iztočnici (homografu) v homografskem nizu se kot indikator samodejno pri­ piše besednovrstna opredelitev iz geslovniške baze, če je edina s tako besednovr­ stno opredelitvijo. Uredniško delo zadeva le pripravo seznama ubeseditev katego­ rij, npr. samostalnik m. sp., predlog, pridevnik. Pomenski indikatorji predstavljajo najpogostejši tip indikatorjev. Uporab ljeni so v veliki večini primerov, ko dva ali več homografov pripadata isti besedni vrsti, med njima pa obstaja pomenska razlika, ki jo je mogoče smiselno opredeliti. V tem smislu jih lahko primerjamo z indikatorji v tistih slovarjih, ki uporabljajo pomen­ ske indikatorje za opredeljevanje posameznih pomenov, le da na portalu Franček indikatorji niso uporabljeni na pomenskem nivoju, temveč posplošeno za celoten slovarski sestavek, posledično pa niso namenjeni razločevanju med posameznimi pomeni, ampak med homografi. 4.2 13Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Glede na vsebino so za pomenske indikatorje uporabljene naslednje možnosti:  sinonim,  nadpomenka,  področje,  drugi tipi. Opredelitev, ali je kot pomenski indikator uporabljen sinonim, nadpomen­ ka ali opredelitev področja, nam je koristila pri uredniškem pregledu predlaganih rešitev in pri usklajevanju uporabljenih rešitev, uporabniku portala Franček pa ni eksplicitno podana. Osnovna izbira, kadar je to mogoče, je sinonim, npr. raj1: paradiž, raj2: ples. Pri izbiri sinonimov sta nam bila v pomoč tako SSKJ2 (zlasti pri zaznamovanem besedju, kjer namesto razlage nastopa razlagalni sinonim) kot SSSJ, s katerim smo si pomagali tudi pri vprašanju delne sinonimije in pri razmejitvi med sinonimom in nadpomenko. Kot posebnost lahko omenimo problematiko elativov, kjer smo se na koncu odločili za dvobesedni indikator tipa preveč voden (pri prevodén3), kljub temu da načeloma izbiramo čim krajše indikatorje. Nadpomenka je v SSKJ2 običajno dobro razvidna iz razlage tipa genus (proximum) et differentia specifica. Na podlagi tega tipa razlage smo lahko pripi­ sali nadpomenko nekaterim iztočnicam, npr. granata1: z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek, globiti1: kaznovati z globo (podčrtal A. P.). Kot področje nastopajo opredelitve različnih strokovnih področij s tipično strukturo v + področje (kubíčen2: v matematiki), ki omogočajo prepoznavanje besede s pomočjo predstave o tem, kje se iztočnica tipično uporablja.7 Poleg navedenih so uporabljeni še drugi tipi pomenskih indikatorjev. Tip o + čem je uporabljen zlasti pri opredelitvi vrstnih pridevnikov, kjer je oprede­ ljena njihova besedotvorna podstava, npr. delavniški2: o delavnici. Pri tem tipu indikatorjev je namesto besedotvorne podstave, ki je včasih dvoumna ali slabše razumljiva, lahko uporabljen njen sinonim ali nadpomenka, npr. ciceronski2: o vodnikih. Besedotvorna podstava kot indikator prav tako ni uporabljena v prime­ rih, kjer bi bila homografska oz. homonimna pri več iztočnicah, npr. akorden1: v glasbi; akorden2: o plačilu (namesto obakrat o akordu).8 Drugačni indikatorji so bili zaradi nedvoumnosti in jasnosti izbrani tudi pri nekaterih drugih primerih, npr. pri glagolih odpeti: o gumbu, odpeti: o petju. Zlasti pri slovničnih besednih vrstah se uporablja tip opredelitve pri + čem, npr. aja1: pri zavrnitvi, aja2: pri domislici. Podobno so obravnavani tudi snovni pridevniki, npr. lesen: iz lesa. Posebno sku­ pino maloštevilnih primerov predstavljajo pridevniki iz različnih samostalniških 7 Odločitev o tem, ali naj bo kot indikator navedeno področje, ni odvisna od tega, ali je slovarju uporabljen terminološki kvalifikator ali ne, ampak od dejavnikov, predstavljenih v nadaljevanju tega prispevka. 8 Uporabljen bi bil lahko tudi daljši dvodelni indikator, npr. akord1: o akordu – v glasbi; akord2: o akordu – plačilu, vendar se za tak tip opredeljevanja nismo odločili. 14 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček 4.3 podstav. V SSKJ pri razlagah za dáničarski ‘nanašajoč se na sodelavce lista Da­ nica ilirska’ : daníčarski ‘nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica’ težavo lahko predstavlja poznavanje lastnih imen Danica ilirska in Zgodnja danica, poleg tega se izogibamo večbesednim indikatorjem. Ker druge pomenske razločevalno sti nismo našli (obstaja sicer še razlika v naglasnem mestu, ki pa zaradi slabšega poznavanja teh besed ne pomaga pri razločevanju), smo kljub navedenim težavam kot indikator zapisali o Danici ilirski oziroma o Zgodnji danici. Podoben primer, tokrat tudi z razliko pri izgovoru, je v SSKJ še cicerónski ‘tak kot pri Ciceronu’ : ciceronski [čičerónski] ‘nanašajoč se na cicerone’. Tu smo se nazadnje odločili za indikatorja o Ciceronu in o vodnikih (prim. razlago za podstavni samostalnik v SSKJ: cicerone ‘kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik’). Podobnih parov homografov je razmeroma malo, v sodobnem jeziku so večinoma redki ali se ne rabijo več, zato predvidevamo, da bo iskanj po njih razmeroma malo in se bodo uporabniki z njimi le redko srečali. V geslovnik so kljub temu uvrščeni, saj lahko na ta način pripomoremo k razumevanju starejših literarnih besedil, s katerimi se šolarji srečujejo. Drugi indikatorji Pri razločevanju med homografi z indikatorji so le redko navedene njihove obli­ kovne in naglasne lastnosti, saj dajemo prednost besednovrstnim in pomenskim indikatorjem. Kljub temu smo občasno naleteli na primere, kjer pomenskega raz­ likovanja ni bilo mogoče prikazati na smiseln način ali pa pomenskega in be­ sednovrstnega razlikovanja ni in je razlika le oblikovna oz. naglasna. Tak primer homografskega para sta iztočnici brezímen1 : brezimén2, ki se razlikujeta v pre­ gibanju in naglasnem mestu (brezímen1 rod. ed. brezímnega : brezimén2 rod. ed. breziménega), pomen pa je prekriven. V takih primerih je kot indikator naveden onaglašen zapis iztočnice.9 Pri manjšem številu samostalniških homografov (npr. ara, kap, lev, meča, mo drina, pot, seč, sled)10 smo kombinirali pomenski in besednovrstni indikator, kot je prikazano v preglednici 2. S tem pristopom smo reševali primere, ko v ho­ mografskem nizu nastopata samostalnika različnih spolov in z enakim pomenom, poleg njiju pa nastopa vsaj še en samostalnik z drugačnim pomenom. Tak primer so štirje samostalniki pot, pri katerih imata 1. in 4. homograf enak pomen, med seboj pa se razlikujeta po spolu, 2. in 3. homograf pa se razlikujeta v pomenu. Za 2. in 3. homograf je zato zadoščala pomenska opredelitev, za 1. in 4. homograf pa smo pomensko opredelitev kombinirali z opredelitvijo spola. 9 Homografa se razlikujeta tudi v zaznamovanosti (brezímen je kot knjiž. okvalificiran le v dru­ gem pomenu, brezimén pa v celoti), vendar je ta podatek za razločevanje med homografi neu­ činkovit. 10 Tak tip v SSKJ2 je še žal, vendar sta oba problematična homografa zastarela, zato nista vključena v geslovnik portala Franček. 15Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 5 Iztočnica Številka homografa Besedna vrstal Pomenska opredelitev Uporabljeni indikator pot 1 srednji ‘cesta’ cesta (srednji spol) pot 2 moški ‘sel’ sel pot 3 moški ‘znoj’ znoj pot 4 ženski ‘cesta’ cesta (ženski spol) Preglednica 2: Uporaba kombiniranih indikatorjev pri 1. in 4. homografu pot Podobno smo ravnali še v nekaterih drugih primerih, npr. vaten, meden, kjer imata vsaj dva homografa enak pomen, vsaj dva (vendar ne ista) pa enako naglas­ no mesto. V preglednici 3 so prikazani kombinirani indikatorji, ker imata 1. in 3. homograf enak pomen in različno naglasno mesto, 1. in 2. homograf pa enako naglasno mesto, a različen pomen (enakosti izgovora oz. pomenske opredelitve so v preglednici poudarjene): Iztočnica Številka homografa Spol Izgovor Pomenska opredelitev Uporabljeni indikator vaten 1 pridevnik váten ‘vatiran’ vatiran (váten) vaten 2 pridevnik váten ‘o vatu’ v fiziki vaten 3 pridevnik vatén ‘vatiran’ vatiran (vatén) Preglednica 3: Uporaba kombiniranih indikatorjev pri 1. in 3. homografu vaten Takšne rešitve niso idealne in jih uporabljamo le izjemoma, ko drugi načini niso učinkoviti. Tovrstni indikatorji so namreč daljši kot sicer, za razločevanje pa je treba upoštevati dva različna podatka namesto enega samega. V izjemnih primerih so kot indikatorji uporabljeni tipični kolokatorji. Pri ne- prestopen1 bi bil indikator o letu povsem ustrezen, če bi ta sprožil samo asociacijo na časovno obdobje leto. Vendar se o letu lahko razume tudi kot o letu letala, zato smo za večjo jasnost kot indikator uporabili tipični kolokator leto. načela OblikOvanja pOmenskih indikatORjev Kot glavna načela pri oblikovanju pomenskih indikatorjev za portal Franček smo opredelili:  razumljivost za šolskega uporabnika,  kratkost,  pomensko razločevalnost. Na prvi pogled so načela za portal Franček skoraj enaka kot za Leksikalno bazo za slovenščino, kar je podrobneje predstavila P. Gantar (2015: 169), vendar s pomembnimi razlikami pri vseh treh načelih. Načelo razumljivosti se v okviru 16 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček portala Franček nanaša na šolskega uporabnika, ki mu je za portal primarno name­ njen (pri Gantar 2015: 169 je »razumljivost« zastavljena blizu »vsakdanjemu spo­ ročanju«, kar implicitno vključuje odrasle uporabnike), načelo kratkosti v našem primeru zahteva krajše indikatorje, pri pomenski razločevalnosti pa gre v našem primeru za razločevanje med homografi v homografskem nizu, pri Gantarjevi pa za razločevanje med pomeni iste leksikalne enote. Podrobneje ta merila predstav- ljamo v nadaljevanju. Kot dodatno načelo v primerih, ko to ne nasprotuje nobenemu od zgornjih na­ čel, upoštevamo tudi sistematičnost v smislu, da se pri vseh enotah homografskega niza uporabijo samo istovrstni tip indikatorja, pri pomenskih indikatorjih torej ali samo nadpomenke ali samo sinonimi ali samo področje. Kadar ne povzroča težav pri razumevanju in ne obstajajo vrzeli v leksikalnem sistemu, so znotraj besedne družine uporabljeni besednodružinsko vzporedni indikatorji. Vzorčni primer, ki se dobro sklada z vsemi navedenimi načeli, predstavlja atlas, ki ima v slovenskih slovarjih do tri homonime. Razločili smo jih s splošno razumljivimi, kratkimi, pomensko razločevalnimi nadpomenkami:  atlas1 (knjiga),  atlas2 (tkanina),  atlas3 (vretence). V nadaljevanju pojasnjujemo, kako pojmujemo navedena načela. Razumljivost za šolskega uporabnika. Prednost dajemo opredelitvam, ki so primerne izkušnjam in stopnji znanja učencev v višjih razredih osnovne šole, tudi če so zato z vidika odraslega govorca slovenščine morda preohlapne ali kako drugače vsebinsko manj ustrezne. Bistveno je namreč, da šolski uporabnik s po­ močjo indikatorja prepozna, kateri slovarski sestavek ga zanima. Ob tem ni ne­ pomembno, da je v Šolski slovar slovenskega jezika (Godec Soršak 2015; 2019; Petric Žižić 2020), ki je prikazan v pomenskem razdelku za prvo starostno skupino (1.–5. razred), vključenih 154 takih iztočnic, ki so del homografskega niza v ge­ slovniku portala Franček. Kratkost. Ideal glede dolžine predstavljajo enobesedni izrazi in predložne zveze (o + čem, pri + čem), le izjemoma se odločamo za daljše večbesedne enote (bes1: zli duh, leto1: 12 mesecev, prevodén3: preveč voden). Na ta način želimo doseči, da bo proces izbiranja hitrejši, obenem pa dolžina ne bo omejujoči dejav­ nik pri različnih možnostih vizualizacije na tem portalu ali za kateri drugi namen v prihodnosti. Kot je že bilo prikazano, smo v nekaterih primerih zaradi razumlji­ vosti vendarle izbrali daljše opise. Pomenska razločevalnost. Ker so indikatorji namenjeni izbiri ustreznega homografa v procesu iskanja, je vloga indikatorjev pomoč pri razločevanju med homografi. To pomeni, da je pri pomensko bližnjih homografih potrebna velika pozornost, da ne bi indikator pri enem od homografov obenem označeval tudi dru­ gih homografov. Oba homografa murka1 in murka2, na primer, označujeta rastli­ 17Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 no, zato nerazločevalne nadpomenke rastlina ne moremo uporabiti. Prvi homograf smo zato opredelili z nadpomenko gorska rastlina,11 drugega pa s sinonimom ku- mara, oba torej predstavljata nižjo nadpomenko v hierarhiji leksikalnega sistema v primerjavi z nadpomenko rastlina. Oba homografa12 cvrtje bi lahko opredelili z indikatorjem v kulinariki, vendar taka opredelitev ne bi pojasnila razlike med njima. Zato smo jima pripisali razločevalni nadpomenki dejanje in jed. Z vidika pomenske razločevalnosti smo pozorni ne le na razločevalnost med dvema ali več indikatorji, ampak tudi na jasnost vsakega posameznega indikatorja v kombinaciji s homografom. Pomensko razločevanje je torej tudi razlog za navedbo kolokatorja leto pri iztočnici neprestopen1 namesto dvoumne pomenske opredelitve o letu (glej zgoraj). Sistematičnost. Eno od vprašanj, ki si ga pri delu zastavljamo, je tudi, ali v homografskem nizu izbrati take pomenske indikatorje, ki so v razmerju do homo­ grafov v enakem razmerju (nadpomenka, sopomenka, področje). Tega ni mogoče zagotoviti za celoten geslovnik, vendar se v primerih, ko imamo na voljo tudi sistematično rešitev, raje odločimo zanjo. Kot primer lahko vzamemo homonima čajka, kjer je prvi homonim v SSKJ2 pomensko predstavljen kot ‘galeb’ (njegova nadpomenka pa je ptica), drugi homonim pa je v SSKJ2 razložen kot ‘majhna kozaška ladja’ in nima sinonima, lahko pa ga uvrstimo k nadpomenki ladja. V pre­ glednici 4 sta prikazani dani možnosti. V tem primeru smo se odločili, da obakrat uporabimo nadpomenko, torej drugo možnost v preglednici (izbrana možnost je v preglednici poudarjena). čájka1 čájka2 1. možnost sinonim galeb nadpomenka ladja 2. možnost nadpomenka ptica nadpomenka ladja Preglednica 4: Možni kombinaciji tipov pomenskih indikatorjev pri homonimnem nizu čajka V idealnem primeru bi za vsako kombinacijo homografov našli takšne po­ menske indikatorje, ki so splošno razumljivi, spadajo v isto skupino pomenskih opredelitev (nadpomenka, sopomenka, področje) in so enobesedni. Tak ideal je v realnosti nedosegljiv. Z vidika razumljivosti se kaže, da niso vse opredelitve, s ka­ terimi razpolagamo, splošno razumljive. Z vidika pomenske opredelitve se kaže, da pogosto nimajo vsi homografi sinonimov ali pa ni mogoče vsem homografom 11 Rešitev zaradi dolžine ni idealna. 12 Drugi homograf je dejansko metonimični pomen prvega, nastal po prenosu tipa ‘dejanje’ – ‘re­ zultat dejanja’ (prim. Snoj 2004: 118–119), kar nakazuje pomensko povezanost med iztočni­ cama. V SSKJ2 je prikazana razlika v izrazni podobi, saj ima cvrtje2 ‘jed’ navedeno naglas­ no-izgovorno dvojnico, ki je pri cvrtje1 ‘dejanje’ ni. V Slovar slovenskih homonimov (Bálint 1997) ta homonimni niz ni uvrščen, verjetno prav zaradi metonimične povezanosti. 18 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček na razumljiv in enobesedni način pripisati nadpomenk, zlasti kadar obravnavamo iztočnice, ki niso samostalniki in glagoli. V nekaterih primerih so si homografi pomensko tako blizu, da imajo skupno nadpomenko, so med seboj sinonimni ali spadajo na isto področje. Prav tako ni nujno, da so pomensko najboljše in najbolj razumljive opredelitve vedno enobesedne. V takšnih primerih iščemo čim boljši kompromis med vsemi tremi idealni­ mi lastnostmi. Pri tem so se izoblikovala pomožna merila, na podlagi katerih se med danimi možnostmi lažje odločamo za izbiro najustreznejšega pomenskega indikatorja. Poleg nekaterih formalnih meril, ki so objektivne narave (razločeval­ nost indikatorjev, skladnost kategorij, dolžina indikatorja), glavno vlogo vendarle opravlja merilo razumljivosti (oziroma stopnja razumljivosti), ki ga sicer ne mo­ remo objektivno opredeliti,13 zato ga razumemo kot subjektivno merilo. Ker je zahteva po razumljivosti postavljena visoko, nam objektivna merila pomagajo pri odločanju zlasti v tistih primerih, ko je na voljo več pomenskih indikatorjev, ki so si po merilu razumljivosti približno enakovredni. Pri tem je treba upoštevati, da se proces izbiranja indikatorjev odvija na ravni posameznega homografskega niza, ne pa slovarja kot celote. Pomembna posledica omejitve, da se proces odločanja odvija na ravni posa­ meznega homografskega niza, je, da v izbranih pomenskih indikatorjih ne moremo iskati sistemskosti v leksikalnem sistemu, niti nam analiza indikatorjev ne more ponuditi vpogleda v jezikovni sistem. Podobno stališče glede pomenskih indika­ torjev najdemo tudi pri nekaterih drugih slovarskih projektih, npr. za poljski slovar Wielki słownik języka polskiego (Żmigrodzki 2018a: 32–33), analiza na primeru poimenovanj kemijskih elementov pa je kljub temu pokazala visoko stopnjo siste­ matičnosti pomenskih indikatorjev v tem slovarju (Perdih – Perdih 2020). opRedelitev homogRaFa glede na pRvi ali nepRvi pomen Vsakemu homografu smo pripisali po en indikator. V večini primerov je takšno načelo neproblematično, težava pa nastane pri večpomenskih homografih, kjer se je treba odločiti o tem, kateremu pomenu dati prednost in katere zanemariti. Veči­ noma se je pri oblikovanju pomenskega indikatorja upošteval prvi pomen besede, ki je običajno tudi najbolje poznan in zato za razločevanje najprimernejši. Odsto­ panja so mogoča zlasti takrat, ko je prvi pomen danes (ali že v času nastajanja SSKJ) v splošnem manj poznan kot kateri drugi pomen, ali pa takrat, ko prvi po­ men v rabi ni več razširjen. Tako je v SSKJ samostalnik môra3 v prvem pomenu opredeljen kot ‘bitje, ki ponoči v spanju duši človeka in škoduje živalim’, v drugem pomenu pa ‘stanje, zlasti v spanju, ko ima človek tesnoben občutek’. Ker je danes najbolj poznan dru­ 13 Za objektivno opredelitev razumljivosti bi bilo treba izvesti obsežno raziskavo razumljivosti večjega števila možnih indikatorjev po različnih starostnih skupinah. 6 19Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 gi pomen, prvi pomen pa morda niti ni poznan vsem uporabnikom, smo se odločili za pomenski indikator, ki opredeljuje drugi pomen, torej tesnoba, namesto bitje, ki označuje prvi pomen.14 Pridevnik odméven1 je v SSKJ v prvem pomenu razložen kot ‘ki (močno) odmeva’, ki ga ponazarjajo zveze, kot sta odmevni klici, odmeven hodnik. Bolj znan je v svojem drugem pomenu ‘ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja’ (npr. v zvezi odmevni politični dogodki). Zato smo se pri njem od­ ločili za pomenski indikator znan, ki ustreza drugemu pomenu. zaključek Za leksikografski del pedagoškega slovarsko-slovničnega portala Franček so bili izdelani indikatorji, ki uporabnikom pri iskanju pomagajo pri izbiri ustreznega ho­ mografa v homografskem nizu. Kot indikatorji nastopajo besednovrstni, pomenski in drugi, med pomenskimi indikatorji pa prevladujejo nadpomenke, sinonimi in področne opredelitve ter različni opisni tipi. Besednovrstni indikatorji so upora­ bljeni, kadar se homografi razlikujejo glede na besedno vrsto, v drugih primerih so uporabljeni drugi tipi indikatorjev, največkrat pomenski. Pri pripravi indikator­ jev so pomembni razumljivost ciljnim uporabnikom portala (osnovnošolcem in srednješolcem), njihova kratkost in zmožnost razločevanja med homografi. Prav zaradi vloge razločevanja med homografi je izbira indikatorja podrejena lastnos­ tim homografov v istem homografskem nizu, ne pa opisu leksikalnega sistema. Pomenski indikatorji pri večpomenskih homografih v večini primerov opisujejo njihov prvi pomen, odstopanja pa so mogoča zlasti tam, kjer je po naši oceni prvi pomen ciljnim uporabnikom (ali nasploh) danes slabše poznan. viRi eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2016–), www.fran.si. Longman Dictionary of Contemporary English Online, www.ldoceonline.com. Macmillan Dictionary, www.macmillandictionary.com. Portal Franček: različica beta (2021), www.franček.si. Spletni slovar slovenskega jezika: testni spletni prikaz gesel Leksikalne baze za slovenščino, http://ssj.slovenscina.eu/spletni-slovar. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja (2014), www.fran.si. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014 [1970–1991]), www.fran.si. SSSJ = Jerica Snoj – Martin Ahlin – Branka Lazar – Zvonka Praznik, Sinonimni slovar slovenskega jezika (2018 [2016]), www.fran.si. WSJP = Wielki słownik języka polskiego, www.wsjp.pl. Listkovna kartoteka SSKJ, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 14 Pomen ‘bitje’ kljub temu ostaja del pomenskega razdelka portala, saj uporabnikom pomaga tudi pri razumevanju literarnih besedil. 7 20 Andrej Perdih  IndIkatorjI prI homografIh na portalu franček liteRatuRa Ahačič – Ledinek – Perdih 2015 = Kozma Ahačič – Nina Ledinek – Andrej Perdih, Portal Fran – nastanek in trenutno stanje, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 1, ur. Mojca Smo­ lej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 57–66. Bálint 1997 = Júlia Bálint, Slovar slovenskih homonimov: na podlagi gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. Dziemianko 2019 = Anna Dziemianko, Homogeneous or Heterogeneous?: Insights into Signposts in Learners’ Dictionaries, International Journal of Lexicography 32.4 (2019), 432–457. Filipec – Čermák 1985 = Josef Filipec – František Čermák, Česká lexikologie, Praha: Academia, 1985. Gantar 2015 = Polona Gantar, Leksikografski opis slovenščine v digitalnem okolju, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015. Gliha Komac idr. 2015 = Nataša Gliha Komac idr., Koncept novega razlagalnega slovarja slo- venskega knjižnega jezika, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2015, https://fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/datoteke/Potrjeni_kon­ cept_NoviSSKJ.pdf. Godec Soršak 2015 = Lara Godec Soršak, Slovenski otroški šolski slovar, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 1, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul­ tete, 2015 (Obdobja 34), 243–250. Godec Soršak 2019 = Lara Godec Soršak, Zasnova šolskega slovarja za otroke v 1. in 2. vzgoj- no-izobraževalnem obdobju, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019. Grochowski – Kisiel – Żabowska 2018 = Maciej Grochowski – Anna Kisiel – Magdalena Ża­ bowska, Zasady opisu jednostek funkcyjnych w WSJP PAN, v: Wielki słownik języka polskie- go PAN: geneza, koncepcja, zasady opracowania, ur. Piotr Żmigrodzki idr., Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN, 2018, 191–203. Hartmann – James 1998 = R. R. K. Hartmann – Gregory James, Dictionary of lexicography, London – New York: Routledge, 1998. Ježovnik – Kenda-Jež – Škofic 2020 = Janoš Ježovnik – Karmen Kenda-Jež – Jožica Škofic, Reduce, Reuse, Recycle: Adaptation of Scientific Dialect Data for Use in a Language Portal for Schoolchildren, v: Proceedings of XIX EURALEX Congress: Lexicography for Inclusion I, ur. Zoe Gavriilidou – Maria Mitsiaki – Asimakis Fliatouras, Democritus University of Thrace, 2020, 31–37. Lew – Pajkowska 2007 = Robert Lew – Julita Pajkowska, The effect of signposts on access speed and lookup task success in long and short entries, Horizontes de Lingüística Aplicada 6.2 (2007), 235–252. Michalec – Veselý 2016 = Vít Michalec – Vojtěch Veselý, Homonymie, v: Kapitoly z koncepce akademického slovníku současné češtiny, ur. Pavla Kochová – Zdeňka Opavská, Praha: Ústav pro jazyk český AV ČR, v. v. i., 2016. Nesi – Tan 2011 = Hilary Nesi – Kim Hua Tan, The effect of menus and signposting on the speed and accuracy of sense selection, International Journal of Lexicography 24.1 (2011), 79–96. Perdih 2020 = Andrej Perdih, Portal Fran: od začetkov do danes, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 46.2 (2020), 997–1018. Perdih 2021 = Andrej Perdih, Učenje o slovarjih v šoli: portal Franček kot most med splošno in pedagoško leksikografijo (v tisku). Perdih idr. 2021 = Andrej Perdih – Kozma Ahačič – Janoš Ježovnik – Duša Race, Building an Educational Language Portal Using Existing Dictionary Data, Jazykovedný časopis 72.2 (2021), 568–578. Perdih – Perdih 2020 = Andrej Perdih – Franc Perdih, Leksikografska obravnava kemijskih ele­ mentov: pristopi in sistematičnost, Slavistična revija 68.2 (2020), 229–245. Perdih – Snoj 2015 = Andrej Perdih – Marko Snoj, SSKJ2, Slavia Centralis 8.1 (2015), 5–15. 21Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Petric Žižić 2020 = Špela Petric Žižić, Tipologija razlag v Šolskem slovarju slovenskega jezika, Slavistična revija 68.3 (2020), 391–409. Silvester 1978 = Marta Silvester, Priročnik za tehnično stran redakcije gesel, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik SAZU, Leksikološka sekcija, 1978. (Tipkopis.) Snoj 2004 = Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov, Ljublja­ na: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. Tafra 1986 = Branka Tafra, Razgraničavanje homonimije i polisemije (leksikološki i leksikograf­ ski problem), Filologija 14 (1986), 381–393. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Żmigrodzki 2018a = Piotr Żmigrodzki, Makro- i mikrostruktura słownika: sposób prezentacji materiału, v: Wielki słownik języka polskiego PAN: geneza, koncepcja, zasady opracowania, ur. Piotr Żmigrodzki idr., Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN, 25–38. Żmigrodzki 2018b = Piotr Żmigrodzki, Ogólne zasady opisu znaczenia w WSJP PAN, v: Wielki słownik języka polskiego PAN: geneza, koncepcja, zasady opracowania, ur. Piotr Żmigrodzki idr., Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN, 39–49. summaRy Indicators for Homographs on the Franček Portal In compiling the Franček educational language portal for Slovenian, several previous di­ ctionaries were used and new dictionary data were created especially for the portal. The portal headword list was built on the basis of Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. izdaja (Standard Slovenian Dictionary, Second Edition) and eSSKJ3: Slovar slovenskega knjižne- ga jezika, tretja izdaja (eSSKJ: Standard Slovenian Dictionary, Third Edition). Because the visualization and functionality of the portal and its content were adapted to its target users— that is, primary- and secondary-school students—a solution was needed to assist in selecting between homographs. In dictionaries, homographs and homonyms are assigned numbers (or indices), but such a solution was found inadequate for this portal because the numbers themselves do not provide any meaningful information. For this reason, a system of indicators (or signposts) was designed to help disambi­ guate between homographs (including homonyms). Various types of indicators are used, such as part-of-speech, semantic, and other types of indicators. The part-of-speech in­ dicators are used where homographs belong to different parts of speech. In other cases, semantic indicators represent the majority of those used. They mostly include hypernyms, synonyms, and domain information, but other types of semantic descriptions were also used. The key demand for semantic indicators is their disambiguating ability, as well as brevity and comprehensibility for the target users. In rare cases where part-of-speech and semantic indicators were not sufficient, phonetic or morphological information, or even a combination of part-of-speech and semantic information, was provided. 23Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Metka Furlan novi etimološki slovaR slovenskega jezika kOt RastOči spletni slOvaR 2017−: dOdatek 2021 (sinOnimi za pOstRv in bRancina) Cobiss: 1.01 V prispevku se objavljajo gesla, ki so bila konec leta 2021 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V geslih so obravnavani slovenski sinonimi za postrv in brancina. Ključne besede: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, spletni rastoči slovar, eti­ mološki slovar, etimologija, slovenščina, zoonim, ihtionim, postrv, Salmo trutta, brancin, Dicentrarchus labrax The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017−): The 2021 Additions (Synonyms for Trout and Bass) This article presents the headwords that at the end of 2021 were added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) available at the Fran web portal of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Lan­ guage. The headwords cover the Slovenian synonyms for ‘trout’ and ‘bass’. Keywords: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, growing online dictionary, etymo­ logical dictionary, etymology, Slovenian, zoonym, ichthyonym, trout, Salmo trutta, bass, Dicentrarchus labrax uvod Letošnji dodatek k rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenske­ ga jezika (2017−)1 obsega 46 gesel. Tokratne geselske iztočnice so iz dveh pomen­ skih polij in predstavljajo slovenske sinonime za postrv (Salmo trutta) in brancina (Dicentrarchus labrax), ki so bili zapisani v različnih virih od 16. stoletja do sodob­ nosti. Pred razdelkom, ki prinaša abecedno razvrščene geselske članke, je vsako od pomenskih polij predstavljeno po vzorcu, ki je bil oblikovan v Furlan 2020 in najprej prinaša abecedno urejen seznam vseh pisno evidentiranih primerov, sledi prikaz pi­ sne potrjenosti ihtionimov po stoletjih, predstavitev pomenskih motivacij pri tvorbi poimenovanj, izpostavljen je podatek o izvoru, ki pove, ali je beseda domača oziro­ ma slovanska dediščina, slovenski neologizem, izposojenka ali kalk. V razdelku Sta­ rost so obravnavani predvsem tisti sinonimi, ki so v odnosu do drugih starejši, ker so Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Dostopen na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=207&View=1&Query=%2A. Vsako- l et ni prirastek je bil objavljen v Furlan 2018; 2019; 2020. https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.02 1 24 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... bili kot slovanska dediščina že del praslovenskega leksikona. V razdelku Jezikoslov­ ni podatki so izpostavljene posamezne jezikovne posebnosti, ki jih je lahko odkrila šele diahrona analiza vsakokratnega ihtionima. Medtem ko sinonimi za brancina, ki so bili v slovenščino vsi izposojeni, ne izkazujejo posebnih jezikovnih pojavov, ve­ zanih na slovenske razvoje, je stanje pri oznakah za postrv popolnoma drugačno, ker je južnoslovanska izhodiščna ihtionimska oblika *pьstrъь kot leksikalno osamo­ svojen bivši tožilnik ednine abstraktnega samostalnika na *-y *pьstry doživela vrsto jezikovnih sprememb, ki jih ob postrv/postrov odražajo variante pestruga, poskro- vica, postra, postrga, postruga, postrva, podstrv in prestrv. Analiza te ihtionimske skupine je med drugim pokazala tudi, da je za zgodnjo stopnjo slovenskega jezika treba predpostaviti dve akcentsko različni varianti, ob širše potrjeni postȓv < *post ← jslov. *pstrъь tudi postȑv < *post ← jslov. *pьstrь. postRv = salmo tRutta Postrv je sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah. V slovenskih rekah živijo predvsem potočna postrv ali potočnica (Salmo trutta fario), soška ali jadranska postrv (Salmo (trutta) marmoratus), jezerska po­ strv ali jezerka (Salmo trutta lacustris) in jezerska in potočna zlatovčica (Salveli- nus alpinus/fontinalis). Sinonimi (43) amerikanka, ameriška postrv, bistranga, bistranka, bižat, črna postrv, forela, forel- na, glavatica, golčič, jadranska postrv, jezerka, jezerska postrv, kalifornijska po- strv, kamniščica, kamnita postrv, pestroga, pestruga, podstrv, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrv/postrov, postrva, potočna postrv, potočnica, prestrv, riba, rudeča lososna postrv, skalna postrv, soška postrv, stara vipavka, šarenka, štamfre- la, trota, truta, vprižena postrva, zelenka, zlatica, zlatovčica, zlatovka 2 2.1 25Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Pisna potrjenost sinonimov po stoletjih  16. st.: ;  17. st.: postrov s pl postrvi;  18. st.: glavatica, postrv, postrva, vprižena postrva, zlatovka, zlatovkica;  19. st.: bistranga, bistranka, črna postrv, golčič, jezerka, jezerska postrv, kamniščica, pestroga, pestruga, postra, postruga, potočna postrv, potočnica, rudeča lososna postrv, rudeča postrv, skalna postrv, zlatovčica;  20. st.: amerikanka, ameriška postrv, jadranska postrv, kalifornijska postrv, riba, soška postrv, šarenka;  21. st.: kamnita postrv, stara vipavka, štamfrela;  narečni viri 20. in 21. st.: bižat, forela, forelna, podstrv, poskrovica, postrga, prestrv, trota, truta, zelenka, zlatica. Pomenska motivacija ࿂ Po pisanem/raznobarvnem videzu: bistranga, bistranka, pestroga, pestruga, podstrv, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrv/postrov, postrva, prestrv ← psl. adj *pьstrъ ‘pisan’; šarenka ← adj šaren ‘pisan’; forela, forelna ← pgerm. adj *furhna- ‘pisan’ < pide. *pk’-no-. ࿂ V dvo- in večbesednih oznakah ob jedru postrv/postrva z dodatno označitvijo po barvi: črna postrv ← adj čŕn ‘niger’; vprižena postrva ← adj vprižen ‘pikast, pisan’; rudeča (lososna) postrv ← adj rdeč ‘ruber’. ࿂ Po rumeni barvi: zlatovka, zlatovkica, zlatovčica ← adj zlatov ‘zlat’; zlatica ← adj zlat ‘aureus’. ࿂ Po zeleni barvi: zelenka ← adj zelen ‘viridis’. ࿂ Po gladkem videzu telesa: golčič ← adj gol ‘nudus’. ࿂ Po izvornem habitatu: amerikanka, ameriška postrv ← tpn Amerika; kalifornijska postrv ← tpn Kalifornija; ࿂ Po habitatu: jezerka, jezerska postrv ← subst jezero ‘lacus’; potočnica, potočna postrv ← subst potok ‘rivus’; soška postrv ← hdn Soča; kamniščica ← hdn Kamnik; stara vipavka ← hdn Vipava; jadranska postrv ← hdn Jadran. 2.2 2.3 26 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... ࿂ Po rečnem dnu: kamnita postrv ← subst kamen ‘lapis’; skalna postrv ← subst skala ‘petra’; štamfrela ← nvn. Stein ‘kamen’. ࿂ Po ljudski terminologizaciji iz generične oznake: riba ← riba ‘piscis’. ࿂ Transihtionimizacija: po sulcu: glavatica; po jegulji: bižat; po tunu (?): trota, truta. Izvor ࿂ slovenska ali podedovana slovanska tvorjenka: forelna, golčič, jezerka, kamniščica, stara vipavka, pestroga, pestruga, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrv/postrov, postrva, podstrv, prestrv, potočnica, rudeča (loso- sna) postrv, vprižena postrv, zelenka, zlatica, zlatovka, zlatovkica, zlatovčica; ࿂ mlad slovenski terminološki neologizem: amerikanka, ameriška postrv, kali- fornijska postrv, jadranska postrv, soška postrv, šarenka; ࿂ izposoja: iz hrvaščine: bistranga, bistranka; iz nemščine: forela, štamfrela; iz italijanščine: trota; iz furlanščine oz. italijanske beneščine: truta; ࿂ kalk: črna postrv, jezerska postrv, skalna postrv, kamnita postrv, potočna postrv. Starost Od 43 potrjenih eno- ali večbesednih oznak za različne vrste postrvi spadata v najstarejšo podedovano slovansko plast le dve, in sicer arealno ozka pestroga = pəstrga (Pleteršnik) in arealno zelo široka postrv/postrov, ki se odraža s številni­ mi narečnimi variantami pestruga, podstrv, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrva, prestrv, pogosto pa nastopa tudi kot jedro večbesednih sodobnih knjižnih terminoloških oznak ameriška postrv, jadranska postrv, jezerska postrv, kalifor- nijska postrv, potočna postrv, soška postrv, pa tudi neuveljavljenih zastarelih črna postrv, kamnita postrv, rudeča (lososna) postrv z izjemo besedne zveze vprižena postrva z ustreznim ajevskim samostalnikom iz postrv. Čeprav je ihtionim postrv arealno zelo širok, je glede svojega nastanka v primerjavi z arealno ozkim pestroga mlajši, ker primerjalno slovansko gradivo z izrazito južnoslovanskim arealom, ki ga potrjujejo hrv., srb. pȁstrva ‘postrv’, neavtohtono kajk. pˈastrva ‘isto’ (Lipljin 2002), Paſzterva riba ‘Biſztranga, tru- ta’ (Belostenec 1740), srb. pastrvica (RSGV), mak. pastrva, blg. pъstrva, jasno kaže, da ihtionim ni praslovanske starosti. Nasprotno pa ima pəstrga svoje bese­ dotvorne ekvivalente znane na precej širšem slovanskem območju v ukr. pstrúg 2.4 2.5 27Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ʻpostrv’, strug ʻisto’, p. pstrąg, č. pstruh, slš. pstruh, gl. truha, pstruha, dl. pstrug – ob njih pa izstopa gornjelužiški primer truha, pstruha, ki je tudi glede slovničnega spola enak slovenskemu – zaradi česar je ta ihtionim gotovo bil že praslovanski. Ker sta postrv in pəstrga s svojimi slovanskimi sorodniki tvorjenki iz praslovan­ skega pridevnika *pьstrъ, ki je služil za označevanje pisanih oziroma raznobarv­ nih realij, in oba ihtionima postrv označujeta po raznobarvnem videzu njenega telesa, je možno, da je že praslovanski ihtionim *pьstrgъ/-a na južnoslovanskem območju izpodrinjal, a ne popolnoma izpodrinil jslov. neologizem *pьstrъь, po prehodu v ajevsko deklinacijo *pьstrъ-a, ki se je osamosvojil iz tožilnika ednine *pьstrъь prvotnega abstraktnega samostalnika ženskega spola *pьstr z rodilni­ kom *pьstrъe, tvorjenega iz pridevnika *pьstrъ ‘raznobarven, pisan’. bRanCin = diCentRaRChus labRax/moRone labRax/RoCCus labRax Brancin je tudi do 1 m dolga, zaradi okusnega belega mesa zelo čislana morska riba sivega hrbta, belorumenih bokov, črne pobočnice in z 2 močnima trnoma na škržnem poklopcu (CZŽ 1997: 433). Ker smo se Slovenci z morjem srečali razmeroma pozno, je slovenska pomorska ihtionimija v primerjavi s sladkovodno pretežno tujega izvora in tudi manj številna ter seveda narečno manj diferencirana. Tako stanje odražajo tudi slovenske oznake za brancina. Sinonimi (3) brancin, luben, varoli Pisna potrjenost sinonimov po stoletjih  16. st: ;  17. st.: varoli; 3 3.1 3.2 28 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ...  18. st.: ;  19. st.: luben;  20. st.: brancin. Pomenska motivacija ࿂ Po pisanem videzu: varoli ← lat. varius ‘pisan, lisast’. ࿂ Po trnih na škržnem poklopcu: brancin ← it. ben. branzo ‘noge in klešče rakov in pajkov’. ࿂ Po obnašanju: luben ← lat. lupus ‘volk’. Izvor izposoja: iz italijanske beneščine: varoli; iz italijanske tržaščine: brancin; iz hrvaščine: luben. Starost Najstarejša pisna potrditev, ki se nanaša na brancina, je Kastelec-Vorenčev zapis postrvi, tudi varoli v morju, ki implicira, da bi se oznaka varoli lahko nanašala tudi na sladkovodne postrvi, za kar pa ni dodatnih potrditev, čeprav se brancin pomensko predstavlja tudi s ‘postrvi podobna morska riba srebrno modre barve’ (SSKJ). Toda še prej so Slovenci na tržaškem območju prevzeli ihtionim bran- cin. Sinonim luben je kot knjižno izposojenko iz rabske hrvaščine uvedel šele Erjavec leta 1881. jezikoslovni podatki Medtem ko izposojenke za brancina ne izkazujejo posebnih, izpostavitve pot­ rebnih jezikovnih pojavov, vezanih na slovenske razvoje, je stanje pri oznakah za postrv popolnoma drugačno, ker je slovanska izhodiščna ihtionimska oblika *pьstrъь kot leksikalno osamosvojen bivši tožilnik ednine abstraktnega sa­ mostalnika na *-y *pьstry doživela vrsto jezikovnih sprememb, ki jih ob po- strv/postrov odražajo variante pestruga, podstrv, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrva in prestrv. Fonetika str > skr V slovenščini je narečni razvoj str > skr redko potrjen, npr. skorž ‘storž’ (Pohlin), mjškra ‘šivilja’ (Pleteršnik) < *mojstra, kar je feminativ na -a k mjster: nad. *postrovica > poskrovìca ‘postrv’ (Dreka/Drenchia). 4 3.5 3.4 3.3 4.1 4.1.1 29Jezikoslovni zapiski 27  2021  2  > g V slovenščini razvoj  > g nikjer ni sistemski, čeprav imajo tak g besede, ki so ga imele že ob vstopu v slovenski jezikovni sistem (tip gosenica), in tudi besede, v katerih je nastal šele interno slovensko (tip gulica ‘ulica’): postrva > notr. postrγa ‘postrv’ (Planina). Ljudskoetimološke naslonitve Psln. *pəst/pəst →po­ postrv (ali po vokalizaciji ə v o v soseščini p); sln. postrv →pod­ podstrv; sln. postrv →pre- prestrv; sln. postrv → postrva > postrga →struga postruga. Ob psln. *pəst/post tudi akcentska varianta *pəst/post Do sedaj je bilo za besedo postȓv ugotovljeno, da izvira iz jslov. abstraktnega sa­ mostalnika *pьstr f, akz *pstrъь, g *pьstrъ iz psl. *pstrъ adj, f *pьstr ʻraz­ nobarven, pisan’ in da se je leksikalno osamosvojila iz tožilniške oblike *pstrъь (Zubatý 1903: 357; Snoj 1994: 515; Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 92), ki se je na eni strani z izglasjem *-ь glede deklinacijskega vzorca uvrstila med ijevske samos­ talnike, na drugi pa se je fonetično regularno razvito vzglasje *pst pod vplivom novega rodilnika *pstrъ-i > psln. *pəst-i z *ь v krepki poziciji preoblikovalo v internoparadigmatsko razmerje *pəst f, g *pəst-i. Kasneje se je vzglasje *pə- nadomestilo s po-, kar je dalo *post f, g *post-i. Akcentska varianta postȓv f, g postrvȋ, ki je knjižna in tudi narečna, je torej sekundarno nastala po analogiji s samostalniki tipa pȓst f, g prstȋ. Enako izhodiščno akcentsko stanje, kot se argu­ mentirano ugotavlja za sln. postȓv, se odraža tudi v hrv., srb. pȁstrva < *pstrъ-a, ki je v ajevsko deklinacijo prestrukturiran star tožilnik *pstrъь. Toda nekatero narečno gradivo še kaže, da se je jezikovna informacija o stari konzonatni deklinaciji z rodilnikom na *-e enako kot pri slovenskem tipu crkev f, g crkve še ohranila, zato je na podlagi primerov, kot sta npr. gor. post:ʀu z rodilnikom post:ʀe in nad. potstrȗ z rodilnikom potstrovȅ (Jero­ nišče/Jeronizza – SLA), ob deklinacijskem vzorcu *post f, g *post-i treba prepoznati tudi *post f, g *post-e, pri čemer nadiški primer z oksitoniranim rodilnikom potstrovȅ še odraža star oksitoniran rodilnik abstraktnega samostal­ nika *pьstrъ. Ta oksitoniranost se posredno ohranja v blg. pъstrva, ki je tako kot hrv. in srb. pȁstrva v ajevsko deklinacijo prestrukturiran star tožilnik *pstrъь, z akcentskim mestom pa kaže na analoški vnos akcenta po oksitoni­ ranem rodilniku *pьstrъ: *pstrъь →VPLIV *pьstrъ *pьstrь → *pьstr -a = blg. pъstrva (Snoj 1994: 515). Medtem ko večino slovenskega jezikovnega prostora zavzema cirkumflekti­ rana varianta postȓv, je sporadično kontroli dostopno slovensko narečno gradivo, ki enako kot blg. pъstrva kaže, da odraža akcentsko analoški tožilnik *pьstrь. Slovenski narečni prostor se je v preteklosti zato delil na prostor z refleksi iz tožil­ 4.1.2 4.2.1 4.3 30 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... nika *pstrъь in refleksi iz tožilnika *pьstrь, pri čemer sta bila oba podvržena preoblikovanju vzglasja v splošnoslovensko po-. Medtem ko je v tipu postȓv cir­ kumfleks odraz akcentskega pomika tipa ok < psl. *ȍko, se *pьstrь odraža kot sln. *post z izvorno kratkim zlogotvornim *,2 ki ga je treba prepoznati v notr. refleksu pȁstər ʻpostrv’ (Slavina – SLA). Ta kaže na akcentski umik tipa kȁza ʻkoza’, mȁdras ʻmodras’, pȁtku ʻpodkev’, nȁγa ʻnoga’, nȁχt ʻnoht’ (vse SLA) s prvotno kratkega *, izglasni -u iz prvotnega izglasja *- pa je bil po akcent­ skem umiku reduciran. Tudi gradivo, kot je primor. kraš. pstra (Branik – SLA), pstra (Miren, Renče, Sovodnje/Savogna d’Isonzo – SLA), notr. pstra (Ajdov­ ščina – SLA), pstra (Velike Žablje – SLA), rovt. cerklj. pȁstra (Cerkno – SLA), je izvedljivo iz slovenske variante *post, ki je bila po akcentskem umiku in redukciji izglasnega -u prestrukturirana v ajevsko deklinacijo: *post →AKCENT­ SKI UMIK *ˈpost → > -ru *ˈpostru →REDUKCIJA *ˈpostər →UVRSTITEV V AJEVSKO DEKLINACIJO *ˈpostr-a. postrvà (Pleteršnik) : nadiško postrovà/postrová/postroˈva : hrvaško postrova? Slovenski refleks *post z že analoškim vzglasnim zlogom po- je zaradi ženskega slovničnega spola in tudi zaradi v narečjih deloma ohranjenega rodilnika ednine prvotne konzonantne deklinacije *-e prehajal v ajevsko deklinacijo (tip cerkva ← cerkev). Ob cirkumflektirani varianti postȓva iz postȓv Pleteršnik po Valjavče­ vem gradivu (Valjavec 1878: 96) navaja tudi oksitonirano postrvà, v kateri bi bilo končniški naglas možno izvesti iz prepoznane akcentske variante *post, ker se je nov ajevski samostalnik v akcentskem oziru uravnal po vzorcu akcentske para­ digme B: *post → *postvȁ. Danes ni mogoče več ugotoviti, kje je bila varianta postrvà zabeležena, ne zdi pa se verjetno, da bi bila povezana z nadiško postrovà ‘postrv’ (Rigoni-Salvino 1999 s. v. trota), postrová (Špehonja 20122), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA), v kateri je zaporedje -ov- lahko nastalo že v predhod­ niku ajevskega samostalnika postrv po razvoju *- > *-rə > *-ro tipa črv → dial. čro. Ker je v nadiškem narečju ob akcentskem tipu postrovà potrjena tudi varianta postròva ‘trota’ (Rigoni-Salvino 1999 s. v. trota), se je fonetična varianta *postˈro ob prestrukturiranju v ajevsko deklinacijo lahko sekundarno vključila v akcentsko paradigmo tipa nadiško kosà. Toda hrvaški hapaks legomenon postrova ʻpostrv’ (Hirtz: III, 322), za katerega natančna lokacija na hrvaškem ozemlju ni znana, bi morda lahko tudi kazal na star analoški vokalizem *postrov-a ← postrv -a tipa cerkov- ob cerkev f, g -kve (Furlan 2010: 209s.), ki bi se lahko odražal tudi v nadiškem gradivu. 2 Kratki zlogotvorni sonant iz tipološko primerljivega psl. zaporedja se odraža v odrazu psl. *slьz f ʻlacrima’, ki je npr. v nadiškem narečju še vedno končniško naglašen suzà (Rigoni­Sal­ vino 1999 s. v. lacrima), suzà (Livek – SLA), kračino pa odraža tudi hrv., srb. sùza. Enako stanje odražajo tudi odrazi psl. *blъh ʻpulex’. 4.3.1 31Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Geselski članki amerikanka ESSJ  amerikȃnka f ‘postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka’: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke (pog. – SSKJ), amerikanka ‘ša­ renka, Salmo gairdneri’ (CZŽ 1997: 174), amerikanka ʻšarenka, Trutta iridea’ (Munda 1926: 17); ihtn je bil iz knjiž. jezika izposojen v narečje, prim. štaj. zgsav. amerˈkå:ŋka ‘amerikanka, šarenka, postrv’ (Weiss 1998). Isln. amerikȃnka f ‘Salmo gairdneri = Trutta iridea’ (20. st.) ← tpn Amȇrika. Ⓔ Amerikanko ali šarenko so leta 1882 iz Amerike prinesli v Evropo in danes živi po vsej Evropi (Munda 1926 l. c.; CZŽ 1997 l. c.); enobesedni ihtn je fe­ minativna izpeljanka na -an-ka v pripadnostni funkciji iz tpn Amȇrika ‘celina med Atlantskim in Tihim oceanom’, ki je bil homonimen z zastarelim ob so­ dobnem Amerikȃnka ‘isto’ (SP 2001, s. v. Amerika), in je nadomestil prvotnej­ šo besedno zvezo ameriška postrv, sinonimno s kalifornijska postrv ‘postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka’ (SSKJ) ← tpn Kalifrnija ‘ameriška zvezna država’, prim. enako pomensko motivirano hrv. pastrva američka ‘Sal­ mo irideus’, američka pastrva ‘isto’ s sin kalifornijska pastrva (Hirtz: III, 286). ameriška postrv → amerikanka ESSJ  bistranga ESSJ  bistránga f ‘postrv’ (Korošec 2018), bistránga ‘isto’ (Pleteršnik), bistranga ‘Forelle, posterv, posterva’ (Cigale 1860). Ⓗ 19. st.: biſtr-anga ‘die Forelle, Salmo Fario. Linn.’ (Murko 18331: 16). Isln. bistranga f ‘postrv’ (19. st.). ⇦ hrv. kajk. bistranga ‘postrv’ (RHKKJ; Hirtz: III, 40), biſztranga ‘isto’ (Be­ lostenec 1740) ⇦ madž. pisztráng ‘postrv’ ⇦ slov. *pьstrgъ ‘postrv’ = ukr. pstrúg ʻisto’, strug (Grinčenko), p. pstrąg, č. pstruh, slš. pstruh, dl. pstrug (Miklošič 1886: 271; Skok: II, 617; EWU: 1168s.). Vzglasni b- je verjetno iz p-, ki ga potrjuje madžarska izposojenka v hrv. kajk. pistrnga ‘postrv’ (Lipljin 2002), nastal po ljudskoetimološki naslonitvi na adj bíster, f -tra ‘čist’, ker je za postrv značilno, da živi v bistrih vodah. Osamljeno bistránka ‘postrv’ (Drobnič 1858) je najverjetneje izposojeno iz hrv. kajk. bistranka ‘postrv’ (Hirtz l. c.), kar je bilo iz bistranga preoblikovano pod vplivom hrv. izglasij na -anka. ► pestroga bistranka → bistranga ESSJ  bižat2 ESSJ  bižȃtẹ m pl ‘postrvi’ (primor. notr. (Kolonkovec (Trst)/Coloncovez (Tri­ este)) – SLA). 5 32 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... Isln. dial. *biˈžat m ‘postrv’ (notr.) ← ‘jegulja’. Ⓔ Verjetno preneseno s primorskega poimenovanja za jeguljo, prim. kraš. bəˈžat (Nabrežina, Križ, Kontovel – Cossutta 2015: 207), zaradi podobnosti, ker ima postrv kljub luskam sluzasto/gladko kožo. ► bižat1 brancin ESSJ s. v. luben brancȋn m, g -a ‘postrvi podobna morska riba srebrno modre barve’: proda- jati brancine; kuhan, pečen brancin (SSKJ), brancin ‘luben, Roccus labrax’ (CZŽ 1997: 433); primor. kraš. br’ncin ‘brancin’ (Nabrežina – Godnič, SMZ 2–3, 1979, 109), brancín ‘luben, Morone labrax’ (Offizia 1988: 43), brənˈcin ‘brancin, luben, Dicentrarchus labrax, Morone labrax, Labrax lupus’ (Nabre­ žina, Križ, Kontovel – Cossutta 2015: 183). Isln. dial. *branˈcin m ‘luben, Dicentrarchus labrax’ (kraš.). ⇦ it. trž. branzin ‘branzino, pesce lupo’ (Doria 1987), it. ben. brancìn ‘isto’ (Boerio 1867) /branˈcin/, kar je bilo poknjiženo v it. branzino, toda istr. rom. branˈśin ‘brancin’ (Izola, Piran – Cossutta 2015 l. c.), bransin ‘isto’ (Koper – Manzini-Rocchi 1995). Ⓔ It. ben. ihtionim je izpeljanka na -in < lat. -īnus iz it. ben. branzo ‘noge in klešče rakov in morskih pajkov’ (Boerio 1867), ker ima brancin na hrbtni strani naprej obrnjene trne (Vinja 1986: I, 214; Doria 1987: 90; Vinja: I, 66). Starejšo razlago, da je it. ben. brancìn, kar je bilo izposojeno v hrv. brancȋn, g -ína ‘luben’, izpeljanka iz pozno lat. branchiae ‘škrge’ iz gr. βράγχια n pl ‘škrge’ (Skok: I, 198; Bezlaj ESSJ: II, 154; Snoj 2016: 84), je kot fonetično nesprejemljivo zavrnil že Vinja l. c. črna postrv ESSJ  črna postrv f ‘jezerka, Trutta lacustris’ (Munda 1926: 15). Ⓗ 19. st.: zherna poſtéru ‘Salmo fario, gemeine Forelle, navádna poſtéru, jesérſka poſtéru, jeserka’ (Freyer 1842: 49). Isln. črna postrv f ‘jezerka, Salmo trutta lacustris’ (19. st.). ⇦K nvn. Schwarzforelle s sin Bachforelle ‘jezerka’. Ⓔ Neuveljavljen kalk po nvn. predlogi, ki jezerko označuje po temnih pegah na bokih (CZŽ 1997: 174), je bil ob jedru postȓv tvorjen z adj čŕn, f -a ‘niger’ < psl. *čьrnъ ‘isto’, prim. sodobni sin jzerka (► jezerka1). Na podlagi iste nvn. predloge je bil tvorjen hrv. kalk pastrva crna ‘Salmo trutta’ (Hirtz: III, 284). ► črn ► postrv forela ESSJ  fǝrla f ‘postrv’ (kor. (Brdo pri Šmohorju/Egg bei Hermagor) – SLA), z re­ dukcijo neakcentuiranega o, toda kor. forla ‘isto’ (Slovenji Plajberk/Windi­ 33Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 sch Bleiberg – SLA), primor. obsoš. forla (Bovec – SLA), štaj. kozj.-bizelj. forla (Kozje – SLA), jpoh. farla (Miklavž na Dravskem polju – SLA). Isln. dial. foˈrela f ‘postrv’ (kor., primor., štaj.). ⇦ nvn. Forelle f ‘postrv’; morda po pl predlogi Forellen v sln. singularizirano v kor. spoh.-remš. frlna ‘postrv’ (Radlje ob Dravi – SLA); nvn. Forelle je po akc pomiku nastalo iz srvn. forhel ‘postrv’, förhel ‘isto’, to pa je sinonimno s srvn. forhe in forhen, stvn. forhana < pgerm. *furhnō ← pide. *pk’-neH2, zaradi česar se sklepa, da so variante s suf *-no- prvotnejše (Kluge23: 279; Kroonen 2013: 160). Ⓔ Pgerm. *furhnō f ‘postrv’ vsebuje pide. koren *perk’- ‘pisan, pikčast, pegast’, prim. sti. pśni- ‘pegast’, gr. πέρκη ‘rečni ostriž, Perca fluviatilis’, περκνός ‘lisast, pisan, pegast’, zato je postrv s tem poimenovanjem označena kot pegasta/pisana riba, torej pomensko podobno kot jslov. *pьstrъь f ‘po­ strv’ ← psl. *pьstry f ‘pisanost ipd.’. Iz nvn. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kajk. forˈẹla ‘postrv’ (Lipljin 2002). ⒹBD Pgerm. *furhnō f ʻpostrv’ (← pide. *pk’-no- ʻpisan’): → srvn. forhel ⇨ sln. forel; → nvn. Forelle ⇨ sln. forela; → sln. forelna; → Steinforelle > bav. avstr. *Štanforele ⇨ sln. štamfrela. ⇒ forel ⇒ štamfrela forelna → forela ESSJ  glavatica2 ESSJ  glavȃtica f ‘postrv, ki živi samo v jadranskem porečju, Salmo marmoratus’: ujel je težko glavatico (zool. – SSKJ), glavatica ‘jezerka, Trutta lacustris’ (Munda 1926: 15), ʻTrutta genivittata’ (Munda 1926: 18), glavȃtica ‘die La­ chsforelle (trutta lacustris)’ (Pleteršnik), glavatica ‘Salmo trutta’ (Erjavec 1875: 336); panon. pkm. glavàtica ‘vrsta ribe’ (Novak 1996). Ⓗ 18. st.: glavatiza ‘Großfore, tructa decumana’ (Pohlin). Isln. dial. glavatica f ‘Salmo trutta = Salmo trutta lacustris’ ← ‘Salmo hucho’ (18. st.). Ⓔ Ihtionim je izvorno s suf -ica substantiviziran iz adj glavȁt, f -áta h gláva f ‘caput’ < psl. *gol ‘isto’, verjetno na podlagi skladenjske zve­ ze *glavata riba. Ker za postrvi velika glava ni značilna, ampak le večji gobec, je verjetno, da se je ihtionim prvotno nanašal na sulca, ki ima veli­ ko glavo. Hrvaški homonim glavatica prav tako označuje postrv in sulca (Hirtz: III, 108). ► glavatica1 34 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... golčič ESSJ  gȏłčič m ‘die Meerforelle’ (primor. obsoš. (Bovec) – Pleteršnik po Cafu). Isln. dial. golčič m ‘postrv’ (obsoš.). Ⓔ Osamljen ihtn, ki postrv označuje kot golo ribo, verjetno zato, ker je glad­ ka, čeprav ima luske. Izpeljanka na -ič < *-it’ь je bila tvorjena iz generične oznake *goləc ‘kar je neporaščeno, golo in zato gladko’ < *gòlьcь, prim. hrv. golac ‘Salvelinus alpinus’ (Hirtz: III, 112) = ‘jezerska zlatovčica’. ► gol1 jadranska postrv → soška postrv ESSJ  jezerka1 ESSJ  jzerka/jezrka/jezȇrka f ‘velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv’: je- zerka iz Bohinjskega jezera (zool. – SSKJ), jezerka ‘jezerska postrv, Salmo trutta lacustris’ (CZŽ 1997: 174), jezerka ‘Trutta lacustris’ (Munda 1926: 15), jezrka ‘postrva, die gemeine Forelle’, v Bohinju ‘die Seeforelle (trutta lacu­ stris)’ (Pleteršnik). Ⓗ 19. st.: jeserka ‘navádna poſtéru, jesérſka poſtéru, zherna poſtéru, poſter- va, Salmo fario, gemeine Forelle’ (Freyer 1842: 49). Isln. jezerka f ‘Salmo trutta = Salmo trutta lacustris’ (19. st.); variantno akc mesto sodobnega ihtionima je posledica vpliva akcentskega stanja substanti­ va jezro < *ȅzero in jzero z analoškim akc mestom iz predložnih zvez ter krajšanja dolžine v zaprtem zlogu. Ⓔ Ker se ihtn nanaša na postrv, ki živi v alpskih in predalpskih jezerih (CZŽ 1997 l. c.), je nastal po univerbizaciji terminološke besedne zveze jezerska postrv f ‘velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris’ (zool. – SSKJ), jezerska postrv ‘jezerka, Salmo trutta lacustris’ (CZŽ 1997: 104, 174), je- zerska postrv ‘jezerka, Trutta lacustris’ (Munda 1926 l. c.), v 19. st. jesérſka poſtéru (Freyer 1842 l. c.) kot kalka po nvn. Seeforelle ‘jezerska postrv’ ← See ‘jezero’ + Forelle ‘postrv’. Pri univerbizaciji je bil adjektivni suf -ski nadomeščen s substantivnim -ka. Ta vrsta postrvi je torej označena kot prebi­ valka jezer, tj. ‘tista, ki pripada jezeru/živi v jezeru’. ► jezero1 jezerska postrv → jezerka1 ESSJ  kalifornijska postrv → amerikanka ESSJ  kamniščica ESSJ  kamnišica f ‘posterv iz potoka, Bachforelle’ (Cigale 1860). Isln. *kamniščica f ‘postrv, ki živi v potokih’, po dial. poenostavitvi -šč- > -š- kamnišica (19. st.). 35Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Ⓔ Ker Cigale 1860 za nvn. Steinforelle navaja sln. pomenski ustreznik skalna posterv, kot izposojenka pa se ta nemški ihtionim ohranja v štamfréla (► štam­ frela), bi bilo možno, da je Cigaletov hapaks legomenon kalk po nvn. ihtn Ste- inforelle ‘potočna postrv, potočnica’, ‘salmo fario’ (Grimm), v katerem je s prvim členom Stein ‘kamen’ verjetno izpostavljeno, da se postrv rada zadržuje v potokih s kamnitim oziroma skalnatim dnom. Vendar se dvom v kalk poraja zaradi tvorjenosti kamnišica, ki kaže na substantivizacijo s suf -ica iz adj *kam- niški, kar je bilo lahko tvorjeno iz hdn Kamnik (Bezlaj 1956–1961: 247s.), prim. podobno pomensko motivirano stara vipavka ‘soška postrv’ (Korošec 2018: 238) ← hdn Vipava. Korošec 2018: 103 navaja lokalno rabljen ihtn kamnita postrv ‘soška postrv’, kar je enako kot Cigaletovo skalna postrv kalk po nvn. Steinforelle. kamnita postrv → kamniščica ESSJ  luben ESSJ luben lūben m, g ­a ‘postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin’: velik luben (zool. – SSKJ), luben ‘brancin, Roccus labrax’ (CZŽ 1997: 433), luben ‘Dicentrarchus labrax’ (Munda 1926: 43), lúben ‘Seebarsch, Labrax lupus’ (Erjavec 1881: 130). Isln. luben m ‘Labrax lupus’ (19. st.). ⇦ hrv. lúben m, g ­bena ‘Labrax lupus’ (Rab – Erjavec, LMS 1879: 131), luben ‘morſka riba, vuk iz tevera reke’ (Belostenec 1740), luben ‘Dicentrarchus lab­ rax’, tudi lubin ‘isto’ in jubin (Vinja 1986: II, 260), lubȋn, g -a ‘Moron labrax, Seebarsch, Wolfsbarsch’ (ČDL), knjižno lȕbīn/lùbīn, g -ína ‘luben, brancin, Labrax lupus’ (Jurančič 1986) ⇦ rom. *luˈbi:nŭ ‘luben’, prim. frc. loubine (Vinja 1986: I, 209). Ⓔ Rom. ihtionim je lenirani dem na *-i:nŭ ← lat. -īnus iz lupus ‘volk’, ker je ta riba zaradi spretnosti in hitrosti ter požrešnosti pogosto enačena z volkom, prim. it. pesce lupo ‘brancin’ (Skok: II, 323; Vinja 1986: I, 208s.). Skok l. c. je sklepal, da hrv. varianta z -e- izvira iz istr. rom. govorov, a Vinja 1986: I, 210 op. 18 opozarja, da je njen areal širši, saj sega do predvelebitskega območja. Ejevski vokal sln. ihtionima ni nastal internoslovensko, kot implicira izvaja­ nje iz hrv. lȕbīn (Snoj 2016: 392), ampak je bil povzet po hrv. predlogi z -e-. pestroga ESSJ s. v. postȓv pəstrga f ʻdie Forelle’ (Pleteršnik po Valjavcu). Psln. *pəstrga f ʻsalmo fario’; osamljen ostanek psl. ihtionima za postrv *pьstrga. ● Prim. ukr. pstrúg ʻpostrv’, strug ʻisto’ (Grinčenko), p. pstrąg, č. pstruh, slš. pstruh, gl. truha, pstruha, dl. pstrug; < psl. dial. *pьstrgъ m ʻpostrv’ in *pьstrga f ʻisto’. 36 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... Ⓔ Ihtionim je s suf *-ǫgъ oziroma *-ǫga (SP: 1, 67s.) substantiviziran psl. adj *pstrъ ‘pisan, versicolor’ in enako kot sln. postȓv f ‘salmo fario’ ← psl. *pьstr f ‘pisanost, raznobarvnost’ to ribo označuje po njeni raznobarvnosti, pisanosti (Miklošič 1886: 270; Schuster-Šewc: 1180; Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 92). ⒹBD Psl. *pьstrga f ʻSalmo trutta’ (← psl. *pstrъ adj, f *pьstr ʻpisan’ < pide. *pik’-ró-s): ⇨ madž. pisztráng ⇨ hrv. pistrnga →VPLIV bister hrv. bistranga ⇨ sln. bistranga; →-anga →-anka hrv. bistranka ⇨ sln. bistranka; > psln. *pəstrga sln. pestroga. ► pester ⇒ bistranga ⇒ bistranka pestruga → postruga ESSJ s. v. postȓv podstrv ESSJ  potstrȗ f, g potstrovȅ ʻpostrv’ (primor. nad. (Jeronišče/Jeronizza) – SLA), ki z genitivom kaže na deklinacijski vzorec tipa crkev f, g -kve z ohranjenim podatkom o konzonantni deklinaciji in končniškem akcentu, tj. *pьstrъ; tudi rovt. pȁtstr/pstrō (Žiri – SLA), ptstȁru (Poljane nad Škofjo Loko – SLA), toda kor. mež. pọtstrwa (Pameče – SLA). Isln. dial. *pod-stər(a) ʻpostrv, salmo fario’ (primor., rovt., kor.); po ljudskoetimološki naslonitvi vzglasja po- na pref pod- prenarejeno iz sln. postȓv ʻsalmo fario’, *postȑv oz. postȓva ʻisto’ (► prestrv). Ni jasno, ali je hrv. Pàſtartva ʻTrotta’ (della Bella 1728), Pastârtva, Pastârtvicca ʻtrotta’ (Stulić 1806) namesto pričakovanega *Pastarva = pȁstrva pisna napaka ali pa odraža ljudsko preoblikovanje tega ihtionima. ► postrv poskrovica ESSJ  poskrovìca f ‘trota’ (primor. nad. (Dreka/Drenchia) – Rigoni-Salvino 1999). Isln. dial. *poskroˈvica f ‘postrv’ (nad.); po dial. nesistemskem razvoju str > skr nastalo iz nad. strukturne tvorjenke na -ica *postrovica k nad. postròva ‘postrv’, postrovà ‘isto’ (Rigoni-Salvino 1999 s. v. trota), postrová (Špehonja 20122), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA) < dial. *postˈro-a ← *postˈro < *postˈrə < *post. Enak razvoj sk iz st odraža sln. glosa Skorsh, -ſha ʻTannenzapfen, Strobilus’ (Pohlin) /skorš, -ža/ iz sln. stȍrž m, g stórža ‘del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme’ (SSKJ). ► postrva postra ESSJ s. v. postȓv pstra f ʻpostrva’ (Vipavska dolina – Pleteršnik) = primor. notr. póstra ‘po­ 37Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 strv’ (Vipavska dolina – Erjavec, LMS 1879: 132), po SLA primor. kraš. pstra (Branik – SLA), pstra (Miren, Renče, Sovodnje/Savogna d’Ison­ zo – SLA), notr. pstra, pl pstr (Ajdovščina – SLA), pstra (Velike Žablje – SLA), rovt. cerklj. ob pastru tudi pȁstra (Cerkno – SLA). Isln. dial. *ˈpostra f ʻpostrv’ (primor., rovt.); nastanek v ajevskega substantiva brez -v- je lahko sprožilo internoparadi­ gmatsko dial. razmerje med Nsg f *ˈpostəru < ˈpostərv = primor. nad. pstər (Livek– SLA) z Gsg *postərve, prim. gor. post:ʀu f, g post:ʀe (Kropa – Škofic Diss. 1996); v njem je bil Gsg interpretiran kot Gsg ajevskega substan­ tiva, nominativ pa se je zaradi redukcije neakcentuiranega -u glasil *ˈpost in pridobil -a, prim. primor. notr. pȁstər ʻpostrv’ (Slavina – SLA) < *postȑv < *post ← jslov. *pьstrь. Drugače, manj verjetno Ramovš 1924: 137, ki je vipavsko póstra iz prvotnega postrva razlagal fonetično z izpadom * tipa sln. tȓd < psl. *trdъ. ► postrv postral → postrv ESSJ s. v. postȓv postrga ESSJ  postrγa f ‘postrv’ (primor. notr. (Planina) – SLA). Isln. dial. *posˈtrga f ‘postrv’ (notr.); verjetno z dial. dokaj pogosto potrjenim, a nesistemskim razvojem  > g na­ stalo iz *postȓa ‘postrv’, to pa iz postȓv; enak fonetični razvoj v okviru ihtn postȓv odraža dial. postrúga (► postruga). ► postrva postruga ESSJ s. v. postȓv postrúga f ʻpostrv, die Forelle’ (Pleteršnik), postruga ʻpostérv, Forelle’ (Jane­ žič 1851), po redukciji neakcentuiranega vokala pəstrúga ʻdie Forelle’ (vzh. štaj. – Pleteršnik); panon. haloš. postrga ‘postrv’ (Haloze – SLA). Ⓗ 19. st.: postrýga ʻdie Forelle’ (Dajnko 1824: 58), poſtrúga ‘poſterv’ (Mu­ rko 18331: 397). Isln. dial. *postˈruga f ʻpostrv’ (panon.); haloš. primer z -- kaže na vokal -u- in ne *ǫ, zato je možno, da se je izvor­ no sln. dial. *posˈtrga f ‘postrv’ < sln. *posˈtra ‘isto’ ljudskoetimološko naslonilo na strúga ʻalveus’ < psl. *strűga. Toda hrv. strug ʻBach-, Steinfo­ relle’ (Veličanka pri Požegi – Hirtz: III, 392) in struga ʻisto’ (Topolovac – Hirtz l. c.) sta iz psl. dial. variante *pьstrǫgъ = p. pstrąg, ukr. strug, pstrug in *pьstrǫga. ► postrga postrv ESSJ postȓv, s. v. póper, pisáti postȓv f, g -i in postrvȋ ʻsladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi 38 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... pegami, ki živi v bistrih vodah’: postrvi se že drstijo (SSKJ), postrv ʻTrutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓv ̒ die Forelle (salmo fario)’ (Pleteršnik), postrv ‘Salmo fario’ (Erjavec 1875: 336), postérv ʻForelle’ (Janežič 1851); primor. nad. postrù ‘trota’ (Rigoni-Salvino 1999), postrú ‘trota’ (Špehonja 20122), rovt. tolm. pasˈtərƀ f, g ­i (Čujec Stres 2014), cerklj. pastrou (Razpet 2006), gor. post:ʀu f, g post:ʀe/posta:ʀ: (Kropa – Škofic Diss. 1996), po SLA je beseda v narečjih dobro potrjena. Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ka postrvka ʻpostrv, Trutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓvka/postrvkà (Pleteršnik); strukturna tvorjenka na -ca postȓvca (Ple­ teršnik). Ⓗ 17. st.: poſtral ʻtrocta, Forhen’ (Megiser 1603), kar je bilo hiperkorigirano iz *postˈro (Ramovš 1924: 23) < *postˈrə, poſtervi ribe ‘thedones’, poſtrou ‘truta, ein forell’, poſtervi, tudi varoli v’morju ‘variones’ (Kastelec-Vorenc); 18. st. postèrv ali postrèv éna riba ‘truta’ (Hipolit); 19. st.: poſtèrv f, g poſtèrvi poleg poſtèrva, g poſtèrve ‘die Forelle, Salmo Fario. Linn.’ (Murko 18331: 396), poſtéru ‘Salmo, Forelle’, ſúlz poſtéru/ſúlz ‘Salmo hucho, Hauchforelle, wind. rot’, navádna poſtéru/jesérſka poſtéru/zherna poſtéru ‘Salmo fario, ge­ meine Forelle, jeserka’ (Freyer 1842: 49). Psln. *pəst/pəst f, g *pəsti/pəste ‘salmo fario’ << *pst/pəst f, g *pəsti/pəst; po analoškem vnosu *ə v osnovo se je vzglasje pod vplivom kompoz s pref po- preoblikovalo v sln. *post/post (Ramovš 1997: 205, 631), čeprav je kljub širokemu arealu potrjenosti vzglasja po- možno, da se je polglasnik v soseščini p- vokaliziral po vzorcu dial. vokalizacij tipa mogla ʻmegla’ < *mьgl; akc varianta postȓv f, g postrvȋ je sekundarna, nastala po analogiji s substantivi tipa pȓst f, g prstȋ; na akc varianto *post kažejo realizacije tipa *ˈpostra, nedvomno tudi primor. notr. pȁstər ʻpostrv’ (Slavina – SLA); < jslov. *pstrъь/pьstrь f ‘salmo fario’. Ⓔ Ihtionim je deloma v ijevsko deklinacijo prestrukturiran Asg f *pstrьь psl. abstraktnega samostalnika na *-y tipa *l’ub-y ‘ljubost’ ← adj *l’ubъ, *suh-y ‘suhost’ ← adj *suhъ *pьstr f, g *pьstrъ ‘pisanost, raznobarvnost’ iz adj *pstrъ ‘pisan, versicolor’ (Miklošič 1886: 270; Zubatý, ASPh 25, 1903, 357; Snoj, SR 42.4, 1994, 515; Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 92); postrv je bila s tem ihti­ onimom označena z ‘(riba), za katero je značilna raznobarvnost, pisanost, pisa­ na/raznobarvna riba’; v drugih južnoslovanskih jezikih je bil substantiv enako kot v delu slovenskih narečij prestrukturiran v ajevsko deklinacijo, prim. hrv., srb. pȁstrva < *pstrь-a, kajk. neavtohtono pˈastrva (Lipljin 2002), Paſzterva riba ‘Biſztranga, truta’ (Belostenec 1740), srb. pastrvica (RSGV), mak. pastr- va, blg. pъstrva < *pьstr-a ← *pьstrь ← Gsg *pьstrъ. Na oblikovanje deklinacijskega vzorca tipa crkev f, g -kve, ki se potrjuje npr. v gor. post:ʀu f, g post:ʀe in nad. potstrȗ f, g potstrovȅ ʻpostrv’ (Jeronišče/Jeronizza – SLA), je vplival star Gsg konzonantne deklinacije *pьstrъ. 39Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ⒹBD Psl. *pьstr f, g *pьstrъ, akz *pstrъь ʻpisanost’ ← psl. *pstrъ adj, f *pьstr ʻpisan’ < pide. *pik’-ró-s → jslov. *pstrъь/pьstrь ʻSalmo trutta’ > psln. *pst/pst >> *post/post sln. postrv; →VPLIV pod- *pod-st/pod-st sln. podstrv; →VPLIV pre- *pre-st sln. prestrv; → post > *ˈpostrv > *ˈpostru >*ˈpostr > *ˈpostr-a sln. postra; →str > skr *postˈrə > postˈroa + -ica sln. poskrovica; → post-a/post-a → *post-ȁ sln. postrva; → > g postrga sln. postrga; →VPLIV struga postruga sln. postruga; →REDUKCIJA pəstruga sln. pestruga; →KALK po nvn. Schwarzforelle črna postrv sln. črna postrv; →KALK po nvn. Seeforelle jezerska postrv sln. jezerska postrv; →KALK po nvn. Bachforelle potočna postrv sln. potočna postrv; →KALK po nvn. Steinforelle skalna postrv sln. skalna postrv; →KALK po nvn. Steinforele kamnita postrv sln. kamnita postrv; →POSTRV IZ AMERIKE sln. ameriška postrv; →POSTRV IZ KALIFORNIJE sln. kalifornijska postrv; →POSTRV JADRANSKEGA POREČJA sln. jadranska postrv; →POSTRV POREČJA SOČE sln. soška postrv; → rudeča lososna postrv sln. rudeča lososna postrv; → vprižena postrva sln. vprižena postrva. ► pester ⇒ podstrv ⇒ prestrv ⇒ postra ⇒ postrva ⇒ črna postrv ⇒ rudeča lososna postrv ⇒ soška postrv ⇒ jadranska postrv postrva ESSJ s. v. postȓv postrva f ʻpostrv, trutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓva ʻpostrv’, tudi postrvà ‘isto’ (Pleteršnik), postérva ‘die Forelle, la trota’ (Drobnič 1858); primor. obsoš. pustra (Log pod Mangartom – SLA), kraš. postrva (Šempeter pri Novi Gorici – SLA), gor. post:ʀa f, g post:ʀe (Kropa – Škofic Diss. 1996), dol. kost. pȯsˈt:va (Gregorič 2014), po SLA kor. rož. pstǝrva (Škocijan/St. Kanzian am Klopeiner See – SLA) < *postȓva, dol. jbkr. pȍstwa (Preloka – SLA), štaj. srsav. pọstrwa (Šentgotard – SLA), zgsav. postȃrwa (Meliše – SLA), kozj.-bizelj. pustȇrva (Sromlje – SLA); s prehodnim j kor. pstrva (Telenberk/Töllerberg – Ramovš 1924: 172); drugačno vokalizacijo prvotnega * v soseščini * -- > ­rə- > ­ro- lahko odraža primor. nad. postròva ‘trota’, s sekundarno vključitvijo v akc paradigmo tipa kosà postrovà ‘isto’ (Rigoni-Salvino 1999 s. v. trota), postrová, g postrovè poleg postrú (Špehonja 20122), postroˈva (Marsin/ Mersino – SLA), čeprav je zaradi nad. potstrȗ f, g potstrovȅ ʻpostrv’ (Jero­ 40 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... nišče/Jeronizza – SLA) možno, da ti primeri enako kot blg. pъstrva odra­ žajo posplošitev iz končniško akcentuirane oblike *pьstrъ, tj. *postrvȁ f, g *postrvȅ ← *pьstrъ; toda hrv. hapaks legomenon postrova ʻpostrv’ (Hirtz: III, 322) brez znane lokacije bi morda lahko kazal na star analoški vokalizem *postrova ← postrva tipa cerkov- ob cerkev f, g -kve (o pojavu Furlan, SC 3.1, 2010, 209s.). Ⓣ Dem na -ica postȓvica/postrvíca (Pleteršnik). Ⓗ 18. st.: poſtèrva ‘eine Forelle, truta, fario’ (Pohlin), poſterva ‘Ferche, Fiſch’, ‘Forelle’, shlahtna poſterva ‘Lachs, Lachsferche’, poſterva rumene- ga meſa ‘vprishena poſterva, Salm, slatouka’ (Gutsman); 19. st.: poſtèrva, g oſtèrve ‘die Forelle, Salmo Fario. Linn.’ (Murko 18331: 396). Isln. dial. *posta/postȁ f ‘postrv’ (primor., gor., dol., štaj.); v ajevsko deklinacijo prestrukturirana izvorna sln. substantiva postȓv f, g -i in *postȑv f, g *-e. Enak pojav odražajo hrv. pȁstrva < *pstrь-a, mak. pastrva, blg. pъstrva < *pьstr-a ← *pьstrь ← *pьstrъ (Snoj, SR 42.4, 1994, 515). ► postrv ⇒ postrga ⇒ poskrovica ⇒ vprižena postrva potočna postrv → potočnica ESSJ  potočnica ESSJ  potčnica f ‘postrv z izrazitimi rdečimi pegami, Salmo trutta fario’ (zool. – SSKJ), potočnica ‘potočna postrv, Salmo trutta fario’ (CZŽ 1997: 174), po- točnica ʻpostrv, Trutta fario’ (Munda 1926: 16), potčnica ʻdie Bachforelle’ (Bohinj – Pleteršnik). Isln. potočnica f ‘Salmo trutta trutta’ (19. st.) ← potočna postrv ‘isto’ (19. st.). ⇦K nvn. Bachforelle ‘forelle in waldbächern’ (Grimm). Ⓔ Medtem ko je Cigale 1860 za nvn. Bachforelle ← Bach ‘potok’ + Forelle ‘postrv’ podal še sln. besedno zvezo posterv iz potoka poleg kamnišica, se je kasneje ob besedni zvezi potočna postrv, ki je še vedno sodobna terminološka oznaka, prim. potočna postrv ‘postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica’ (zool. – SSKJ), potočna postrv ‘potočnica, Salmo trutta trutta’ (CZŽ 1997 l. c.), potočna postrv ʻpostrv, Trutta fario’ (Munda 1926: 16), potočna posterv ʻBachforelle, Salmo Fario’ (Erjavec 1864: 74), začela uveljavljati univerbizi­ rana varianta potočnica, ki pa dvobesedne ni izpodrinila. Generična oznaka za v potokih živeče ribe se kot kalk nvn. Bachfische pojavlja v 19. st. potózhne ríbe ‘die Bachfische’ (Murko 18331: 406) /potočne ribe/. ► potok ► postrv ► riba1 prestrv ESSJ  prestȁru f ‘postrv’ (štaj. zgsav. (Nizka) – SLA), prestru ‘isto’ (Mozirje – SLA), prestrv (Spodnje Kraše – P. Weiss, pisno), tudi *prastrv z akanjem kot 41Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 v draˈmo:ta ‘dremota’ v zvezi amerˈkå:ŋke pa prasˈta:rv smə łəˈvil (Weiss 1998 s. v. amerikanka). Isln. dial. *pre-sˈtər f ʻpostrv, salmo fario’ (štaj.); enako kot sln. dial. *pod-stər(a) (► podstrv) po ljudskoetimološki naslonitvi vzglasja po- na pref pre- < *per- prenarejeno iz sln. postȓv ʻsalmo fario’. Ena­ ko preoblikovanje vzglasja odraža blg. prestrva ‘postrv’, prestrva ‘isto’, prestva (BER: 5, 677), prěstrva ‘Salmo fario’ (Gerov). ► postrv riba2 ESSJ  riba f ʻpostrv, Trutta fario’ (Bohinj − Munda 1926: 16); primor. ter. ríba ‘tro­ ta, postrv’ poleg ‘pesce, riba’ (Spinozzi Monai 2009: 396, 402), po SLA pri­ mor. rez. rba ‘postrv’ (Solbica/Stolvizza, Njiva/Gniva – SLA), obsoš. ríƀà ‘isto’ (Trenta – SLA), briš. rȋba poleg postrva (Kozana – SLA), rovt. cerklj. rȉba (Laniše – SLA), dol. kost. rȉba (Babno Polje – SLA), srštaj. rȋba (Čr­ nova – SLA), štaj. kozjaš. rba (Zgornja Kungota – SLA), panon. pkm. rȉba (Nedelica, Črenšovci, Beltinci – SLA). Isln. dial. ríba f ‘postrv’ (sporadično potrjeno v vseh dial. skupinah razen koroški) ← sln. ríba f ‘piscis’. Ⓔ Postrv je preprosto poimenovana kot riba, ker so bile postrvi, kjer je ihti­ onim potrjen, edine ribe, ki so jih poznali oziroma lovili, zato se je generično ime pomensko specializiralo na poimenovanje le ene vrste. ► riba1 rudeča lososna postrv ESSJ  rudeča lososna posterv f ʻzlatovka, Lachsforelle (Salmo trutta)’ (Cigale 1860). Ⓗ 19. st.: rudezha poſtéru ‘Salmo trutta, Lachsforelle, wind. slatovka (?), slatovkiza (?)’ (Freyer 1842: 49). Isln. rudeča postrv f ʻzlatovčica’ (19. st.), kasneje na podlagi nvn. pomenskega ustreznika s sestavino Lachs ʻlosos’ prenarejeno v rudeča lososna postrv (19. st.). Ⓔ Neuveljavljena oznaka za zlatovčico, ki je z adjektivom rdč, f rdča ̒ ruber’. izpostavljala, da je za to postrv značilna rdeča barva, ki je pri jezerski zlatovčici očitna pri samcu v času drstitve, ko je njegov trebuh rdečkast, pri potočni zlatovčici pa so pege lahko tudi rdeče (CZŽ 1997: 174). ► rdeč ► postrv skalna postrv → kamniščica ESSJ  soška postrv ESSJ  soška postrv f ‘postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica’ (SSKJ), soška postrv ‘jadranska postrv, Salmo marmoratus’ (CZŽ 1997: 174), soška 42 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... postrv ʻglavatica, jadranska postrv, Trutta genivittata’ (Munda 1926: 18) s sin jadranska postrv (CZŽ 1997 l. c.; Munda 1926: 18). Isln. soška/jadranska postrv f ‘postrv, ki je endemit jadranskega porečja (se­ verna Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Albanija)’ (20. st.); v Sloveniji živi v porečju Soče, kamor so leta 1906 začeli naseljevati potočno postrv (CZŽ 1997 l. c.). Ⓔ Terminološki neologizem za postrv, ki s pridevnikom določa njen habitat, je bil uveden v 20. st., potem ko je naseljevanje potočne postrvi ogrozilo njen obstoj. ► postrv stara vipavka → kamniščica ESSJ  šarenka ESSJ  šȃrenka/šarnka f ‘postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri’ (zool. – SSKJ), šárenka ‘Oncorhynchus mykiss’ (Korošec 2018), šarenka ‘ameri­ kanka, Salmo gairdneri’ (CZŽ 1997: 174), šarenka ̒Trutta iridea’ (Munda 1926: 17); tudi šarenica ʻšarenka, Trutta iridea’ in šarena postrv (Munda 1926 l. c.). Isln. šarenka f ‘amerikanka, Salmo gairdneri = Trutta iridea = Oncorhynchus mykiss’ (20. st.). Ⓔ Šarenka ima hrbet modrosiv, boki so rumeni z belimi pikami, trebuh je bel, pri samcu v času drstitve rdečkast, prednji robovi prsnih, trebušnih in podrepne plavuti so beli (CZŽ 1997 l. c.). Ihtionim je bil tvorjen na podlagi prvotne be­ sedne zveze šarena postrv, v kateri je adj šáren, f -a ‘pisan’ mlada izposojenka iz hrv. šàren, f šarèna ‘isto’. Po univerbizaciji s suf -ica je ka sneje prevladala varianta na -ka z bolj frekventnim sufiksom. Danes šarenka živi po vsej Evropi, potem ko je bila leta 1882 prenesena iz Severne Amerike (CZŽ 1997 l. c.). ► šar1 štamfrela ESSJ  štamfréla f ‘soška postrv’ (Korošec 2018: 248), ihtionim je znan v Vipavski dolini (Sara Biščak, pisno 12. 4. 2021). Isln. dial. *štamfˈre:la f ‘soška postrv’ (notr.); pred redukcijo sln. dial. *štan- foˈre:la. ⇦ bav. avstr. *Štanforele (k fonetiki prim. Striedter-Temps 1963: 21) za so­ dobno nvn. Steinforelle ‘potočna postrv, potočnica’, v Grimmovem slovarju ‘salmo fario’, kar ustreza sodobnemu sln. potočna postrv, potočnica. V Ci­ galetovem slovarju je za nvn. Steinforelle naveden sln. pomenski ustreznik skalna posterv, Korošec 2018 l. c. pa za štamfréla navaja tudi sin kamnita postrv in stara vipavka. Ⓔ V nvn. ihtn Steinforelle ‘potočna postrv, potočnica’ je s prvim členom Stein ‘kamen’ verjetno izpostavljeno, da se postrv rada zadržuje v potokih s kamnitim oziroma skalnatim dnom. ► forela 43Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 trota ESSJ  trta f ‘trout’ (primor. rez. – Steenwijk 1992), ter. truóta ‘postrv’ (Merkù GSTN), istr. t’ruọta (Plavje – SLA). Isln. dial. *t’rota f ‘postrv’ (primor.). ⇦ it. tróta ‘postrv’, srlat. trocta (leta 1169), pozno lat. trcta (⇨ stagl. truht > agl. trout ‘postrv’ – Onions: 945), kar lahko temelji na lat. *trōcta kot izposojenki iz gr. τρώκτης m ‘vrsta ribe; vrsta tuna, ki je plaval v reke’ (Battisti-Alessio: 3917; Beekes 2010: 1514). Ⓔ Gr. ihtionim je nomen agentis iz τρώγω ‘glodati, gristi’, prvotno torej ‘glo­ dalec’ (Battisti-Alessio l. c.; Beekes 2010 l. c.). Morda je ihtionim grškega izvora v rom. jezikih začel označevati postrv, ker je tudi za nekatere vrste postrvi, npr. za Salmo trutta trutta, značilno, da se prihajajo drstit po reki navzgor (CZŽ 1997: 174). Toda primor. ter. trta ‘trota, postrv’ (Spinozzi Monai 2009: 402), kraš. trȗta (Deskle – SLA), briš. trȗta (Oslavje/Oslavia – SLA), istr. trȗta (Dekani – SLA) z ujevskim korenskim vokalom kaže na izposojo iz furl. refleksa trùte ‘postrv’ (NP) oziroma iz it. ben. truta ‘isto’ (Boerio 1867). truta → trota ESSJ  varoli ESSJ  Ⓗ 17. st.: poſtervi, tudi varoli v’morju ‘variones’ (Kastelec-Vorenc). Isln. *varol m ‘brancin’ (17. st.). ⇦ it. ben. varolo ‘mlad brancin, pokrit s pikicami’ (citirano po Vinja 1986: I, 214), varol ‘neka riba’ (Rosamani 1990: 1203), variòlo ‘mlad brancin’ (Boe­ rio 1867), furl. variûl ‘mlad brancin, po hrbtu posut s črnimi pikami’ (NP s. v. brancìn). Ⓔ Romanski ihtionim mladega brancina označuje po značilnih črnih pikah na hrbtu in je tvorjenka, ki vsebuje lat. varius adj ‘pisan, lisast’ (Battisti-Alessio: 3992; Vinja 1986: I, 214). vprižena postrva ESSJ  Ⓗ 18. st.: vprishena poſterva ‘slatouka, poſterva rumenega meſa, Salm’ (Gutsman). Isln. *vprižena postrva f ‘zlatovka’ (18. st.). Ⓔ Osamljena in neuveljavljena Gutsmanova oznaka, verjetno za jezersko zlatovčico, ki je z adj *vprižena v pomenu ‘pikasta’ označena po značilnih belih pikah na rumenih bokih (CZŽ 1997: 174). Ker Gutsman sporoča tudi variantni adj vprishan ‘pikaſt, piſan, ſhpreklaſt, Sprenklicht’ /vprižan/, je e v vprishena poſterva verjetno nastal iz a po preglasu. ► prižati ► postrva 44 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... zelenka2 ESSJ  zelŋka f ‘postrv’ poleg postrv ‘isto’ (štaj. kozj.-bizelj. (Pišece) – SLA). Isln. dial. zeˈlenka f ‘postrv’ (kozj.-bizelj.). Ⓔ Generična oznaka za postrv je verjetno prvotno označevala potočno po­ strv, ker je po hrbtu olivno rjava s temnimi pegami (CZŽ 1997: 174), saj je ihtn s suf -ka substantiviziran iz adj zelȅn, f zeléna ‘viridis’ < psl. *zelènъ ‘isto’. ► zelen1 zlatica2 ESSJ s. v.zlat zlatíca f ‘postrv’ poleg pastrb ‘isto’ (rovt. tolm. (Tolmin) – SLA); sem mor­ da zlatíca f ‘neka riba v potokih okoli Ilirske Bistrice’ (Pleteršnik) = pri­ mor. notr. zlatíca ‘neka riba v potokih okoli Ilirske Bistrice’ (Erjavec, LMS 1882/1883: 287). Isln. dial. zlatíca f ‘postrv’ (tolm.); morda dial. oznaka za sodobno potočna zlatovčica ‘Salvelinus fontinalis’. Ⓔ Ihtionim je s suf -ica substantiviziran adj zlȃt, f zláta ‘aureus’ < psl. *zȏltъ ‘isto’ in ribo označuje po gosto posejanih rumenih pegah na hrbtu. ► zlat zlatovčica ESSJ  zlatvčica f ‘postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus’: gojiti zla- tovčice v hladni in čisti vodi; jezerska zlatovčica (zool. – SSKJ), zlatovčica ‘Salmo fontinalis’ (Munda 1926: 15), zlatvčica ‘der Salbling (salmo salvelli­ nus)’ (Pleteršnik), zlatovčica ʻAlpenforelle oder Salbling, Salmo Salvellínus’ (Erjavec 1864: 74). Isln. zlatovčica f, verjetno ‘potočna zlatovčica, Salvelinus fontinalis’, ker ima riba gosto posejane rumene pege po hrbtu (19. st.); ker je pred 19. st. v Gutsmanovem slovarju zapisana strukturna tvorjenka na -ica slatoukiza ‘Salmling’ (Gutsman) in nato tudi v Murkovem slatóvkiza ‘der Lachs, der Salm, der Sämling, Salmo salar. Linn.’ (Murko 18331: 633) še brez pričakovanega palataliziranega velara č iz k, je bilo sodobno zlatvčica iz sinonima zlatovkica le poknjiženo na podlagi sistemsko pričakovane realizacije palatalizacije velarov. V CZŽ 1997: 174 navedeno zlatovščica v zvezah jezerska zlatovščica ‘Salvelinus alpinus’ in potočna zlatovščica ‘Salvelinus fontinalis’ v Korošec 2018 pa le zlatóvščica z oznako, da je termin zastarel, je verjetno le hiperkorekcija za prvotno zlatovčica. ► zlatovka zlatovka ESSJ  zlatovka f ‘zlatovčica, Salmo fontinalis’ (Munda 1926: 15), zlatvka ‘der Salb ling’ (Pleteršnik), zlatovka ‘Goldfisch’ (Janežič 1851). 45Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Ⓗ 18. st.: slatouka ‘poſterva rumenega meſa, vprishena poſterva, Salm’, ‘Salm, Sälmling, Goldferche’ s sin slatoukiza ‘Salmling’ (Gutsman); 19. st.: slatóvka ‘der Salm, Salmling, die Goldferche’ (Jarnik 1832: 197), slatvka s sin slatóvkiza ‘der Lachs, der Salm, der Sämling, Salmo salar. Linn.’ (Murko 18331: 633), slatovka (?), slatovkiza (?) ‘Salmo trutta, Lachsforelle, rudezha poſtéru’ (Freyer 1842: 49), toda slatovka z opombo »noch unbestimmt’ (Fre­ yer 1842: 50). Isln. *zlatovka f, verjetno ‘potočna zlatovčica, Salvelinus fontinalis’ (18. st.), ker ima riba gosto posejane rumene pege po hrbtu, Gutsman pa celo navaja, da je njeno meso rumene barve; ● = hrv. zlatovka ‘Aalbock (Salmo), losos, mladica’ (Šulek 1860; ARj), tudi ‘ime ovci’ (Lika – ARj). Ⓔ Sln. in hrv. ihtionim gotovo spadata v besedno družino iz zlȃt adj, f zláta ‘aureus’ < psl. *zȏltъ ‘isto’, a zaradi zaporedja -ov- nista nastala iz te adj predloge, ampak po substantivizaciji s suf -ka iz adj zlatv ‘zlat’ iz zlat n ‘aurum’ < psl. *zȏlto n ‘isto’, ki ga po Cafu za vzhodnoštajersko območje omenja le Pleteršnikov slovar v zvezah zlatov kovač in zlatova vaga = zlatna vaga, posredno pa se potrjuje tudi v hrv. zlàtova f ‘ime kravi’ (Lika – ARj). Adjektivi na -ov iz tematskih substantivov srednjega spola so v slovenščini izjemno redki, prim. še čréslov/črslov adj, f -a iz čréslo/črslo n ‘posuše­ no smrekovo ali hrastovo lubje’ (SSKJ). Ni verjetno, da bi na nastanek ihtn zlatovka vplival delni dial. sinonim, ki se potrjuje v nad. postròva ‘postrv’, postrovà ‘isto’ (Rigoni-Salvino 1999 s. v. trota), postrová (Špehonja 20122), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA). ► zlatov ⇒ zlatovčica kRajšave Krajšave in simboli, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu fran.si/207/nessj-novi- -etimoloski-slovar-slovenskega-jezika/datoteke/NESSJ_Krajšave.pdf, nove pa so naslednje: akz = akuzativ, tožilnik haloš. = haloški isln. dial. = izhodiščnoslovenskodialektičen kor. spoh.-remš. = koroškosevernopohorskoremšniški kozj.-bizelj. = kozjanskobizeljski pref = prefiks, predpona psl. dial. = praslovanskodialektičen sln. dial. = slovenskodialektičen štaj. kozj.-bizelj. = štajerskokozjanskobizeljski štaj. kozjaš. = štajerskokozjaški zool. = zoološki, živalski 46 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezika ...: dodatek 2021 ... viRi in liteRatuRa Viri in literatura, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu https://fran.si/207/ nessj-novi-etimoloski-slovar-slovenskega-jezika/datoteke/NESSJ_Literatura.pdf, novi pa so naslednji: Dajnko 1824 = Peter Dajnko, Lehrbuch der Windischen Sprache: ein Versuch zur gründlichen Er- lernung derselben für Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniß für Slowenen, Grätz: Gedruckt und verlegt bey Johann Andreas Kienreich, 1824. Erjavec 1881 = Prirodopis živalstva s podóbami: za spodnje razréde srednjih šol, izdelal Dr. Alojzij Pokorny, poslovenil Fran Erjavec, Ljubljana: Založila in na svetlo dala Mática Slovenska, 1881. Furlan 2010 = Metka Furlan, Porabskoslovensko óvca ‘osa’: praslovanska sinonima *(v)osva : *(v)osa v slovenščini, Slavia Centralis 3.1 (2010), 205–213. Furlan 2020 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2020 (sinonimi za Turdus pilaris in Mustela putorius), Jezikoslovni zapiski 26.2 (2020), 21–41. Gregorič 2014 = Jože Gregorič, Kostelski slovar, ur. Sonja Horvat – Ivanka Šircelj-Žnidaršič – Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014. Hirtz = Miroslav Hirtz, Rječnik narodnih zoologičkih naziva II: ptice (= Aves), Zagreb: Jugoslaven­ ska akademija znanosti i umjetnosti, 1938–1947; III: ribe (= Pisces), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1956. Korošec 2018 = Tomo Korošec, Ribiški slovar, Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije, 2018. Kroonen 2013 = Guus Kroonen, Etymological Dictionary of Proto-Germanic, Leiden – Boston: Brill, 2013. Munda 1926 = Avgust Munda, Ribe v slovenskih vodah, Ljubljana: Slovensko ribarsko društvo, 1926. Offizia 1988 = Marjuča Offizia, Iz morja v ponev: ribe v tržaških ribarnicah in kuhinji, Trst: Založ­ ništvo tržaškega tiska, 1988. SMZ = Slovensko morje in zaledje: zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, Koper: Lipa, 1977–1984. Snoj 1994 = Marko Snoj, Naglaševanje praslovanskih -y/-ъv- osnov ženskega spola, Slavistična revija 42.4 (1994), 491–528. Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku, Zagreb: Tisak dio­ ničke tiskare, 1878. Zubatý 1903 = Joseph Zubatý, Zu den slavischen Femininbildungen auf -yńi, Archiv für slavische Philologie 25 (1903), 355–365. summaRy The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017−): The 2021 Additions (Synonyms for Trout and Bass) This year’s additions to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (The New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) comprise forty-six en­ tries from two semantic fields, presenting Slovenian synonyms for ‘trout’ (Salmo trutta) and ‘bass’ (Dicentrarchus labrax) attested in various sources since the sixteenth century. Before the section featuring entries in alphabetical order, every semantic field is presented following the pattern developed in Furlan (2020), first presenting all the ex­ amples attested in written form in alphabetical order, followed by a presentation of the 47Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 written attestation of ichthyonyms by century, and a presentation of semantic motivations for forming the names, with details on the origin indicating whether the word is of na­ tive or Slavic origin, a Slovenian neologism, a loanword, or a calque. The section “Age” primarily covers synonyms that are older than others because, as Slavic heritage, they were already part of the Proto Slovenian lexicon. The section “Linguistic Data” highlights individual special linguistic features that were only able to be detected through diachronic analysis of each ichthyonym. The synonyms for ‘bass’, which were all borrowed into Slovenian, do not exhibit any special linguistic features related to Slovenian developments, whereas the situation with words denoting ‘trout’ is completely different. This is because the Slavic source form *pьstrъь as a lexicalized former accusative singular form of an abstract noun ending in *-y (*pьstry) underwent a series of linguistic changes, which, in addition to postrv/ postrov, are also reflected in the variants pestruga, podstrv, poskrovica, postra, postrga, postruga, postrva, and prestrv. Among other things, the analysis of this group of ichthyo­ nyms shows that two accentually different variants must be assumed for the early stage of Slovenian: the more widely attested postȓv < *post ← SSl. *pstrъь as well as postȑv < *post ← SSl. *pьstrь. 49Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1 ines ŠkvorC OdlOčevalna vpRašanja in tipi OdGOvOROv nanje v češčini v pRimeRjavi s slOvenščinO Cobiss: 1.01 Odločevalna vprašanja in odgovori nanje imajo tako v češčini kot v slovenščini podobno skladenjsko in leksikalno zgradbo. Razlike med češkimi in slovenskimi odločevalnimi vprašanji so očitne predvsem na funkcijski in stilni ravni, pri odgovorih pa tudi na ravni leksikalno-skladenjskih uresničitev. V prispevku so sistematično razdelani različni načini uresničitve povedka pri odločevalnih vprašanjih in odgovorih nanje v češčini in slovenšči­ ni ter primerjana njihova leksikalna struktura v obeh jezikih. Ključne besede: odločevalna vprašanja, odgovor, povedek, besedni red Yes–No Questions and Types of Answers to Them in Czech Compared to Slovenian Yes–no questions and answers to such questions have a similar syntactic and lexical structure in Czech and Slovenian. The differences between Czech and Slovenian yes–no questions are mainly obvious at the functional and stylistic levels, and in the answers to them also at the level of lexical-syntax realizations. This article systematically elaborates on various manners of realizing the predicate in yes–no questions and answers to them in Czech and Slovenian, and it compares their lexical structure in both languages. Keywords: yes–no questions, answer, predicate, word order vpRašanje Izraz vprašanje (češ. otázka) je eden osnovnih tradicionalnih jezikoslovnih ter­ minov in njegovo razumevanje je v sodobni češki in slovenski gramatografiji po­ dobno. V češkem jezikoslovju že po Gebauerju1 na osnovi leksikalno-skladenjske strukture ločimo tri tipe vprašanj: dopolnjevalna (češ. doplňovací otázka), odloče- valna (češ. zjišťovací otázka) in ločna (češ. rozlučovací otázka); vsi tipi so lahko izrečeni kot deliberativna (češ. deliberativní) vprašanja. V prilagojeni obliki2 se ta klasifikacija uporablja še danes (Hoffmannová idr. 2019: 198). Podobno je tudi v slovenski tradiciji,3 kjer se vprašanja oz. vprašalne povedi prav tako delijo na dopolnjevalne in odločevalne (Toporišič 1982: 262). 1 Gebauer je tak način razvrščanja objavil leta v slovnici Krátká mluvnice česká leta 1907 (Hoff­ mannová idr. 2019: 198). 2 V sodobni češki skladnji se terminologija nekoliko razlikuje(namesto Gebauerjevega termina věcná otázka se uporablja doplňovací in jistotní namesto zjišťovací), pa tudi klasifikacija tipov vprašanj je bolj podrobna, ker se razlikujejo npr. tudi neprava, presumptivna, ponavljalna vpra- šanja (Grepl – Karlík 1998: 460–466). 3 Nekoliko drugačen pristop k opisu tovrstnih stavkov in tudi drugačno terminologijo je v pre­ teklosti za slovenščino uporabljal Anton Breznik: »V slovenščini delimo stavke po vsebini na ⏷ https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.03 50 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... Poleg skladenjske strukture je pri tovrstnih povedih pomembna tudi zvoč­ na plat, na katero je opozoril že V. Mathesius,4 kar je vplivalo tudi na nadaljnje raziskovanje pozivnih povedi (češ. výzvové výpovědi), ki zahtevajo odziv komuni­ kacijskega partnerja. V to skupino je Mathesius uvrščal tudi vprašanja5 in opisal členitev po aktualnosti pri dopolnjevalnih vprašalnih povedih (Hoffmannová idr. 2019: 198). Vprašanje in vprašalni stavek Na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja je češko jezikoslovje na- prej razvijalo teorijo govornih dejanj, kot tudi problematiko socialne interakcije z vidika jezika. To je prineslo potrebo po terminološki razmejitvi med skladenjskim izrazom vprašalni stavek in pragmatičnim izrazom vprašanje, saj ni vsako vpra­ šanje izraženo z vprašalnim stavkom in obratno (Hoffmannová idr. 2019: 199). Zaradi izjem v razmerju med vprašalno funkcijo in slovnično realizacijo vprašanja se v češkem jezikoslovju uporablja termin vprašalni stavek (češ. tázací věta) za označevanje jezikovnih lastnosti povedi (prisotnost vprašalnih besed, intonacija), medtem ko izraz vprašanje (češ. otázka) označuje (bolj) pomensko plat oz. funk­ cijo povedi, torej trud govorca nekaj izvedeti, ne glede na način jezikovne ures­ ničitve.6 Razlika med jezikovno uresničitvijo in pomenom oz. funkcijo obstaja npr. pri retoričnih vprašanjih, ki imajo formalno obliko vprašanja, vendar so brez vprašalne funkcije. Po drugi strani pa obstajajo vprašanja brez formalno vprašalne oblike in z vprašalno funkcijo – gre za neprava vprašanja: Ptal se ho, kdy se vrátí (Müllerová 1982: 200). Podobno je tudi v slovenski tradiciji, saj vprašanjem, izra­ ženim z odvisnim stavkom, kljub njihovi vprašalni funkciji ni dodan vprašaj, npr. Vprašal me je, kam grem/ali sem kje videl njegovega brata. (Toporišič 2000: 518). Vprašalni stavek Vprašalne povedi v obliki vprašalnega stavka izražajo negotovost ali nejasnost glede kakšne prvine v podstavi povedi ali glede celotne podstave in imajo za cilj odpraviti to nejasnost, kot npr. pri dopolnjevalnem vprašanju tipa Kdo je ta človek? dopovedne, vprašalne (interogativne) stavke, ki se nadalje delijo na poizvedna oz. informativ­ na vprašanja, začudna (admirativna), imenovana tudi retorična vprašanja, kjer govorec že ve, kakšen bo odgovor, in na sumna (suspikativna) vprašanja, ki lahko nastopajo le v negativni obliki« (Breznik 1934: 199–200). 4 Mathesius je to opisal leta 1943 v svojem članku Jazykozpytné poznámky k řečnické výstavbě souvislého výkladu. 5 Enako so vprašalne povedi uvrščali med pozivne tudi drugi bohemisti: npr. F. Kopečný (1962: 281) je odločevalna vprašanja razumel kot potencialni poziv za potrditev psihološkega povedka. 6 Slovenska tradicija opisuje formalno obliko vprašalne povedi tako, da je ta sestavljena iz vpra­ šalnega stavka in hkrati glavnega stavka ali pa iz samih neodvisnih vprašalnih stavkov ter vpra­ šalnih podredij, npr. Kam greš? Vprašalnica pa je zaimek, besedna zveza ali členek, s katerimi se uvajajo vprašalni stavki kot npr. Kdo je ta človek? (Toporišič 1992: 355). V slovenski stro­ kovni literaturi nismo našli posebej obravnavanega razmerja vprašanje – odgovor s komunika­ cijskega vidika, zato v zvezi s tem nadalje povzemamo češko literaturo. ⏵ 1.1 1.2 51Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Kam greš? Na koncu vprašalnih povedi je vprašaj, npr. Kdo je ta človek? (Topori­ šič 2000: 515–516). Mnogokrat se lahko vprašanje izrazi z nadsegmentnimi sred­ stvi, kot so naglas, stavčna intonacija, visok/nizek položaj v glasovnem registru (Hoffmannová idr. 2019: 203). To pomeni, da vprašanja niso nujno skladenjsko posebej izražena oz. nimajo nujno posebne skladenjske oblike, po kateri bi se raz­ likovala od stavkov z drugo komunikacijsko funkcijo. Odločevalna vprašanja se lahko ubesedijo na dva načina: s pritrdilno vpra­ šalno povedjo tipa Vrátíš se? ali z nikalno vprašalno povedjo tipa Nevrátíš se? Pri prvem tipu gre za odločevalni vprašalni stavek z nakazovanjem pritrjevanja, medtem ko gre pri drugem tipu za stavek z nakazovanjem nikalnega odgovora. Pritrdilna in nikalna odločevalna vprašanja naj bi bila z logičnega vidika seman­ tično ekvivalentna. Oblika odločevalnega vprašanja je tudi izhodišče za dvodelno ločno poved tipa Vrátíš se, nebo se nevrátíš? ‘Se boš vrnil ali se ne boš?’, kjer je prva komponenta zanikana z drugo (Daneš idr. 1987: 272). V analizi se morajo vprašanja obravnavati skupaj z odgovorom, celostno. Vsako vprašanje namreč ne zahteva odgovora, včasih se v pogovorih vprašanja kopičijo, pogosto z namenom vzbujanja različnih emocij (Hoffmannová idr. 2019: 203). Tovrstno »dialoškost« Mathesius razume kot »povezano razlago« (češ. sou- vislý výklad), ki temelji na aktivni prisotnosti samo enega od udeležencev, torej je njen kontekst zastavljen monološko. Takšna razlaga je v osnovi odgovor na neko vprašanje ali na vrsto vprašanj (Mathesius 1934: 128). Vprašanja s pragmatičnega vidika – prava in neprava, direktna in indirektna Vprašanja lahko glede na pričakovanje oz. nepričakovanje odgovora delimo na prava (češ. pravé, kognitivní otázky) in neprava (češ. nepravé otázky). Nadalje se delijo glede na jezikovno obliko na vprašanja v obliki vprašalnega stavka in na vprašanja, ki te oblike nimajo (Müllerová 1982: 202–203). Prava in neprava vprašanja S komunikacijskega vidika lahko vprašanja delimo na prava in neprava. Prava vprašanja so kognitivna, torej imajo vprašalno oz. interogativno komunikacijsko funkcijo, kar pomeni, da njihov avtor želi odpraviti svoj kognitivni deficit in torej vprašanje zahteva odgovor. Neprava vprašanja (češ. nepravé otázky) pa ne zahte­ vajo odgovora in tako nimajo primarne vprašalne funkcije. V to skupino spadajo retorična vprašanja, ukazi, procesna vprašanja, vprašanja začudenja, vljudnosti (Hoffmannová idr. 2019: 200; Toporišič 2000: 5177). 7 Enako terminološko opredelitev in podobno razlago kot v češki tradiciji najdemo v Slovenski slovnici, ki pravi, da pri pravi vprašalni povedi pričakujemo odgovor, medtem ko ga pri nepravi ne pričakujemo. Prava vprašalna poved je poved tipa Kdo gre z menoj na sprehod?, neprava pa Kdo bi hodil s tabo na sprehod! (Toporišič 2000: 517). 1.3 1.3.1 52 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... Direktna in indirektna vprašanja Indirektna, posredna vprašanja (češ. nepřímé otázky) nimajo oblike vprašalnega stavka in se v običajni komunikaciji uporabljajo le redko (Grepl – Karlík 1998: 460; Hoffmanová idr. 2019: 201). Glavno vsebinsko linijo tvori metajezikovni komentar, medtem ko je samo vprašanje na stranski vsebinski liniji in se začenja s konektorjem, običajno glagolom s pomenom zastavljanja vprašanja, govorje­ nja, mišljenja, iskanja idr.,8 npr. ptát se ‘vprašati’ (Ptám se, jestli je to správně. ‘Sprašujem, ali je to pravilno.’), ki jo povezuje z glavno vsebinsko linijo (Hoffma­ nová idr. 2019: 201; Breznik 1934: 200). Najpogosteje se uporablja veznik če, češ. jestli, zda, ker so ti stavki v bistvu pogojni, hipotetični stavki, ki so v tem primeru odvisna vprašanja (Breznik 1934: 201). odgovoR Vprašanje (češ. otázka) lahko definiramo s pomočjo njegove jezikovne oblike, medtem ko se odgovor (češ. odpověď) težje definira tudi iz razloga, ker so verbalni odzivi na vprašanje lahko različni tako z vsebinskega vidika kot tudi glede na svojo jezikovno zgradbo. S komunikacijskega vidika je odgovor na vprašanje nesamostojen, odvisen od konteksta, kar se lahko kaže tudi v njegovi jezikovni zgradbi, zato se odgovori brez pripadajočega vprašanja težje interpre­ tirajo (Müllerová 1982: 201). Vprašanja in odgovori nanje torej tvorijo enoto, ki jo je treba z vidika komunikacije ter interakcije govorca in prejemnika obrav­ navati kot celoto, tudi z vidika skladenjske zgradbe odgovora, na katero ima pogosto vpliv dejstvo, da gre za kontekstualni odziv na predhodno poved. Zato se bomo v nadaljevanju naprej osredotočili na obravnavo kombinacij vprašanj in odgovorov nanje. Odgovori na dopolnjevalna vprašanja Pomenskih vsebin odgovorov na dopolnjevalna vprašanja ne moremo popolnoma predvideti, saj so zelo raznoliki glede na to, po čem vprašujemo (Kdo je prišel? Mama./Brat./Pes./Prišla je mama. idr.). Do neke mere lahko opišemo le njihovo skladenjsko zgradbo glede na to, kateri vprašalni zaimek je bil uporabljen. Če upo­ rabimo kdo, bo v odgovoru najbrž poimenovanje osebe samo ali pa v kombinaciji s povedkom iz vprašanja. V slovenskem jeziku lahko na dopolnjevalna vprašanja odgovarjamo z vse­ mi stavčnimi členi, npr. s prislovnimi določili, predmeti, osebki in prilastki (Zajc 1969: 20). Odgovori na zaimenske vprašalnice dopolnjevalnih vprašanj tipa tipa kdo, kaj, če gre za osebe, kakšen za lastnost in kaj, od kdaj, kako ipd. za okoliščine, so preubeseditev teh vprašalnic; v Slovenski slovnici sta nave­ 8 Breznik (1934: 200) navaja tipične glagole, ki se v slovenščini uporabljajo v takšni vlogi: mi- sliti, hvaliti se, govoriti, pozabiti, ozirati se, poskusiti, vprašati, poslušati, skrbeti. 2 2.1 1.3.2 53Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 dena primera Kdo je ta človek? – Tomaž Savnik; Kje si bil? – Doma (Toporišič 2000: 516). Odgovori na odločevalna vprašanja Pri odgovorih na odločevalna vprašanja se veljavnost vsebine povedka zanika ali pa potrjuje z različnimi izrazi, v češčini s pritrdilnimi (ano, ba, ja, jo, ovšem, za- jisté) ali z nikalnimi (ne, kdepak, nikoliv, houby), eventualno izraženimi s stavkom in tudi nekoliko bolj ekspresivnimi: Co tě nemá! ali s ponavljanjem povedka v ni­ kalni ali pritrdilni obliki: Nekouřím; Kouřím (Grepl – Karlík 1998: 460; Daneš idr. 1987: 273). Podobno se v slovenščini srečujemo s pritrdilnimi členki (da, kajpada, res, saj, že), nikalnimi členki (ne, pač), neodločnim odgovorom verjetno, morda, menda (Zajc 1969: 20) ali pa s ponavljanjem povedka oz. dela glagolske oblike (za primere gl. Toporišič 2000: 516). Razlike v leksikalno izraženi obliki povedka v odgovorih na odločevalna vprašanja v češčini in slovenščini Pri primerjavi skladenjsko-leksikalne zgradbe odločevalnih vprašanj in odgovo­ rov nanje v češčini in slovenščini opazimo, da obstajajo razlike tako v formalni leksikalni zgradbi vprašanja (v knjižni slovenščini nezaznamovanost označuje prisotnost členka ali: Ali si že jedel?, kar ustreza češkemu stavku brez vprašal­ nega členka Už jsi jedl? oz. precej zaznamovanemu češkemu Jestlipak jsi už jedl? z vprašalnim jestlipak) kot tudi v odgovorih nanje, če je povedek v dolo­ čeni glagolski obliki, npr. v pretekliku (v obeh jezikih je mogoče odgovoriti s strukturno popolnoma enakim odgovorom v celem stavku: Da, jedel sem = Ano, jedl jsem, vendar je možen tudi krajši odgovor, v slovenščini s pomočjo pomož- nega glagola: Da, sem,9 v primerjavi s češkim odgovorom s polnopomenskim elementom povedka: Ano, jedl). Takšne razlike pri odgovorih ne obstajajo v vseh glagolskih oblikah (npr. v prihodnjiku je odgovor v slovenščini nepolno­ pomenski del glagolske oblike v povedku: Ali boš jedel? Da, bom, enako kot v češčini: Budeš jíst? Ano, budu). Očitno so torej pravila oblikovanja odgovorov na tovrstna vprašanja v slovenščini in v češčini do neke mere enaka, v določenih primerih pa se sistemsko razlikujejo. Odgovori na ločna vprašanja Ločna vprašanja, izražena s stavki tipa Půjdeš do kina, nebo se budeš dívat na televizi? ‘Ali boš šel v kino ali boš gledal televizijo?’, je mogoče analizirati s po­ močjo alternativnega vprašanja Půjdeš do kina, nebo ne (půjdeš do kina)? Jestli- 9 Kot možne odgovore na ta tip vprašanja sicer Slovenska slovnica navaja tudi polnopomenski del glagola v povedku, npr. Ste videli novo predstavo? Sem/Videl/Videl, videl – So hruške dobre? So/Dobre (Toporišič 2000: 516), vendar je uporaba te možnosti precej redka oz. nenavadna. 2.2 2.3 2.4 54 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... 3 že ne, budeš se dívat na televizi? ‘Boš šel v kino ali ne (boš šel v kino)? Če ne, ali boš gledal televizijo?’ (Daneš idr. 1987: 272). V odgovoru moramo potrditi ali zanikati eno ali obe možnosti, kar lahko zaradi razumljivosti naredimo samo s ponovitvijo ali modifikacijo enega ali drugega dela vprašanja ali obeh, npr. Budu se dívat na televizi ‘Gledal bom televizijo’ ali Půjdu do kina, na televizi se dívat nechci ‘Šel bom v kino, televizije nočem gledati’. Tipi odgovorov na ločna vprašanja v češčini in slovenščini so tako s strukturnega in leksikalno-skladenj­ skega vidika analogični. pRimeRjava čeških in slOvenskih OdlOčevalnih vpRašalnih stavkov in odgovoRov nanje Zaradi navedenih razlik v formulaciji odgovorov na odločevalna vprašanja v če­ ščini in slovenščini se bomo v nadaljevanju ukvarjali s pritrdilnimi ali nikalnimi odgovori na odločevalna vprašanja, ki so izražena s tipičnimi vprašalnimi stavki. Upoštevali bomo zglede pravih direktnih odločevalnih vprašanj. Poleg vprašal­ nih stavkov, odločevalnih vprašanj in odgovorov nanje, ki spadajo v zborni jezik, bomo zaradi popolnosti raziskave vedno podali tudi različice v pogovornem jezi­ ku. Sistematično bomo primerjali tipične možne odgovore in se posebej osredo­ točili na tiste, ki se lahko leksikalno ali skladenjsko v obeh jezikih razlikujejo. Da bomo izbrali prav zgled odločevalnih vprašalnih stavkov, bomo na kratko povzeli podatke o njihovi zgradbi. Tipologija oblike odločevalnih vprašalnih stavkov v češčini Osnovna oblika odločevalnih vprašanj je indikativ z nezaznamovano kadenco (Grepl 1965: 276). Vprašanje se lahko oblikuje tako pritrdilno kot tudi nikalno: Kouříš? ‘Kadiš?’ Nekouříš?; Máš hlad? ‘Si lačen?’ Nemáš hlad? (Grepl – Karlík 1998: 461). K vsem tem dejavnikom sodi tudi vljudnostni dejavnik, saj se nikalno usmerjena vprašalna poved pri pozivu smatra za bolj vljudno, če primerjamo npr. Dáte si něco k pití? ‘Boste kaj spili?’ – Nedáte si něco k pití? ‘Ali ne boste česa spili?’ (Daneš idr. 1987: 273). Manj pogosta možnost oblikovanja odločevalnega vprašanja v češčini je upo­ raba vprašalnih členkov jestlipak, zdalipak: Zdalipak si pamatuješ na naše první setkání? ‘Ali se spominjaš našega prvega srečanja?’ V tem primeru je vprašalni stavek zaključen s kadenco. Če so komponente interogativne oblike besede třeba, snad, náhodou, vnesejo nedoločni ton pričakovanja, ki je pogosto povezan s skrb­ jo oz. upanjem, npr. Není snad nemocen? ‘Ali je morda bolan?’. Členka třeba in náhodou se večinoma uporabljata v nikalnih vprašanjih: Neviděls náhodou Petra? ‘Ali nisi slučajno videl Petra?’ (Grepl – Karlík 1998: 460). Tretja možnost je oblikovanje odvisnega vprašanja oz. tematizacija vpraša­ nja: Nevíš, jestli dostaneme přidáno? ‘Morda veš, ali bomo dobili napredovanje?’ (Grepl – Karlík 1998: 462), vendar se s tem tipom vprašalnih stavkov v raziskavi 3.1 55Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ne bomo ukvarjali, saj se odgovori nanje ne razlikujejo od odgovorov na vprašanja brez tovrstne tematizacije. Tipologija oblike odločevalnih vprašalnih stavkov v slovenščini Najpogosteje se pri oblikovanju odločevalnih vprašanj v slovenščini uporabljata členka ali ali a (pogovorno): Ali ste že videli predstavo Hlapcev? To je naslonski niz, ki se v drugih povedih pojavlja za prvim udeleženskim stavčnim členom (za prvim samostojnim delom povedka): Truden se je Jože vračal z oranja (Toporišič 2000: 516). Členek ali se lahko tudi izpusti (Zajc 1969: 19) in od pripovednih po­ vedi se tako odločevalna vprašanja lahko ločijo le po besednem redu, npr.: Janez je prišel – Je Janez prišel? Janez spi – Ali Janez spi? (Toporišič 2000: 516). Iz tega je razvidno, da v češčini in slovenščini obstajata enaki formalni obliki zgradbe odločevalnih vprašanj (z uporabo vprašalnega členka ali brez njega), raz­ lika pa je v pogostosti rabe obeh struktur. V češčini je pogostejša in nevtralnejša oblika brez vprašalnega členka (Šel domů?), medtem ko v slovenščini pogosteje nastopa oblika z vprašalnim členkom (Ali/A je šel domov?). Pri odvisnih povedih oz. tematiziranih vprašanjih se vsebina več odločevalnih vprašanj lahko izrazi nikalno ali nenikalno: Si opazil/Nisi opazil, da ga je pove- dano močno prizadelo? V takih primerih ima odvisnik vprašalne povedi kadenčni intonacijski zaključek (Toporišič 2000: 516). Primerjava konkretnih vprašanj in odgovorov v češčini in slovenščini Odgovori na odločevalna vprašanja v češčini in slovenščini se v nekaterih prime­ rih razlikujejo po svoji skladenjski zgradbi oz. načinu realiziranja povedka. Da bi čim bolj celovito in sistematično preučili te razlike, bomo naredili primerjavo enot vprašanje – odgovor, pri katerih je povedek izražen na različne skladenjske načine in v različnih glagolskih oblikah. Najprej bomo obravnavali vzorčne enote z glagolskim povedkom (v tvorni in trpni obliki, s povratnim in nepovratnim glagolom, v trdilni in zanikani obli­ ki) v povednem naklonu in vseh možnih časovnih pomenih (sedanjik, prihodnjik, preteklik) ter v pogojnem naklonu in vseh možnih časovnih pomenih (sedanjik, preteklik); velelni naklon10 je izpuščen, saj vprašanja ne morejo biti postavljena v velelniku (Grepl – Karlík 1998: 460). V teh oblikoslovnih kategorijah bomo poleg vprašanj z glagolskim povedkom obravnavali tudi povedek, zložen iz modalnega glagola in nedoločnika, povedek, ki je v češčini tvorjen z zvezo být + nedoločnik, in glagolsko-imenski povedek (Stankovska 2013: 23–24, 26–29). Pri časovnem pomenu prihodnjega dejanja bomo obravnavali tako dovršne kot nedovršne gla­ gole, saj je v češčini izražanje prihodnjega dejanja v odvisnosti od vida povedka precej drugačno kot v slovenščini. 10 Med vprašalne stavke seveda ne uvrščamo tistih, ki imajo sicer formalno obliko vprašalnega stavka, ampak funkcijo poziva: Podej mi to, ano? ‘(Ali) mi podaš to?’ (Daneš idr. 1987: 274). 3.3 3.2 56 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... Kot zgled smo izbrali preprosto vprašanje, v katerem so uporabljeni prehodni glagol psát ’pisati’ in povratna glagola bát se ‘bati se’ ter umýt se ‘umiti se’. Vprašanja so v 2. os. ed. (razen pri trpnih oblikah), ker ima češčinoa v tej osebi vedno pomožni glagol (nima pa ga npr. v 3. os. pret.: psal/psali) in lahko sledimo njegovemu mestu v stavku. Oblika vprašanj je takšna, kot je v danem jeziku običajnejša in pogostejša (v češčini brez vprašalnega členka, v slovenščini z njim – gl. 3.2; v češčini je prihod­ njik izražen s sedanjikom dovršnega glagola, v slovenščini s prihodnjikom dovršnega glagola). Pri odgovorih so navedene njihove najkrajše možne oblike (v primeru, da je možno odgovoriti le z delom povedka) in/ali oblike s polnim povedkom. Če je možno, navajamo tudi odgovor z zaimkom, ki izraža predmet (npr. Pišeš pismo? Da, pišem ga. Da, ga). Odgovora v celotnem stavku, torej s ponovitvijo vseh leksikalnih elementov vprašanja, ne navajamo, saj je njegova struktura v obeh jezikih enaka.11 Povedek v povednem naklonu (a) Sedanji čas Píšeš dopis? (Ano,)12 píšu (ho). (Ne,) nepíšu (ho). – Ali/A13 pišeš pismo?14 (Da/Ja,) pišem (ga). Da, ga.15 (Ne,) ne pišem (ga). (Ne,) ga ne. Dopis je psán tebou? (Ano,) je (psán). (Ne,) není (psán). – *Ali je pismo pisano s tvoje strani?16 (Da,) je (pisano). (Ne,) ni (pisano). Dopis se píše? (Ano,) píše (se). (Ne,) nepíše (se). – *Ali se pismo piše? (Da,) se (ga). (Da,) piše se. (Ne,) se (ga) ne. (Ne,) ne piše se. 11 Zaradi omejenega prostora navajamo v celoti samo vprašanja z glagolskim povedkom v tvorni in trpni obliki (trpnik z deležnikom na –n/-t in trpnik s se). Vprašanj, ki imajo v povedku povra­ tni glagol (tip: Bojíš se psů? – Ali se bojiš psov?), modalni glagol (tip: Chceš psát dopis? – Ali hočeš pisati pismo?), (samostalniško ali pridevniško) povedkovo določilo (tip: Jsi zdráv? – Ali si zdrav?) ali češko konstrukcijo být + nedoločnik (tip: Jsi slyšet? – *Ali se te sliši?), posebej ne navajamo. Ravno tako izpuščamo vprašanja z negacijo (tip: Nepíšeš dopis? – Ali ne pišeš pisma?), ker je pri odgovorih situacija enaka kot pri vprašanjih brez negacije. 12 V oklepajih so navedeni deli odgovora, ki so lahko tudi izpuščeni, zaradi primerjave pa je za nas povedek v odgovoru vedno obvezen. Odgovori, v katerih povedek ne nastopa (npr. češ. ano, sl. da), ne ponazarjajo nobene leksikalne ali druge razlike. V češčini navajamo samo knjižno varianto členka, neknjižne (jo) pa posebej ne omenjamo. 13 V slovenščini navajamo vprašanja, oblikovana s členkom ali, ki so po pogostosti in načinu rabe primerljiva s češkimi vprašanji, tvorjenimi le z intonacijo oz. spremenjenim besednim redom. V neknjižnem jeziku se namesto členka ali uporablja a. Te različice nadalje ne bomo več navajali. Manj pogosto se v slovenščini vprašanje tvori le z intonacijo ali spremenjenim besednim redom in brez členka ali. 14 Členek da je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika razložen z oznako ozkoknjižno kot členek, ki izraža pritrjevanje, pritrjuje povedanemu (SSKJ: 112). Samo v prvem primeru dodajamo ne- knjižno obliko ja, ki je v pogovorni slovenščini uporabna v vseh primerih, v katerih navajamo da. 15 Prvi odgovor se osredotoča na samo dejstvo, drugi pa na to, kaj se dogaja s pismom (Pismo pišem, ne berem ga). Take možnosti razlikovanja pri odgovoru v češčini ni. V slovenščini je ta odgovor sicer zaznamovan in bi se lahko uporabil le v pogovornem jeziku. Vključili smo ga kot krajšo različico in za kasnejšo analizo. 16 Z zvezdico so označena vprašanja, ki v slovenskem jeziku delujejo nekoliko nenavadno pred­ vsem zaradi uporabljene oblike povedka. Navajamo jih samo kot hipotetične primere za primer­ javo in kasnejšo analizo. 3.3.1 57Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 4 (b) Prihodnji čas Dovršni glagol (formalno sedanjiške oblike čeških dovršnih glagolov): Napíšeš dopis? (Ano,) napíšu (ho). (Ne,) nenapíšu (ho). – Ali boš napisal pismo? (Da,) bom (ga). (Da,) napisal ga bom. Ne, ne bom (ga). (Ne,) ne bom ga napisal. Bude dopis napsán tebou? (Ano,) bude (napsán). (Ne,) nebude napsán. – *Ali bo pismo napisano s tvoje strani? (Da,) bo. (Da,) napisano bo. (Ne,) ne bo. (Ne,) ne bo napisano. Nedovršni glagol (oblika, sestavljena iz sedanjika pomožnega glagola být in nedoločnika polnopomenskega nedovršnega glagola): Budeš psát dopis? (Ano,) budu (ho psát). (Ne,) nebudu (ho psát). – Ali boš pisal pismo? (Da,) bom (ga). (Da,) pisal (ga) bom. (Ne,) ne bom (ga). (Ne,) ne bom ga pisal. Bude dopis psán tebou? (Ano,) bude. (Ne,) nebude. – *Ali bo pismo pisano s tvoje strani? (Da,) bo. (Ne,) ne bo. (c) Pretekli čas Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho). (Ne,) nepsal (jsem ho). – Ali si pisal pismo? (Da), sem (ga). (Da,) pisal sem (ga). (Ne,) nisem (ga). (Ne,) nisem (ga) pisal. Dopis byl psán tebou? (Ano,) byl. (Ne,) nebyl. – *Ali je pismo bilo pisano s tvoje strani? (Da), bilo je. (Ne,) ni bilo. Povedek v pogojnem naklonu (a) Sedanji čas Psal bys dopis? (Ano,) psal (bych ho). (Ne,) nepsal (bych ho). – Ali bi pisal pismo? (Da,) bi (ga). (Da,) pisal bi (ga). (Ne,) ne bi (ga). (Ne,) ne bi ga pisal. Byl by dopis psán tebou? (Ano,) byl by (psán). (Ne,) nebyl by (psán). – *Ali bi pismo bilo napisano s tvoje strani? (Da,) bilo bi. (Ne,) ne bi bilo. Psal by se dopis? (Ano,) psal (by se). (Ne,) nepsal (by se). – *Ali bi se pismo pisalo? (Da,) bi se (ga). (Da,) pisalo bi se. (Ne,) ne bi se (ga). (Ne,) ne bi se pisalo. (b) Pretekli čas Byl bys psal dopis? (Ano,) byl bych (ho psal). (Ne,) nebyl bych (ho psal). – *Ali bi bil napisal pismo?17 (Da,) bil bi (ga) (pisal). (Ne,) ne bi (ga) (bil pisal). Byl by býval dopis psán tebou? (Ano,) byl by. (Ne,) nebyl by. – *Ali bi pismo bilo napisa­ no? (Da,) bilo bi (napisano). (Ne,) ne bi bilo (napisano). Byl by se psal dopis? (Ano,) byl by (se psal). (Ne,) nebyl by (se psal). – *Ali bi se pismo bilo pisalo? (Da,) bilo bi se (pisalo). (Ne,) ne bi se bilo (pisalo). analiza pRimeRov Odločevalni vprašalni stavki Če se osredotočimo na formalno oblikovanje odločevalnih vprašalnih stavkov v češčini in slovenščini, ugotovimo naslednje: 17 Pogojnik v neodvisnih glavnih stavkih izraža neuresničeno nujno dejanje v preteklosti (Topori­ šič 2000: 395), oblik trpnega pogojnika pa v slovenski slovnici ne najdemo. 3.3.2 4.1 58 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... (1) V obeh jezikih se lahko tvorijo ali samo z antikadenco (po kateri se razlikuje­ jo od pripovednih povedi) ali pa s spremenjenim besednim redom, pri čemer je slednje običajnejše in pogostejše v češčini kot v slovenščini. (2) Opazne razlike med obema jezikoma so v aktualiziranem besednem redu, če je glagol v pretekliku ali pogojniku oz. če gre za povratni glagol. V tem primeru stoji v slovenščini pomožni glagol ali prosti morfem na prvem mestu v stavku (Si napisal pismo? Bi napisal pismo? Se boji psa?). Če sta prisotna tako pomožni glagol kot prosti morfem, stoji pomožni glagol pred prostim morfemom (Bi se bal psa?). V češčini je pomožni glagol ali prosti morfem vedno šele za polnopomenskim glagolom (Napsal jsi dopis? Napsal bys dopis? Bojí se psa?), če sta prisotna oba, je njuno zaporedje enako kot v slovenščini – najprej pomožni glagol, potem pa prosti morfem (Bál by se psa?). (3) Odločevalna vprašanja se v obeh jezikih lahko tvorijo tudi z dodanim vpra­ šalnim členkom (v zborni slovenščini ali, v pogovorni a, v češčini jestlipak, zdalipak), pri čemer je tako tvorjenje v češkem jeziku redko in zaznamovano, v slovenščini pa je pogostejše in običajnejše. Po pogostosti in načinu uporabe torej češkim odločevalnim vprašanjem brez vprašalnega členka ustrezajo slo­ venska vprašanja s členkom. (4) Glagola v slovenskem jeziku ni mogoče oblikovati v trpnem preteklem po­ gojniku, zato tudi vprašanj in odgovorov s povedkom v tej obliki ni mogoče primerjati. Pritrdilni odgovori na odločevalna vprašanja Če analiziramo zbrane zglede najkrajših možnih odgovorov s povedkom v raz­ ličnih oblikah in v različnih leksikalnih realizacijah, opazimo, da v primerjanih jezikih obstajajo razlike pri povedku v pretekliku, pogojnem naklonu in pri povratnih glagolih. V ostalih primerih pri odgovorih v češčini in slovenščini ni formalnih leksikalnih razlik, tudi besedni red leksikalnih elementov je v obeh jezikih enak. Pri odgovorih, ki poleg povedka vsebujejo še z zaimkom izraženi predmet, in pri zanikanih odgovorih opazimo še dodatne razlike v besednem redu oz. zgradbi odgovora. Zaradi popolnoma drugačne skladenjsko-leksikalne zgradbe pa ne moremo primerjati odgovorov na vprašanja, ki se v češčini tvorijo s povedkom v obliki konstrukcije být + nedoločnik: Byl jsi slyšet? Byl jsi slyšet? (Ano,) byl. – Ali se te je slišalo? *(Da), se me (je). // Jsi slyšet? (Ano,) jsem. – Ali se te sliši? (Da,) se (me). Ravno tako tudi ni smiselno primerjati odgovorov na vprašanja v prihod­ njiku, v katerih je povedek izražen z dovršnim glagolom, ker se v češčini v tem primeru sistemsko uporablja sedanjik dovršnega glagola (napíšu), v slovenščini pa običajni sestavljeni prihodnjik (bom napisal). Vprašljiva je tudi primerjava odgo­ vorov na vprašanja z glagolskim povedkom v pretekliku pogojnega naklona, zlasti 4.2 59Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 v trpni obliki, saj se ta v slovenskem jeziku praviloma ne uporablja, zato te oblike označujemo z zvezdico kot potencialne, medtem ko so v češčini v rabi. Sicer pa opažamo, da bi bili v teh primerih odgovori v češčini in slovenščini formalno lek- sikalno in po besednem redu strukturirani enako. Pri odgovorih na vprašanja z glagolskim povedkom v povednem pretekliku, po- gojniku in pri povedku, ki je izražen s povratnim glagolom, prihaja do razlik. (1) Če je glagol v tvorni obliki preteklika povednega naklona, se v češčini od­ govor oblikuje s polnopomenskim delom glagolske oblike, v slovenščini pa s pomožnim glagolom te slovnične oblike: Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho). – Ali si pisal pismo? (Da), sem (ga). (2) Če je glagol v pogojnem naklonu v sedanjem času in v tvorni obliki, se v češčini odgovor oblikuje s polnopomenskim delom glagolske oblike, v slo­ venščini pa le s pomožnim glagolom. V primeru preteklega pogojnika bi se odgovor v obeh jezikih tvoril s pomočjo pomožnega glagola: Psal bys dopis? (Ano,) psal (bych ho). – Ali bi pisal pismo? (Da,) bi (ga). (3) Če je povedek izražen s povratnim glagolom, se v češčini odgovor oblikuje z glagolom brez prostega morfema (lahko tudi z njim), v slovenščini samo s prostim morfemom ali pa v celoti s polnopomenskim glagolom in prostim morfemom ne glede na to, ali gre za povratni glagol (bát se – bati se) ali samo trpnik s se (píše se – piše se), če je povedek v povednem ali pogojnem seda- njiku in v prihodnjiku: Dopis se píše? (Ano,) píše (se). – *Ali se pismo piše? (Da,) se (ga)./(Da,) piše se. Bojíš se psů? (Ano,) bojím (se jich). – Ali se bojiš psov? (Da,) se jih./(Da), bojim se (jih). Psal by se dopis? (Ano,) psal (by se). – *Ali bi se pismo pisalo? (Da,) bi se. (Da, pisalo bi se.) Bál by ses psů? (Ano,) bál (bych se jich). – Ali bi se bal psov? (Da,) bi se. (Da, bal bi se jih.) Bude se dopis psát? (Ano,) bude. (Ano, bude se psát.) – *Ali se bo pismo pisalo? (Da,) se (ga) bo. (Da, pisalo se bo.) Budeš se bát psů? (Ano,) budu (se jich bát). – Ali se boš bal psov? (Da,) se bom. (Da, bal se jih bom). Pri povedku v pretekliku opažamo enako situacijo samo pri refleksivnem glagolu, ne pa tudi pri refleksivnem pasivu, v katerem bi tudi v slovenščini odgovor vseboval s polnopomenski glagol: Dopis se psal? (Ano,) psal (se). – (Da,) pisalo (se je). Bál ses psů? (Ano,) bál (jsem se jich). – Ali si se bal psov? (Da), sem se. 4.2.1 60 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... Razlike v besednem redu opažamo v prihodnjiku povratnega glagola in pri trpniku s se, ko se v obeh jezikih v odgovoru obvezno uporablja po­ možni glagol biti v prihodnjiku, v slovenščini pa obvezno še prosti morfem se; možen je tudi odgovor s celotno obliko refleksivnega glagola v obeh jezikih, pri čemer je razlika v besednem redu – v češčini: pomožni glagol + prosti morfem + polnopomenski glagol, v slovenščini: polnopomenski glagol + prosti morfem + pomožni glagol: Bude se dopis psát? Ano, bude se psát. – Se bo pismo pisalo? Da, pisalo se bo. Razlik med strukturo odgovorov v obeh jezikih ni: (1) če je povedek v povednem tvornem ali trpnem sedanjiku, ko je v odgovoru enobesedna glagolska oblika: Píšeš dopis? Ano, píšu. – Pišeš pismo? Da, pišem. Dopis je psán tebou? (Ano,) je (psán). – *Ali je pismo pisano s tvoje strani? (Da,) je (pisano). (2) če je povedek nedovršni glagol v povednem prihodnjiku v tvorni ali trpni obliki, se v obeh jezikih v odgovoru uporabi pomožni glagol biti: Budeš psát dopis? (Ano,) budu ( ho psát). – Ali boš pisal pismo? (Da,) bom (ga). Bude dopis psán tebou? (Ano,) bude. – *Ali bo pismo pisano s tvoje strani? (Da,) bo. (3) če je povedek v pogojnem naklonu v sedanjem času in v trpni obliki ali v pre­ tekliku pogojnega naklona v tvorni ali trpni obliki: Byl by dopis psán tebou? (Ano,) byl by (psán). – *Ali bi pismo bilo napisano s tvoje strani? (Da,) bilo bi. Byl bys psal dopis? (Ano,) byl bych (ho psal). – *Ali bi bil napisal pismo? (Da,) bil bi (ga pisal). Byl by býval dopis psán tebou? (Ano,) byl by. – *Ali bi pismo bilo napisano? (Da,) bilo bi (napisano). (4) z glagolsko-imenskim povedkom v vseh oblikah se v obeh jezikih odgovor oblikuje samo z vezjo: Jsi zdráv? (Ano,) jsem. – Ali si zdrav? (Da,) sem. Budeš zdráv? (Ano,) budu. – Ali boš zdrav? (Da,) bom. Edina razlika je v povednem pretekliku, ko je v slovenščini vez s pomožnim glagolom, v češčini pa brez njega: Byl jsi zdráv? (Ano,) byl. – Ali si bil zdrav? (Da,) bil sem. 4.2.2 61Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 (5) pri sestavljenem povedku (z modalnim ali faznim glagolom) v povednem ali pogojnem naklonu in vseh časih ter samo v povednem prihodnjiku in pogoj­ nem pretekliku opažamo drugačen besedni red, ko je v slovenščini pomožni glagol za modalnim, v češčini pa pred njim: Chceš psát/napsat dopis? (Ano,) chci. – Ali hočeš pisati/napisati pismo? (Da,) hočem. Chtěl jsi psát dopis? (Ano,) chtěl (jsem). – Ali si hotel pisati pismo? (Da,) hotel sem. Chtěl bys psát dopis? (Ano,) chtěl (bych). – Ali bi hotel pisati pismo? (Da), hotel bi. Besedni red je drugačen v prihodnjiku in preteklem pogojniku, saj v češčini pomožni glagol stoji pred modalnim, v slovenščini pa za njim: Budeš chtít psát dopis? (Ano,) budu (chtít). – Ali boš hotel pisati pismo? (Ja,) hotel bom. Byl bys chtěl psát dopis? (Ano,) byl bych (chtěl). – *Ali bi bil hotel pisati pismo? (Da), hotel (bi bil). (6) če je glagol v trpni opisni obliki (povedni sedanjik in prihodnjik) povednega preteklika: Dopis byl psán tebou? (Ano,) byl. (Ne,) nebyl. – *Ali je pismo bilo pisano s tvoje strani? (Da), bilo je. (Ne,) ni bilo. (7) če je glagol v trpniku s se povednega preteklika: Dopis se psal? (Ano,) psal (se). (Ne,) nepsal (se). – *Ali se je pismo pisalo? (Da,) pisalo (se je). (Ne,) ni se pisalo. Odgovor z zaimensko izraženim predmetom Poleg minimalnega odgovora, ki vsebuje samo povedek, se dotaknimo tudi mož­ nosti oblikovanja odgovorov, v katerih je prisoten (samo) zaimensko izraženi predmet, ker je ta nekoliko specifična. V slovenščini sta možni dve različici: (a) v odgovor je možno dodati zaimek z glagolom (Píšeš dopis? Ano, píšu ho – Da, pišem ga), pri čemer je glede na način izražanja povedka v češčini in slovenščini besedni red lahko enak. V takšnih primerih pa je v pogovorni slovenščini možno oblikovati tudi (b) drugo različico odgovorov samo z zaimkom, kar v češčini ni mogoče. Raba tako oblikovanega odgovora je sicer omejena na kontekst v nepo­ srednem pogovoru, ko je udeležencem komunikacije znano glagolsko dejanje iz predhodnega vprašanja. Tak odgovor je mogoč le pri glagolskem povedku v tvorni obliki v vseh časih in naklonih razen v preteklem pogojniku, ki se v pogovornem jeziku ne uporablja: Píšeš dopis? (Ano,) píšu (ho). – (Da,) pišem (ga)./(Da,) ga. Bojíš se psů? (Ano,) bojím (se jich). – (Da), bojim se (jih)./(Da,) se (jih). Budeš psát dopis? (Ano,) budu (ho psát). – (Da), pisal (ga) bom./(Da,) bom (ga). Budeš se bát psů? (Ano,) budu (se jich bát). – (Da), bal se (jih) bom./(Da), bom se (jih). Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho). – (Da), pisal sem (ga)./(Da), sem (ga). 4.2.3 62 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... Bál ses psů? (Ano,) bál (jsem se jich). – (Da), bal sem se (jih)./(Da), sem se (jih). Psal bys dopis? (Ano,) psal (bych ho). – (Da,) pisal bi (ga)./(Da,) bi (ga). Bál by ses psů? (Ano,) bál (bych se jich). – (Da,) bal bi se (jih)./(Da,) bi se (jih). Byl bys psal dopis? (Ano,) byl bych (ho psal). – (Da,) bil bi (ga) pisal./*(Da,) bil bi (ga). Byl by ses bál psů? (Ano,) byl bych (se jich bál). – (Da,) bil bi se (jih) bal./*(Da,) bil bi se (jih). Pri vseh oblikah z modalnim glagolom v povednem naklonu (v pogojniku bi bil odgovor eventualno mogoč samo v slovenščini: Da, hotel bi ga // Da, lahko bi ga) se odgovor v češčini in slovenščini izraža na enak način: (1) modalni glagol + zaimek, npr.: Chceš psát dopis? (Ano,) chci (ho psát). (Ne,) nechci (ho psát). – Ali hočeš pisati pismo? (Da,) hočem (ga pisati). (Ne,) nočem (ga pisati). (2) zaimek v češčini ne more stati v primeru, ko je glagol v trpniku s se v vseh oblikah; v slovenščini je to mogoče: Dopis se píše? (Ano,) píše (se). – (Da,) piše se./(Da,) se (ga). Bude se dopis psát? (Ano,) bude. (Ano,) bude se psát. – (Da,) pisalo se bo./(Da,) se (ga) bo. Dopis se psal? (Ano,) psal (se). – (Da,) pisalo se je./(Da,) se (ga) je. Psal by se dopis? (Ano,) psal (by se). – (Da,) pisalo bi se./(Da,) bi se (ga). Byl by se psal dopis? (Ano,) byl by (se psal). – (Da,) bilo bi se (pisalo)./*(Da,) bilo bi se (ga). Zanikani odgovori na odločevalna vprašanja Pri zanikanih odgovorih je situacija enaka kot pri pritrdilnih. V primeru, ko je v pritrdilnem odgovoru v slovenščini uporabljen pomožni glagol iz glagolske oblike in v češčini polnopomenski, je situacija enaka tudi v zanikanem odgovoru (npr. v pretekliku: Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho). (Ne,) nepsal (jsem ho) – (Da), sem (ga)/(Da,) pisal sem ga. (Ne,) nisem (ga)/(Ne,) nisem ga pisal). V češčini je nikalnica predponsko obrazilo, ki se pripenja na polnopomenski glagol v povednem sedanjiku, pretekliku in sedanjem pogojniku (nepíšu, nepsal jsem, nepsal bych). V prihodnjem času in preteklem pogojniku pa je nikalnica sestavni del pomožnega glagola (nebudu psát, nebyl bych psal) za razliko od slo­ venščine, kjer je nikalni členek pri vseh zloženih oblikah vedno pred pomožnim glagolom (nisem pisal, ne bi pisal, ne bom pisal, ne bi bil pisal). V slovenščini je pri povednem sedanjiku v primerih odgovorov z zaimensko izraženim predmetom nikalni členek možno umestiti na konec stavka (npr.: Pišeš pismo? Ne, ga ne. // Ali se bojiš psov? Ne, se jih ne. // Ali se pismo piše? Ne, se ga ne.), v ostalih primerih pa je pred delom glagolske oblike (npr.: Ali se je pismo pisalo? Ne, se ga ni. // Ali si se bal psov? Ne, nisem se jih.). 4.3 63Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 zaključki Cilj naše raziskave je bila primerjava leksikalno-skladenjske strukture odgovorov na dopolnjevalna vprašanja v češčini in slovenščini, pri čemer smo opazili nekate­ re razlike tudi v zgradbi vprašanj, ki jih prav tako uvrščamo med zaključke. (1) Odločevalna vprašanja se v obeh jezikih lahko tvorijo ali z intonacijo ali pa s pomočjo vprašalnega členka. V slovenščini so pogostejša vprašanja z vpra­ šalnim členkom (ali, pogovorno a), v češčini pa so vprašanja z vprašalnim členkom (zda, zdalipak, jestlipak) redka in močno zaznamovana. (2) Besedni red je pri vprašanjih enak kot pri pripovednih stavkih, v slovenščini se razlikuje v primeru, ko je povedek zložena glagolska oblika v pretekliku ali pogojniku ali pa je izražen s povratnim glagolom. V takem primeru je be­ sedni red aktualiziran tako, da pomožni glagol ali refleksivni morfem se stoji pred polnopomenskim glagolom (Ali si pisal pismo? Ali bi pisal pismo? Ali se bojiš psov?). V češčini ostaja besedni red enak kot pri pripovednem stavku (Psal jsi dopis? Psal bys dopis? Bojíš se psů?). (3) Pri pritrdilnih in nikalnih odgovorih je v obeh jezikih možno uporabiti ali izpustiti členek, ki ima v pritrdilnem odgovoru v obeh jezikih zborno in po­ govorno različico (češ. ano/jo, sln. da/ja). (4) Pri odgovorih opažamo oblikoskladenjske razlike med obema jezikoma, ko je glagol v tvorni obliki preteklega časa ali pa sedanjega pogojnika oz. v trpniku s se. V češčini se odgovor oblikuje s polnopomenskim delom gla­ golske oblike, v slovenščini pa s pomožnim glagolom dane slovnične oblike (Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho) – Ali si pisal pismo? (Da), sem (ga) // Psal bys dopis? (Ano,) psal (bych ho) – Ali bi pisal pismo? (Da,) bi (ga)). Če je povedek izražen s povratnim glagolom ali s trpnikom s se, se v češčini odgovor oblikuje z glagolom brez prostega morfema, v slovenščini pa samo s prostim morfemom, če je povedek v povednem ali pogojnem sedanjiku in v prihodnjiku (Dopis se píše? (Ano,) píše (se) – *Ali se pismo piše? (Da,) se (ga) // Bojíš se psů? (Ano,) bojím (se jich) – Ali se bojiš psov? (Da,) se jih). Če je povedek v pretekliku, je enako samo pri povratnem glagolu (Bál ses psů? (Ano,) bál (jsem se jich) – *Ali si se bal psov? (Da), sem se). V trpniku s se bi bil tudi v slovenščini odgovor polnopomenski glagol (Dopis se psal? (Ano,) psal (se) – Ali se je pismo pisalo? (Da,) pisalo (se je)). (5) Razlike v besednem redu so v prihodnjiku povratnega glagola in v trpniku s se, ko je v češčini: pomožni glagol + prosti morfem + polnopomenski gla­ gol, v slovenščini: polnopomenski glagol + prosti morfem + pomožni glagol (Bude se dopis psát? Ano, bude se psát – Ali se bo pismo pisalo? Da, pisalo se bo). (6) Pri glagolsko-imenskem povedku je v vseh oblikah in v obeh jezikih odgovor možno oblikovati samo z vezjo (Jsi zdráv? (Ano,) jsem – Ali si zdrav? (Da,) 5 64 Ines Škvorc  OdlOčevalna vprašanja in tipi OdgOvOrOv nanje v češčini v primerjavi ... sem), razlika je le v povednem pretekliku, ko je v slovenščini vez v obliki de­ ležnika s pomožnim glagolom, v češčini pa brez njega: Byl jsi zdráv? (Ano,) byl – Ali si bil zdrav? (Da,) bil sem. (7) V slovenščini je možen odgovor le z zaimensko izraženim predmetom (Píšeš dopis? (Ano,) píšu (ho) – (Da,) ga), pri sestavljeni ali povratni obliki glagola še s pomožnim glagolom ali s prostim morfemom in brez polnopomenske­ ga glagola (Psal jsi dopis? (Ano,) psal (jsem ho) – (Da), sem (ga) // Bál by ses psů? (Ano,) bál (bych se jich) – (Da,) bi se (jih)). V češčini odgovora ni mogoče oblikovati brez polnopomenskega dela glagolske oblike, pri uporabi trpnika s se sploh ni mogoče uporabiti zaimensko izraženega predmeta (Dopis se píše? (Ano,) píše (se) – Pismo se piše? (Da,) se (ga)). (8) Pri zanikanih odgovorih je situacija enaka kot pri pritrdilnih, dodatna razlika pa izvira iz različnega oblikovanja zanikanih glagolov – v češčini s predpono, v slovenščini z nikalnim členkom (nepíšu – ne pišem). Pri povednem pretek­ liku in pri sedanjem pogojniku je v češčini zanikan polnopomenski glagol, v slovenščini pa pomožni (nepsal jsem, nepsal bych – nisem pisal, ne bi pisal). liteRatuRa Breznik 1934 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. Daneš – Hlavsa – Grepl 1987 = František Daneš – Zdeněk Hlavsa – Miroslav Grepl, Mluvnice češtiny III: skladba, Praha: Academia, nakladatelství Československé akademie věd, 1987. Grepl 1965 = Miroslav Grepl, O větách tázacích, Naše řeč 48.5 (1965), 276–291. Grepl – Karlík 1998 = Miroslav Grepl – Petr Karlík, Skladba češtiny, Olomouc: Votobia, 1998. Hoffmannová – Homoláč – Mrázková 2019 = Jana Hoffmannová – Jiři Homoláč – Kamila Mráz­ ková (ur.), Syntax mluvené češtiny, Praha: Academia, 2019. Kopečný 1962 = František Kopečný, Základy české skladby, Praha: Státní pedagogické nakadatel­ ství, 1962. Mathesius 1943 = Vilém Mathesius, Jazykozpytné poznámky k řečnické výstavbě souvislého výkladu, Slovo a slovesnost 9 (1943), 114–129. Müllerová 1982 = Olga Müllerová, Otázka a odpověď v dialogu, Slovo a slovesnost 43 (1982), 200–212. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 1994. Stankovska 2013 = Petra Stankovska, Češka skladnja, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja Maribor, 42000. Zajc 1969 = Metka Zajc, Odločevalna in dopolnjevalna vprašanja, Jezik in slovstvo 14.1 (1969), 19–21. 65Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 summaRy Yes–No Questions and Types of Answers to Them in Czech Compared to Slovenian The article compares the lexical-syntactic structure of Czech and Slovenian answers to yes–no questions, in which the pro-form is realized in different ways: as a verb, a noun plus verb, a modal verb, or a main verb. After analyzing sentence examples in all verb times (present, future, and past) and voices (active and passive), it was determined that the answers to these questions are similar or the same in their syntactic and lexical structure. Differences occur when the verb is expressed using periphrasis and in reflexive forms. Specifically, with periphrastic forms the Slovenian short answer uses only the auxiliary verb whereas the Czech short answer is expressed with only the participle; for example, Ali si pisal pismo? – Psal jsi dopis? ‘Did you write the letter?’ Da, sem (ga). – Ano, psal (jsem ho) ‘Yes, I did’. With a reflexive verb, the Slovenian short answer is possible only with the reflexive morpheme, whereas in Czech the main verb is necessary; for example, Ali se bojiš psov? – Bojíš se psů? ‘Are you afraid of dogs?’ Da, (bojim) se jih. – Ano, bojím (se jich) ‘Yes, I am’. 67Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1 robert groŠelJ bOlGaRski Odvisniki neuResničeneGa dejanja in njihOve slOvenske pRevOdne ustReznice: skladenjska pRimeRjava Cobiss: 1.01 Prispevek primerja pomensko-skladenjske značilnosti bolgarskih odvisnikov neuresniče­ nega dejanja in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic; primerjava temelji na besedilnih zgledih iz petih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Analizirani bolgarski odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, časovni perspektivi, položaju in osebkovnosti; slovenske ustreznice se od izhodiščnih odvisnikov razlikujejo predvsem po zgradbi, skladenjski funkciji in rabi glagolskih oblik. Ključne besede: odvisniki neuresničenega dejanja, pomensko-skladenjska primerjava, prevajanje, bolgarščina, slovenščina Bulgarian Clauses of Unaccomplished Action and Their Slovenian Translation Equivalents: A Syntactic Comparison This article compares semantic-syntactic features of Bulgarian clauses of unaccomplished action and their Slovenian translation equivalents; the comparison is based on text exam­ ples from five Bulgarian literary works and their Slovenian translations. The Bulgarian clauses and their Slovenian equivalents are similar with regard to their semantics, tem­ poral perspective, position, and subject coreferentiality; the Slovenian counterparts differ from the source-text clauses mainly with respect to their structure, syntactic function, and use of verb forms. Keywords: clauses of unaccomplished action, semantic-syntactic comparison, transla­ tion, Bulgarian, Slovenian uvod Prevodno-jezikovne študije medstavčnih zvez v kombinaciji s slovenščino se ve­ činoma posvečajo povezovalcem (npr. za francoski mais Schlamberger Brezar 2017; za slovenske vzročne in pojasnjevalne povezovalce v prevodih iz anglešči­ ne in italijanščine Hirci – Mikolič Južnič 2014; za angleške protivne povezovalce Pisanski Peterlin 2015 in Hirci – Mikolič Južnič 2015; za bolgarski дето Grošelj 2021), saj gre za elemente, ki se pri prevajanju pogosto spreminjajo (prim. Blum­ -Kulka 1986), medtem ko so večravninske prevodno-jezikovne (slovnične) obrav­ nave odvisnikov redkejše (npr. Grošelj 2020 o bolgarskih zamenjalnih odvisnikih v slovenskem prevodu). V prispevku se posvečam prav večravninski pomensko-skladenjski obravnavi odvisnikov v prevodu, natančneje, ukvarjam se s t. i. odvisniki neuresničenega Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0215, ki ga financira ARRS. https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.04 68 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... dejanja v bolgarščini, ki jih uvaja veznik без да ‘ne da’, in njihovimi slovenskimi ustreznicami v prevodih književnih besedil. Analiza v prispevku obsega določitev in primerjavo zgradbeno-pomenskih (skupaj s povezovalci), časovno-naklonskih, položajnih in osebkovnih lastnosti bolgarskih odvisnikov in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic. Pri tem me tudi zanima, v kakšni meri prevodne ustreznice sledijo izhodiščnim zgradbam. Tako skušam med drugim dopolniti relativno redke prevodno-jezikovne pri­ merjave med bolgarščino in slovenščino (za še vedno relevantna odprta vprašanja bolgarsko-slovenske kontrastivne analize gl. Valčanova 2002) in vsaj prevodno osvetliti odvisnike, ki v slovenistiki še niso bili podrobneje obravnavani. gRadivo in metodologija Gradivo za raziskavo predstavljajo zgledi iz štirih sodobnejših bolgarskih roma­ nov in ene zbirke kratkih zgodb (predvsem gre za pripovedovalno-dialoške bese­ dilne dele) in njihovih slovenskih prevodov (gl. op. 6 in vire). Študijo, ki spada med pomensko-skladenjske prevodno-jezikovne raziskave, sestavlja več faz: najprej so bili primerjani prikazi (v slovnicah in drugih jezi­ koslovnih študijah) bolgarskih in slovenskih odvisnikov neuresničenega dejanja. Nato so bili iz bolgarskih književnih del izpisani vsi zgledi obravnavanih odvis­ nikov, čemur je sledil izpis slovenskih prevodnih ustreznic. V nadaljevanju so bile določene in primerjane posamezne značilnosti izvirnih odvisnikov in njihovih slovenskih ustreznic (vzor za obravnavo sta bili predvsem bolgaristični deli Ni­ colova 1983 in Ivanova 2017): zgradba, funkcija in pomen (kamor uvrščam tudi povezovalce), časovnost s časovno-naklonskimi oblikami v glavnem in odvisnem stavku, položaj odvisnika glede na glavni stavek in osebkovnost. Pri slovenskih ustreznicah je bil poudarek na odvisnikih neuresničenega dejanja. O Odvisnikih neuResničeneGa dejanja v bOlGaRščini in slOvenščini: pReGled ObRavnav Obravnavi odvisnikov neuresničenega dejanja v bolgaristiki sledi predstavitev stanja v slovenistiki. Medtem ko so bili tovrstni bolgarski odvisniki že predmet večravninskih obravnav, na katerih temelji predstavitev v nadaljevanju (prim. Ni­ colova 1983; Ivanova – Gradinarova 2015; Ivanova 2017), podrobnejše obravnave za slovenščino še manjkajo. Bolgarski odvisniki z veznikom без да1 ‘ne da’ naj bi označevali neuresničeno dejanje, ki bi lahko spremljalo dejanje v glavnem stavku ali nastopalo pred njim. 1 Veznik je lahko razdružen (prim. 5–7; Ivanova – Gradinarova 2015: 305; Ivanova 2017: 45). Več o bolgarskem без да v razvojni in tipološki luči v Ivanova 2017: 42–43. 2 3 3.1 69Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Tovrstni odvisniki so v bolgaristiki večinoma opredeljeni kot tip načinovnih (npr. Nicolova 1983: 364; Bojadžiev idr. 1999: 587–588; Stefanova 2000: 117), v ne­ katerih delih (prim. Ivanova – Gradinarova 2015: 300; Ivanova 2017: 47–48) pa tudi kot samostojna skupina odvisnikov »neuresničenega dejanja« (ki bi lahko spremljalo dejanje v glavnem stavku ali se nahajalo pred njim). Med sestavnikoma je mogoče vzpostaviti nekaj pomenskih različic, ki se lahko opredelijo tudi glede na časovno razmerje med sestavnikoma in soodnosnost osebkov (prim. Ivanova – Gradinarova 2015: 302). (a) Če pogledamo rabo glagolskih časov v odvisniku, naj bi se sedanjik glagolov nedovršnega vida uporabljal za izražanje neuresničenega istodobnega spremlja­ jočega dejanja (ne glede na časovno-vidsko obliko glagola v glavnem stavku; 1); tovrstni primeri so najbližji načinovnim. Sedanjik glagolov dovršnega vida pa naj bi nakazoval, da je dejanje v odvisniku preddobno glede na tisto v glavnem stavku (ne glede na časovno-vidsko obliko glagola v glavnem stavku) – osebek ni izvršil dejanja, ki bi bilo v danih razmerah smiselno oz. naravno (2; Ivanova – Gradina­ rova 2015: 302–303; Ivanova 2017: 51; prim. Nicolova 1983: 364–365). [1] Да бях се сетила мало по-рано ... – повтаряSED.ND горчиво Флора, без да ме слушаSED.ND (B. Rajnov; Ivanova 2017: 51), dob. ‘Ko bi se spomnila nekoliko prej, grenko ponavlja Flora, ne da bi me poslušala.’ [2] Много често направо хвърляхIM.ND отвратителната затворническа чорба, без да я опитамSED.D (P. Vežinov; Nicolova 1983: 364), dob. ‘Zelo pogosto sem dobesedno metal stran odvratno zaporniško juho, ne da bi jo poskusil.’ Perfekt in pluskvamperfekt se uporabljata za izražanje preddobnega neuresniče­ nega dejanja, ki bi lahko pogojevalo dejanje v glavnem stavku; neuresničenost dejanja se pomensko kaže kot dopustnost (prim. pretvorbo; 3). Če je glavni stavek nikalen, dobi odvisnik pogojni pomen (prim. pretvorbo; 4). Oba časa se uporablja­ ta tudi za izražanje pomena »nezadovoljivega rezultata« (5). Izbira perfekta oz. pluskvamperfekta načeloma sledi sosledici časov (perfekt je pričakovan ob seda­ njiku v glavnem stavku, pluskvamperfekt ob preteklih časih), a je lahko na mestu pluskvamperfekta tudi perfekt (6; Ivanova – Gradinarova 2015: 303–304; Ivanova 2017: 52–55; prim. Nicolova 1983: 365). [3] МогаSED.ND да накарам животно да извърши едно или друго, без да съм го дресиралPF.ND (BNK; Ivanova – Gradinarova 2015: 303), dob. ‘Lahko pripravim žival, da naredi eno ali drugo, ne da bi jo dresiral.’ (prim. дори и да не съм го дресирал ‘čeprav je nisem dresiral’). [4] Не могаSED.ND да си тръгна, без да съм се сбогувалPF.ND (Ivanova – Gradinarova 2015: 303), dob. ‘Ne morem oditi, ne da bi se poslovil’ (prim. ако не съм се сбогувал ‘če se nisem poslovil’). [5] След пет минути излязохAO.D, без да бях разбралPPF.D нито дума от това, което бе казано (BNK; Ivanova 2017: 54), dob. ‘Pet minut zatem sem šel ven, ne da bi razumel niti besede tistega, kar je bilo rečeno.’ 70 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... [6] [...] и без някоŭ да ѝ е давалPF.ND (prim. tudi беше давалPPF.ND) думата, заговориAO.D стоешком (St. C. Daskalov; Nicolova 1983: 365), dob. ‘in ne da bi ji kdo dal besedo, je stoje začela govoriti.’ Redko se za izražanje istodobnosti (predvsem ob imenskih in prislovnih po­ vedkih) uporablja imperfekt, ki mu konkurira sedanjik (7; Ivanova – Gradinarova 2015: 304; Ivanova 2017: 51; prim. Nicolova 1983: 365). Na kompleksnost dob­ nostnih razmerij v povezavi z njihovim izražanjem opozarjajo neskladja v obrav­ navi: ob zgledu (7) R. Nicolova kot alternativo imperfektu вземеше, istodobnem glede na минаваше, navaja sedanjik glagola dovršnega vida вземе (pričakovali bi nedovršnik, prim. Ivanova – Gradinarova 2015, Ivanova 2017).2 [7] Не минавашеIM.ND събрание, без Петров да вземешеIM.D (prim. tudi вземеSED.D) думата (Nicolova 1983: 365), dob. ‘Ni minil sestanek, ne da bi Petrov spregovoril besedo.’ (b) Pri različnih osebkih v obeh delih podredja se predpostavlja, da bi glede na dejanje v glavnem stavku moralo potekati dejanje v odvisniku, ki pa je neuresni­ čeno (8). Med stavkoma so lahko raznovrstni pomenski odtenki: odsotnost pogo­ jenosti med stavkoma, odsotnost reakcije osebka v odvisniku na dejanje v glavnem stavku, pri zanikanju v glavnem stavku pa odvisnik izraža (neželeno) dejanje, brez katerega dejanje v glavnem stavku ne poteka (7; Nicolova 1983: 365; Ivanova – Gradinarova 2015: 304–305; Ivanova 2017: 46, 48–50). [8] Втори път се събуAO.D още на пътя и се промъкна, без тя да го усетиSED.D (G. Karasla­ vov; Nicolova 1983: 365), dob. ‘Drugič se je slekel še po poti in se prikradel, ne da bi ga ona občutila.’ (c) Položajno so odvisniki z без да najpogosteje za glavnim stavkom (npr. 8), redkeje so pred njim (6) ali ga delijo na dva dela (15; Nicolova 1983: 365). Na­ čeloma pa velja, da je položaj odvisnika dokaj svoboden (Ivanova – Gradinarova 2015: 305).3 Slovenski odvisniki z ne da so večinoma obravnavani funkcijsko-pomensko, in sicer kot (prislovnodoločilni) načinovni odvisniki (Herrity 2000: 317; Toporišič 2000: 433, 642), pri čemer je veznik ne da bi lahko označen kot »pomensko sa­ mostojen« (Gabrovšek – Žele 2019: 501; 9). A. Skubic (1999: 215) odvisnik, ki 2 Dobnostnim razmerjem, ki so očitno bolj kompleksna od predstavljenih pogledov, bo posveče­ na ločena analiza – z njihovo obravnavo (problematizacijo) na tem mestu bi namreč presegel okvire pričujoče razprave. 3 Med ruskimi prevodnimi ustreznicami bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja se omenjajo naslednje (poleg odvisnikov, ki jih uvaja без того, чтобы ‘ne da’): (a) pri soodnosnih osebkih deležijske zveze z zanikanjem, načinovni prislovi in zveze s predlogom без; (b) pri nesoodnosnih osebkih: dopustni odvisniki; protivne (podredne in priredne) stavčne zveze (podrobneje v Ivanova 2017: 55–64). 3.2 71Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ga uvaja ne da, obravnava kot protivni dodatek (v okvirih podaljšanja),4 A. Žele (2013: 19) pa kot spremno okoliščino.5 Glede glagolskih oblik D. Gabrovšek in A. Žele (2019: 501) izpostavljata, da veznik ne da bi uvaja pogojni naklon. Ostalih značilnosti slovenistična dela ne omenjajo. [9] Tekla semPRET.ND, ne da bi gledalaPOG.ND na cesto (Herrity 2000: 317). slovenske ustRezniCe bolgaRskih odvisnikov neuResničeneGa dejanja: pRevOdna analiza V pričujočem poglavju zgradbeni in funkcijsko-pomenski opredelitvi slovenskih prevodnih ustreznic (s povezovalci) izhodiščnih odvisnikov sledi analiza časovnih in položajnih razmerij v bolgarskih medstavčnih zgradbah in njihovih slovenskih ustreznicah. Nazadnje je določena še osebkovnost izvirnih zvez in njihovih slo­ venskih ustreznic. V analiziranem gradivu je 109 bolgarskih odvisnikov, ki jih uvaja veznik без да; prim. razporeditev po besedilih: AP = 36; HO = 22; GG = 19; IP = 16; JR = 16.6 V slovenščini jim ustreza več prevodnih možnosti, pri čemer močno prevladujejo istovrstni slovenski odvisniki. V 76 (69,7 %) zgledih od 109 (AP = 21; HO = 17; GG = 15; IP = 14; JR = 9) bol­ garskim odvisnikom ustrezajo slovenski prislovnodoločilni odvisniki neuresni- čenega dejanja z veznikom ne da, ki kažejo – predvsem na podlagi pomenskega razmerja med vsebinama odvisnika in glavnega stavka – na različne pomenske možnosti: npr. na (različno izrazito) protivnost (npr. kot odsotnost pričakovanega spremljajočega dejanja ali reakcije; 10), tudi dopustnost (11), način (12) ali – ob zanikanju v glavnem stavku – pogoj (tj. dejanje, brez katerega se dejanje v glav­ nem stavku ne uresniči; 13). [10] Добро утро – поздравиAO.D го тя, без да прекъсваSED.ND заниманието си (AP), dob. ‘Dobro jutro, ga je pozdravila, ne da bi prekinjala delo.’ = »Dobro jutro,« ga je pozdravilaP­ RET.D, ne da bi prekinilaPOG.D delo (APS, 58). 4 Podaljšanje (extension) je tip tvorbe stavčnega kompleksa, t. i. razširjanja, ko »novi stavek prej- šnjega podaljša z novo vsebino, ki je prejšnji dodatek, nasprotje ali alternativa« (Skubic 1999: 214). 5 H. Běličová in J. Sedláček (1990: 146) slovanske odvisnike, ki jih uvajajo vezniki tipa slovenski ne da (tudi brez da; prim. še Žele 2013: 19) ali bolgarski без да, uvrščata med dopustne, ki jih zaznamuje pričakovana povezanost dejanja v odvisniku z dejanjem v glavnem stavku, pri čemer je dejanje v odvisniku zanikano oz. v nasprotju s pričakovanji ni uresničeno. 6 Prim. AP = A. Popov, Misija London; GG = G. Gospodinov, Naravni roman; HO = H. Oliver, Federacija dinastronavtov; IP = I. Petrov, Preden sem se rodil in potem; JR = J. Radičkov, Kruto razpoloženje (gl. vire). 4 4.1 4.2 72 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... [11] Човек понякога казваSED.ND подобни неща, без да искаSED.ND (GG), dob. ‘Človek včasih govori podobne stvari, ne da bi hotel.’ = Človek včasih rečeSED.D podobne stvari, ne da bi ho­ telPOG.ND (GGS, 126). [12] Видя една много голяма патица, която хвърчешеIM.ND в небето, без да размахваSED.ND крилата си (JR1), dob. ‘Videla je zelo veliko raco, ki je letela po nebu, ne da bi mahala s svoji­ mi krili.’ = Videla je zelo veliko raco, ki je letelaPRET.ND po nebu, ne da bi mahalaPOG.ND s krili (JRS, 43). [13] Нито едно куче не трябваSED.ND да мине покрай нас, без да го забележимSED.D! (HO), dob. ‘Niti en pes ne sme iti mimo nas, ne da bi ga zapisali.’ = Noben pes ne smeSED.ND mimo nas, ne da bi ga zapisaliPOG.D! (HOS, 106). V 11 (10,1 %) zgledih (AP = 4; HO = 4; IP = 2; GG = 1) je prevodna ustrezni­ ca nestavčno prislovno določilo, večinoma pomensko sorodna (prim. odsotnost spremstva; Toporišič 2000: 417) predložna zveza brez + rodilnik (14), dvakrat nepredložno prislovno določilo načina in časa (HO; 15–16). [14] Посланикът взеAO.D куфара си и се запътиAO.D към втория етаж, без да отрониSED.D дума (AP), dob. ‘Veleposlanik je vzel svoj kovček in se odpravil v drugo nadstropje, ne da bi izrekel besedo.’ = Veleposlanik je vzelPRET.D kovček in se brez besed odpravilPRET.D v prvo nadstropje. (APS, 10) [15] После, без да бързаSED.ND, без да се обръщаSED.ND дори, минаAO.D зад оградата, където започна да брои [...] (HO), dob. ‘Nato je, ne da bi hitel, ne da bi se celo obrnil, odšel za ograjo, kjer je začel šteti.’ = Potem pa je počasi odšelPRET.D za ograjo, celo ozrl se niPRET.D, in začel šteti [...] (HOS, 70). [16] Без да чакатSED.ND нито секунда, астронавтите и тримата им нови съюзници се впуснахаAO.D да го търсят (HO), dob. ‘Ne da bi čakali niti sekundo, so se ga astronavti in trije novi zavezniki pohiteli iskati.’ = Astronavti in trije novi zavezniki so ga še isti hip planiliPRET.D iskat (HOS, 91). Devet ustreznic (8,3 %) od 109 (AP = 5; JR = 3; HO = 1) je vezalno povezanih (z zanikanjem v vseh primerih razen enem):7 v šestih zgledih vezalno razmerje signalizira veznik in (17), v dveh je priredje brezvezniško (18); enkrat razmerje zaznamuje členek celo (15). [17] Той я приеAO.D, без да се замислиSED.D (AP), dob. ‘On jo je sprejel, ne da bi razmislil.’ = Kišev je nasedelPRET.D in se ni spraševalPRET.ND o tem (APS, 116). [18] Без много да се колебаеSED.ND, нашият човек се спусналAO-R.D към гората и се хваналAO -R.D там за първото дърво [...] (JR3), dob. ‘Ne da bi mnogo okleval, se je naš človek spustil v gozd in prijel za prvo drevo.’ = Naš človek ni veliko oklevalPRET.ND, pognal se jePRET.D v gozd in se zagrabilPRET.D za prvo drevo [...] (JRS, 134). Šestkrat (5,5 %; AP = 2; GG = 2; JR = 2) bolgarski medstavčni zvezi v slovenščini ustreza protivno priredje (vse ustreznice bolgarskih odvisnikov vsebujejo zani­ kanje): trikrat je povezovalec členek pa (19), veznika toda in ampak se pojavita dvakrat oz. enkrat (20). 7 V enem zgledu izhodiščni zvezi без да спират да тръбят (JR2) ‘ne da bi se ustavljali tuliti’ v prevodu ustreza modulacija in kar naprej trobijo (JRS, 117). 73Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 [19] [...] бъдещето билоSED-R.ND на двучленните семейства, без в тази бройка да влизаSED. ND бащата (GG), dob. ‘prihodnost pripada dvočlanskim družinam, ne da bi v to število spadal oče.’ = [...] prihodnost pa bo pripadlaPRIH.D dvočlanskim družinam, v to število pa oče ne sodi. SED.ND (GGS, 127). [20] Той кръстосаAO.D царевиците и излезеAO.D в стърнищата, без да откриеSED.D чужденеца (JR1), dob. ‘Prekrižaril je koruzo in prišel ven na strnišču, ne da bi odkril tujca.’ = Prekrižaril jePRET.D koruzo in prišelPRET.D ven na strnišču, toda tujca ni odkrilPRET.D (JRS, 80). Trikrat (2,8 %; AP, GG, JR) je prevodna ustreznica bolgarskega odvisnika z без да prilastkov oziralni odvisnik (21); dvakrat (1,8 %; AP, JR) se pojavi prislov- nodoločilni namerni odvisnik (22), po enkrat (0,9 %; AP) pogojni in dopustni odvisnik (23–24). Vse slovenske ustreznice vsebujejo zanikanje. [21] [...] продължиAO.D Зиблинг, без да изглеждаSED.ND видимо съкрушен от новината (AP), dob. ‘je nadaljeval Ziebling, ne da bi izgledal vidno skrušen ob novici.’ = [...] je nadaljevalPRET. ND Ziebling, ki ni bil videtiPRET.ND prav nič pobit ob tej novici (APS, 183). [22] [...] разтичахаAO.D се веднага, взехаAO.D куки, въжета и прътове и хукнахаAO.D, без да губятSED.ND никакво време (JR1), dob. ‘so takoj stekli, vzeli kavlje, vrvi in palice in pohiteli, da ne bi zapravljali nobenega časa.’ = [...] takoj so stekliPRET.D, vzeliPRET.D kavlje, vrvi in drogove in pohiteliPRET.D, da ne bi izgubljaliPOG.ND časa (JRS, 78). [23] Сърбина не искашеIM.ND и да чуе за патиците, без да са миналиPF.D [...] инспекция (AP), dob. ‘Srb ni hotel niti slišati za race, ne da bi šle skozi inšpekcijo.’ = Srb ni hotelPRET.ND niti slišati o racah, če jih prej ne pregledaSED.D [...] inšpekcija (APS, 123). [24] Катя някак си знаешеIM.ND това, без да го е чувалаPF.ND никога преди (AP), dob. ‘Katja je to nekako vedela, ne da bi ga kdaj prej slišala.’ = Katja ga je poznalaPRET.ND, čeprav ga še nikoli ni slišalaPRET.D (APS, 137). Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove prevodne ustreznice spa­ dajo v različne časovne sfere: največ zgledov spada v preteklost (s prihodnostjo v preteklosti), manj v sedanjost in prihodnost. V prevodu je izhodiščna časovna sfera večinoma ohranjena, izražanje časovnih razmerij med jezikoma pa se precej razlikuje. Ključna razloga za to so zgradbeno različne prevodne ustreznice in raz­ like v sistemu glagolskih časovno-naklonskih oblik, ki je bogatejši v bolgarščini (prim. pregledno Stefanova 2007 in Toporišič 1992).8 V časovni sferi preteklosti se nahaja 86 (78,9 %) od 109 bolgarskih medstavčnih zvez z odvisnikom neuresničenega dejanja (AP = 33; HO = 19; IP = 13; JR = 11; 8 Bolgarščina: povedni in pripovedni naklon (renarativ) – sedanjik, imperfekt, aorist, prihodnjik, perfekt, pluskvamperfekt, predprihodnjik, pretekla prihodnjik in predprihodnjik; pogojnik in velelnik (Stefanova 2007: 201–204, 208–211); slovenščina: povedni naklon: sedanjik, pretek- lik, prihodnjik, predpreteklik; sedanji in pretekli pogojnik; velelnik (Toporišič 1992: 187, 201, 348). – Zaradi kompleksnosti problematike se v prispevku dobnosti (tj. dobnim odnosom med dejanjema v glavnem in odvisnem stavku), ki bo predmet ločene obravnave, podrobneje ne posvečam. V nadaljevanju sicer navajam časovno-naklonske oblike v glavnem in odvisnem stavku, natančneje pa opozarjam na rabe glagolsko-naklonskih oblik v glavnih stavkih analizi­ ranih medstavčnih zvez, ki so ključni za splošno časovno umestitev. 4.3.1 4.3 74 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... GG = 10). Razporeditev bolgarskih časovno-naklonskih oblik v glavnem stavku (prva navedena) in odvisniku je naslednja: aorist – sedanjik (54), imperfekt– seda- njik (18), aorist-renarativ – sedanjik (5), imperfekt – perfekt (3), perfekt – sedanjik in aorist – perfekt (po 2), pluskvamperfekt – sedanjik (1).9 En zgled spada v sfero prihodnosti v preteklosti, zaznamuje pa ga razmerje časovnih oblik prihodnjik – sedanjik (1).10 Sfera preteklosti je v prevodu ohranjena, prim. časovno-naklonska razmerja preteklik – pogojnik (63), preteklik – preteklik (12), pogojnik – pogojnik in pretek- lik – sedanjik (po 1);11 za prihodnost v preteklosti se pojavlja kombinacija seda- njik – pogojnik (1).12 V osmih zgledih je slovenska ustreznica odvisnika nestav­ čna. Za časovno-naklonska razmerja med izhodiščnimi in prevodnimi zgradbami gl. preglednico 1.13 Preglednica 1: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero preteklosti slovenščina bolgarščina preteklik – pogojnik preteklik – preteklik pogojnik – pogojnik preteklik – sedanjik sedanjik – pogojnik brez aorist – sedanjik 3837 (10, 22, 41–43) 8 (17, 20, 21) 8 (14– 16) aorist-renarativ – sedanjik 44 (25) 1 (18) aorist – perfekt 22 (26) imperfekt – sedanjik 1515 (27) 2 (28) 1 (29) imperfekt – perfekt 11 (12, 30) 1 (24) 1 (23) perfekt – sedanjik 22 (31) pluskvamperfekt – sedanjik 11 (32) prihodnjik – sedanjik 11 (33) 9 V sferi preteklosti lahko govorimo o naslednjih osnovnih funkcijah (centralnih) bolgarskih ča­ sovno-naklonskih oblik: aorist – celostno zaobseženo dejanje v preteklosti; imperfekt – dejanje, istodobno glede na preteklo časovno točko; perfekt – dejanje, zaključeno v preteklosti, a pove­ zano s sedanjostjo; pluskvamperfekt – dejanje, preddobno glede na preteklo časovno točko (Sca­ tton 1993: 210–211; Antova idr. 2002: 118, 129, 132, 134). Renarativne oblike signalizirajo, da govorec ni udeleženec dejanja in izraža različne stopnje subjektivnega odnosa do informacije (Antova idr. 2002: 160) oz. »nelastne informiranosti« (Stefanova 2007: 209). 10 Bolgarski prihodnjik se uporablja za izražanje prihodnosti (zadobnosti) v preteklosti, npr. СъобщихаAO.D, че през нощта ще валиPRIH.ND проливен дъжд ‘Sporočili so, da bo ponoči padal močan dež’ (Antova idr. 2002: 138–139). 11 O rabi pogojnika za izražanje želenega dejanja v preteklosti in funkcijah slovenskega preteklika prim. Toporišič 2000: 395, 397–398. 12 V gradivsko potrjenem zgledu (prim. 33) prihodnost v preteklosti signalizira sedanjik dovršnika (prim. Toporišič 2000: 394). 13 V preglednicah se nadpisane številke nanašajo na slovenske odvisnike z ne da. V oklepajih so navedene zaporedne številke ponazoritvenih zgledov; temnejša obarvanost v preglednici in asterisk ob glagolskih oblikah pomenita spremembo časovnosti. 75Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 4.3.2 [25] Без да му трепнеSED.D окото, нашият човек измъкналAO-R.D сабята си [...] (JR3), dob. ‘Ne da bi mu trenilo oko, je naš človek izvlekel svojo sabljo.’ = Ne da bi mignilPOG.D, je naš človek izvlekelPRET.D sabljo [...] (JRS, 133). [26] И така, Патладжана пуснаAO.D в ход спомените си от войната, без да е ходилPF.ND на война [...] (IP), dob. ‘In tako je Melancan spravil v gibanje svoje spomine iz vojne, ne da bi bil v vojni.’ = In tako je Melancan spravilPRET.D v promet spomine iz vojne, ne da bi sploh bilPOG. ND v vojni [...] (IPS, 387). [27] Без да се целиSED.ND, той улучвашеIM.ND хвърчащо врабче в сърцето или в главата [...] (IP), dob. ‘Ne da bi ciljal, je zadeval letečega vrabca v srce ali glavo.’ = Ne da bi ciljalPOG.ND, je zadelPRET.D frfotajočega vrabca v srce ali v glavo [...] (IPS, 401). [28] ДрапахаIM.ND отчаяно да излязат от общия кюп, без да гледатSED.ND къде стъпват (AP), dob. ‘Obupano so se mučili zlesti iz skupnega kotla, ne da bi gledali, kam stopajo.’ = Obupano so se naprezaliPRET.ND, da bi se izvlekli iz skupnega kotla, in pri tem niso gledaliPRET.ND, kam stopajo (APS, 77). [29] ЩешеIM.ND им се в крайна сметка, ако могат, да го изхвърлят тайно под масата, без никой да ги забележиSED.D (AP), dob. ‘V končni fazi se jim je hotelo, če bi lahko, da ga skrivoma vržejo pod mizo, ne da bi jih kdo opazil.’ = Najraje bi ga na skrivaj, da jih ne bi kdo opazilPOG.D, zliliPOG.D pod mizo (APS, 77). [30] РазгадавашеIM.ND латинските им названия, без някога да е училPF.ND латински [...] (GG), dob. ‘Ugotavljal je njihova latinska poimenovanja, ne da bi se kdaj učil latinsko.’ = Razlagal jePRET.ND njihova latinska imena, ne da bi se kdajkoli učilPOG.ND latinsko [...] (GGS, 109). [31] Погледнал съмPF.D я, без да я познаяSED.D [...] (GG), dob. ‘Pogledal sem jo, ne da bi jo pre­ poznal.’ = Pogledal semPRET.D, ne da bi jo prepoznalPOG.D [...] (GGS, 85). [32] [...] той беше поелPPF.D риска да инвестира в носталгията, без да еSED.ND запознат достатъчно с особеностите на родната й версия (AP), dob. ‘se je odločil za tveganje in­ vestirati v nostalgijo, ne da bi bil dovolj seznanjen z značilnostmi njene izvirne različice.’ = [...] je tudi on tvegalPRET.ND in investiral v nostalgijo, ne da bi se pred tem dovolj seznanilPRET.D z značilnostmi njene izvirne različice (APS, 28). [33] [...] се бях навил да пробвам колко ще издържаPRIH.D, без да ходяSED.ND поне по голяма нужда (GG), dob. ‘sem se odločil preizkusiti, kako dolgo bom zdržal, ne da bi hodil na veliko potrebo.’ = [...] sem želel preizkusiti, kako dolgo lahko zdržimSED.D, ne da bi hodilPOG.ND vsaj na veliko potrebo (GGS, 27). V sferi preteklosti bolgarske zveze vsebujejo bolj raznovrstna časovno-naklonska razmerja kot (sicer zgradbeno bolj razgibane) prevodne ustreznice. Ključni raz­ log za to je bogatejši sistem preteklih časovno-naklonskih glagolskih oblik v bol­ garščini (prim. op. 8). Pri omejitvi na odvisnike neuresničenega dejanja v bol­ garščini in slovenščini pa se lahko opazi naslednje: v bolgarščini se v glavnem stavku nahaja eden od preteklih časov (prihodnjik za prihodnost v preteklosti), v odvisniku sedanjik, redkeje perfekt; slovenske ustreznice imajo v glavnem stavku preteklik (sedanjik za prihodnost v preteklosti), v odvisniku izključno pogojnik. V sedanjost spada 20 (18,3 %) od 109 izhodiščnih bolgarskih medstavčnih zvez (GG = 9; JR = 4; IP = 3; AP = 2; HO = 2) z naslednjimi časovno-naklonskimi oblikami v glavnem in odvisnem stavku: sedanjik – sedanjik (18) in sedanjik-re- narativ – sedanjik (2). 76 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... V prevodu je časovna sfera večinoma ohranjena, ustrezajo pa ji časovno- -naklonska razmerja sedanjik – pogojnik (11) in sedanjik – sedanjik (4).14 V treh zgledih je slovenska ustreznica bolgarskega odvisnika nestavčna. V dveh zgledih je prišlo do premika časovnosti, in sicer v prihodnost (prim. prihodnjik – seda- njik)15 in preteklost (prim. preteklik – preteklik). Za časovno-naklonska razmerja med izhodiščnimi in prevodnimi zgradbami gl. preglednico 2. Preglednica 2: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero sedanjosti slovenščina bolgarščina sedanjik – pogojnik sedanjik – sedanjik brez prihodnjik – sedanjik* preteklik – preteklik* sedanjik – sedanjik 1010 (11, 13) 4 (34) 3 (35) 1 (36) sedanjik-renarativ – sedanjik 11 (37) 1 (19) [34] Без да еSED.ND красива, тя никак не отиваSED.ND на цялата ситуация [...] (GG), dob. ‘Ne da bi bila lepa, ni nikakor ustrezala celi situaciji.’ = NiSED.ND lepotica, toda nikakor ne spadaSED. ND v celotno situacijo [...] (GGS, 115). [35] [...] искамеSED.ND да ви разкажем всичко отначало, както си беше, без да ви лъжемSED.ND [...] (HO), dob. ‘vam želimo povedati vse od začetka, kako je bilo, ne da bi vam lagali.’ = [...] bi vam [...] radi povedaliPOG.D vse od začetka, brez laži [...] (HOS, 162). [36] Как е възможно да бъдатSED.ND изловени толкова много патици, без охраната да забележиSED.D? (AP), dob. ‘Kako je mogoče, da je ulovljenih tako veliko rac, ne da bi var­ nostna služba opazila?’ = Kako je mogoče, da so ujeliPRET.D toliko rac, varnostniki pa jih niso videliPRET.D? (APS, 104). [37] [...] той можелSED-R.ND да стои зад вратата ви, без да го виждатеSED.ND [...] (JR1), dob. ‘on naj bi lahko stal za vrati, ne da bi ga videli.’ = [...] lahko stojiSED.ND za našimi vrati, ne da bi ga opaziliPOG.D [...] (JRS, 14). V primeru izhodiščne sfere sedanjosti so kombinacije časovno-naklonskih oblik bolj raznovrstne v prevodih, tako zaradi zgradbenih realizacij kot zaradi po­ sameznih premikov v druge časovne sfere. Le v zvezah z odvisniki neuresničenega dejanja se v bolgarščini v glavnem stavku in odvisniku nahaja sedanjik (v glavnem stavku je lahko sedanjik renarativ), medtem ko je v slovenščini v glavnem stavku sedanjik, v odvisniku pa vedno pogojnik. V prihodnost spadajo tri (2,8 %) bolgarske zveze z odvisnikom neuresničenega dejanja (AP, HO, JR), ki vsebujejo časovno-naklonska razmerji prihodnjik – se- danjik (2), prihodnjik – perfekt (1).16 Med prevodnimi zgledi dva ohranjata izho­ diščno časovnost, prim. prihodnjik – pogojnik in prihodnjik – prihodnjik, eden pa 14 Rabe bolgarskega sedanjika so obravnavane npr. v Antova idr. 2002: 114–116; za slovenščino gl. Toporišič 2000: 390–394. 15 Pregledno so funkcije slovenskega prihodnjika predstavljene v Toporišič 2000: 398. 16 Pregledno o rabah bolgarskega prihodnjika prim. Antova idr. 2002: 138–140. 4.3.3 77Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 4.4 spada v preteklost, prim. preteklik – pogojnik. Za časovno-naklonska razmerja med izhodiščnimi in prevodnimi zgradbami gl. preglednico 3. Preglednica 3: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero prihodnosti slovenščina bolgarščina prihodnjik – pogojnik prihodnjik – prihodnjik preteklik – pogojnik* prihodnjik – sedanjik 1 (38) 11 (39) prihodnjik – perfekt 11 (40) [38] [...] той само ще страдаPRIH.ND от гъдела на тая муха, без да можеSED.ND да се спаси от нея (JR1), dob. ‘samo trpel bo zaradi žgečkanja te muhe, ne da bi se je mogel rešiti.’ = [...] samo trpel boPRIH.ND zaradi žgečkanja muhe, ne bo pa se je mogelPRIH.ND rešiti (JRS, 71). [39] Как така ще разрешиPRIH.D минноподривна дейност, без да се допитаSED.D до специалист?! (AP), dob. ‘Kako bo tako dovolil minersko dejavnost, ne da bi se posvetoval s strokovnjakom?!’ = Kako je lahko dovolilPRET.D minersko dejavnost, ne da bi se posvetoval­ POG.D s strokovnjakom?! (APS, 199). [40] [...] те ще откраднатPRIH.D Никиж, без да съм обяснилPF.D всичко, както трябва ... (HO), dob. ‘ukradli bodo Zikoža, ne da bi jim vse razložil, kot je treba.’ = Če tega ne storim, bodo ukradliPRIH.D Zikoža, ne da bi vse natančno pojasnilPOG.D ... (HOS, 40). V zgledih z odvisniki neuresničenega dejanja, ki spadajo v prihodnost, ima bol­ garščina v glavnem stavku prihodnjik, ki ga v odvisniku spremljata sedanjik ali perfekt, v slovenščini pa sta v glavnem stavku prihodnjik in v odvisnem pogojnik. Bolgarski odvisniki z без да se večinoma nahajajo za glavnim stavkom, redkeje pred njim, najmanj pogosto pa ločijo glavni stavek na dva dela. Slovenske prevod­ ne ustreznice bolgarskih odvisnikov izhodiščni položaj večinoma ohranjajo. Položaj za glavnim stavkom ima 77 (70,6 %) od 109 analiziranih bolgar­ skih odvisnikov (AP = 32; GG = 16; JR = 13; IP = 10; HO = 6).17 Med prevo­ dnimi ustreznicami jih 68 (62,4 % oz. 88,3 %) ohranja isti položaj (npr. 11), v dveh primerih (AP = 2; 1,8 % oz. 2,6 %) prevodna ustreznica loči glavni stavek na dva dela (npr. 41). V sedmih zgledih (AP = 4; HO, GG, IP; 6,4 % oz. 9,1 %) položaja med sestavnikoma ni mogoče določiti zaradi predložnozvezne (brez + rodilnik) ustreznice bolgarskih odvisnikov (npr. 14). Slovenski odvisniki neure­ sničenega dejanja razen v enem primeru od 53 (41) ohranjajo položaj izhodišč­ nih odvisnikov. 20 (18,3 %) bolgarskih odvisnikov (HO = 9; AP = 4; IP = 3; GG = 2; JR = 2) zaseda položaj pred glavnim stavkom. Enako velja za 16 (14,7 % oz. 80 %) pre­ vodnih ustreznic (npr. 18), medtem ko je ena ustreznica za glavnim stavkom (IP; 17 Najprej so deleži navedeni glede na celoto (109 zgledov), nato pa glede na število zgledov, ki v izhodiščnem besedilu izkazujejo določen položaj. 78 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... 0,9 % oz. 5 %; 42). V treh zgledih (HO = 2; IP = 1; 2,8 % oz. 15 %) ima slovenska ustreznica nestavčno obliko, zato položaja med sestavnikoma ni mogoče določiti (npr. 16). Med 13 slovenskimi odvisniki z ne da le eden (42) ne ohranja položaja izhodiščnega odvisnika. V 12 zgledih (11 %; HO = 7; IP = 3; GG = 1; JR = 1) bolgarski odvisniki zasedajo vmesni položaj, ki ga ohranja 10 (9,2 % oz. 83,3 %) slovenskih ustreznic (npr. 43). V enem primeru se prevodna ustreznica nahaja za glavnim stavkom (HO; 0,9 % oz. 8,3 %), enkrat pa zaradi prislovne prevodne ustreznice (15) po­ ložaja med sestavnikoma ni mogoče določiti. Izhodiščni položaj ohranja vseh 10 slovenskih odvisnikov neuresničenega dejanja. [41] Таня Вандова подадеAO.D глава, без да почукаSED.D (AP), dob. ‘Tanja Vandova je pomolila glavo, ne da bi potrkala.’ = Tanja Vandova je, ne da bi potrkalaPOG.D, pomolilaPRET.D glavo skozi vrata (APS, 142). [42] [...] без да му мигнеSED.D окото, заявиAO.D Патладжана (IP), dob. ‘ne da bi mu trenilo oko, je izjavil Melancan.’ = [...] je rekelPRET.D Melancan, ne da bi trenilPOG.D z očmi (IPS, 376). [43] Майка ми, без да ѝ мигнеSED.D окото, нацелуваAO.D ръцете на всички [...] (IP), dob. ‘Moja mati je, ne da bi ji trenilo oko, vsem poljubila roke’ = Mati je, ne da bi trenilaPOG.D, vsem polju­ bilaPRET.D roke [...] (IPS, 396). Kar 96 (88,1 %) od 109 bolgarskih zvez z odvisnikom neuresničenega dejanja (AP = 33; HO = 20; GG = 16; IP = 15; JR = 12) ima soodnosna osebka glav­ nega stavka in odvisnika, enako pa velja za 85 (78 % oz. 88,5 %) njihovih pre­ vodnih ustreznic (npr. 10–12). V preostalih 11 zgledih (AP = 4; HO = 4; IP = 2; GG = 1) o soodnosnih osebkih ni mogoče govoriti zaradi nestavčnih prevodnih rešitev (npr. 14). V analiziranem korpusu je le 13 (11,9 %) nesoodnosnih osebkov (JR = 4; AP = 3; GG = 3; HO = 2; IP = 1), ki so ohranjeni v 12 prevodnih zgledih (npr. 13). Zgolj v enem prevodnem zgledu (JR) je izhodiščna osebkovnost spremenjena – v prevodu sta osebka soodnosna (25). RazpRava in sklep Namen prispevka o prevajanju bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja v slovenščino je bil – po predstavitvi bolgarističnih in slovenističnih analiz tovr­ stnih odvisnikov – opredeliti in primerjati značilnosti (zgradbo, funkcijo in po­ men, časovnost, položaj ter osebkovnost) izhodiščnih bolgarskih odvisnikov in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic ter določiti ujemanje med izhodiščnimi in prevodnimi jezikovnimi zgradbami. Analiza naj bi dopolnila prevodno-jezikovne primerjave bolgarščine in slovenščine ter vsaj v prevodni luči osvetlila odvisnike, ki v slovenistiki še niso bili deležni bolj poglobljene analize. Bolgaristične analize odvisnikov, ki jih uvaja без да ‘ne da’, prinašajo nas­ lednje ugotovitve: funkcijsko-pomensko gre za tip prislovnodoločilnih načinovnih 5 4.5 79Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 odvisnikov (npr. Nicolova 1983), ti pa so lahko obravnavani tudi samostojno kot odvisniki neuresničenega dejanja, ki bi lahko spremljalo dejanje v glavnem stavku ali se nahajalo pred njim (npr. Ivanova – Gradinarova 2015; Ivanova 2017); njiho­ ve pomenske lastnosti so npr. protivnost, dopustnost, pogoj in način. Najpogostejši čas v odvisniku je sedanjik, domnevno povezavo nedovršnikov z istodobnostjo in dovršnikov s preddobnostjo (prim. Ivanova – Gradinarova 2015; Ivanova 2017) pa je treba problematizirati; redkeje se v odvisniku pojavljajo imperfekt (istodob­ nost), perfekt in pluskvamperfekt (preddobnost). Medstavčne zveze z odvisniki neuresničenega dejanja imajo lahko soodnosne ali nesoodnosne osebke. Odvisnik je položajno svoboden, a se večinoma nahaja za glavnim stavkom. V slovenistiki odvisniki z ne da večinoma veljajo za načinovne (npr. Toporišič 2000; Herrity 2000; Gabrovšek – Žele 2019), pojavljajo pa se tudi drugačne opredelitve: protivni dodatek (Skubic 1999), spremna okoliščina (Žele 2013). Med značilnostmi odvis­ nikov je izpostavljen še pogojni naklon. V večini prevodov (76; 69,7 %) bolgarskim odvisnikom neuresničenega de­ janja ustrezajo istovrstni slovenski odvisniki (z veznikom ne da). Tem sledijo nestavčna prislovna določila (11; 10,1 %), med katerimi prevladuje izhodiščni pomensko sorodna zveza brez + rodilnik (ob posameznih nepredložnih določi­ lih načina in časa), vezalna priredja (9; 8,3 %), manj je protivnih priredij (6), prilastkovih oziralnih odvisnikov (3), ob njih pa je še po en namerni, pogojni in dopustni odvisnik. Čeprav se prevodne možnosti lahko zgradbeno-funkcijsko ločijo od izhodiščnih, pa pomensko (tudi s pomočjo zanikanja) kažejo na neure­ sničenost (odsotnost) dejanja, ki je povezano z dejanjem v glavnem stavku in mu je časovno paralelno ali neparalelno. Tako je bil tudi prevodno izkoriščen poten­ cial različnih izrazitvenih možnosti posameznega razmerja (predvsem v smislu podredne in podredne izrazitve prim. Žele 2016: 37–40; Krvina – Žele 2018: 9–10), pri čemer lahko – tako v bolgarščini kot v slovenščini – že pri samih od­ visnikih neuresničenega dejanja govorimo o posameznih pomenskih tipih, prim. protivnost, dopustnost, način in pogoj (pri tem je treba kot ključno izpostaviti pomensko razmerje med vsebinama oz. povedkoma sestavnikov, prim. Krvina – Žele 2018: 8–11). Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ustreznice načeloma spadajo v isto časovno sfero: v analiziranih primerih gre večinoma za pre­ teklost (s prihodnostjo v preteklosti), manjkrat za sedanjost, najredkeje prihodnost. Po glagolsko-naklonskih oblikah so si izhodiščne in ciljne zgradbe manj podobne, na kar vplivajo razlike med glagolskima sistemoma in zgradbeno različne prevodne možnosti v slovenščini. Če se omejimo zgolj na odvisnike neuresničenega dejanja, v bolgarskih zgledih prevladuje sedanjik (nedovršnikov in dovršnikov), perfekt je redek (imperfekta in pluskvamperfekta v gradivu ni; prim. Nicolova 1983; Iva­ nova – Gradinarova 2015; Ivanova 2017), v slovenščini pa je izključno pogojnik (prim. Gabrovšek – Žele 2019); v glavnem stavku se nahajajo časovno-naklonske glagolske oblike, ki bi jih lahko pričakovali v posamezni časovni sferi. 80 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... Dobri dve tretjini (77; 70,6 %) od 109 bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja se nahaja za glavnim stavkom, slaba petina (20; 18,3 %) jih je pred glavnim stavkom, dobra desetina (12; 11 %) pa glavni stavek deli na dva dela (prim. Nico­ lova 1983). Večina slovenskih ustreznic (94; 86,2 %) ohranja izhodiščni položaj, položajne spremembe so redke (4), zunaj obravnave pa so zgledi z nestavčnimi ustreznicami bolgarskih odvisnikov (11). Od 76 slovenskih odvisnikov neuresni­ čenega dejanja jih večina stoji za glavnim stavkom (53; 69,7 %), v 12 (15,8 %) oz. 11 (14,5 %) zgledih pa stojijo pred glavnim stavkom oz. ga delijo na dva dela; od bolgarskih odvisnikov se položajno ločijo dvakrat. Poleg prevodne motivacije bi na položajno ujemanje analiziranih bolgarskih odvisnikov in njihovih slovenskih ustreznic lahko vplivale še notranjejezikovne tendence – o mestu načinovnih odvis­ nikov za nadrednim stavkom prim. Žele 2016: 42; o drugem mestu spremljevalnega dela vezalnega in protivnega priredja (kot dodajanje negativne vsebine, vsebinsko nasprotje s prvim delom) prim. Toporišič 2000: 647. Velika večina bolgarskih zvez z odvisnikom neuresničenega dejanja (96; 88,1 %) ima v glavnem stavku in odvisniku soodnosna osebka, raznoosebkovne zveze so redkejše (13; 11,9 %). Izhodiščna osebkovnost močno prevladuje v pre­ vodnih zgledih (97; 89 %) – le enkrat pride do spremembe nesoodnosnih osebkov v soodnosna, ostali odkloni od izhodiščnega stanja so vezani na 11 nestavčnih pre­ vodnih ustreznic. Analiza je pokazala, da se bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in nji­ hove slovenske ustreznice ujemajo po pomenu, časovni perspektivi, položaju in osebkovnosti – na navedenih ravneh prevodne ustreznice torej večinoma sledijo iz­ hodiščnim zgradbam. Do razlik prihaja predvsem na izrazni ravni, prim. zgradbo in funkcijo ustreznic (ob prevladi istovrstnih slovenskih odvisnikov) ter rabo glagol­ skih oblik. Kot že omenjeno, v analizi dobnost ni bila upoštevana, kar predstavlja njeno omejitev (previdena je ločena razprava). Pri slovenskih odvisnikih neuresni­ čenega dejanja je bil natančneje osvetljen njihov pomen, pokazale so se pomenske paralele z zgradbeno drugačnimi ustreznicami, potrjena je bila raba pogojnika v odvisniku (ob različnih glagolskih oblikah v glavnem stavku), prevlada položaja za glavnim stavkom (ob krovni položajni fleksibilnosti) in soodnosnih osebkov. Katere od teh značilnosti prevedenih slovenskih odvisnikov neuresničenega dejanja lahko posplošimo (ter v kolikšni meri) na neprevedene ter kakšno je uje­ manje med neprevedenimi slovenskimi in bolgarskimi odvisniki, pa kljub obstoje­ čim delnim ugotovitvam ostaja raziskovalno vprašanje, na katerega bo treba bolj celostno odgovoriti z ločeno raziskavo (npr. na osnovi korpusa Gigafida). kRajšave AO = aorist; AO-R = aorist-renarativ; D = dovršnik; IM = imperfekt; ND = nedovršnik; PF = perfekt; POG = pogojnik; PPF = pluskvamperfekt; PRET = preteklik; PRIH = prihodnjik; SED = sedanjik; SED-R = sedanjik-renarativ 81Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 viRi AP = Алек Попов, Мисия Лондон, София: Ciela, 2009. [Alek Popov, Misija London, Sofija: Ciela, 2009.] APS = Alek Popov, Misija London, prev. Eva Šprager, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. GG = Георги Господинов, Естествен роман, София: Корпорация Развитие, 1999, www.slovo. bg (5. 7. 2021). [Georgi Gospodinov, Estestven roman, Sofija: Korporacija Razvitie, 1999, www.slovo.bg (5. 7. 2021).] GGS = Georgi Gospodinov, Naravni roman, prev. Borut Omerzel, Ljubljana: Študentska založba, 2005. HO = Хаим Оливер, Федерация на династронавтите, София: Народна младеж, 1963, https:// chitanka.info (5. 7. 2021). [Haim Oliver, Federacija na dinastronavtite, Sofija: Narodna mladež, 1963, https://chitanka. info (5. 7. 2021).] HOS = Haim Oliver, Federacija dinastronavtov, prev. Matej Rode, Ljubljana: MK, 1965. IP = Ивайло Петров, Преди да се родя и след смъртта ми, София: Издателство Захарий Стоянов, Университетско издателство Св. Климент Охридски, 2005, https://chitanka.info (5. 7. 2021). [Ivajlo Petrov, Predi da se rodja i sled sm”rtta mi, Sofija: Izdatelstvo Zaharij Stojanov, Uni­ versitetsko izdateltvo Sv. Kliment Ohridski, 2005, https://chitanka.info (5. 7. 2021).] IPS = Ivajlo Petrov, Preden sem se rodil in potem, prev. Ana Drk, v: Antologija bolgarske književnosti 2, ur. Ljudmil Dimitrov idr., Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2009, 374–420. JR1 = Йордан Радичков, Свирепо настроение, София: Издателство Христо Ботев, 1965, https:// chitanka. info (5. 7. 2021). [Jordan Radičkov, Svirepo nastoenie, Sofija: Izdatelstvo Hristo Botev, 1965, https://chitanka. info (5. 7. 2021).] JR2 = Йордан Радичков, Верблюд, Варна: Книгоиздателство Георги Бакалов, 1984, https://chi­ tanka.info (5. 7. 2021). [Jordan Radičkov, Verbljud, Varna: Knigoizdatelstvo Georgi Bakalov, 1984, https://chitanka. info (5. 7. 2021).] JR3 = Йордан Радичков, Скандинавците, Варна: Издателство LiterNet, 2002, https://liternet.bg (5. 7. 2021). [Jordan Radičkov, Skandinavcite, Varna: Izdatelstvo LiterNet, 2002, https://liternet.bg (5. 7. 2021).] JRS = Jordan Radičkov, Kruto razpoloženje, prev. Eva Šprager, Ljubljana: Slovenska matica, 2006. liteRatuRa Antova idr. 2002 = Evgenia Antova – Ekaterina Boytchinova – Poly Benatova, Short grammar of Bulgarian for English speaking learners, Sofia: »AVM Komers« ET – »ASPA« SD, 2002. Běličová – Sedláček 1990 = Helena Běličová – Jan Sedláček, Slovanské souvětí, Praha: Akademia, 1990. Blum-Kulka 1986 = Shoshana Blum-Kulka, Shifts of Cohesion and Coherence in Translation, v: Inter- lingual and Intercultural Communication, ur. Juliane House – Shoshana Blum-Kulka, Tübingen: Narr, 17–35. Bojadžiev idr. 1999 = Тодор Бояджиев и др., Съвременнен български език, София: Издателска къща Петър Берон. [Todor Bojadžiev idr., S”vremennen b”lgarski ezik, Sofija: Izdatelska k”šta Pet”r Beron, 1999.] Gabrovšek – Žele 2019 = Dejan Gabrovšek – Andreja Žele, Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini, Slavistična revija 67.3 (2019), 487–507. Grošelj 2020 = Robert Grošelj, Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled, Jezikoslovni zapiski 26.2 (2020), 129–144. 82 Robert Grošelj  Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske ... Grošelj 2021 = Robert Grošelj, The fate of the Bulgarian word deto in Slovene literary translations, Ezikov svjat 19.1 (2021), 34–44. Herrity 2000 = Peter Herrity, Slovene: A Comprehensive Grammar, London – New York: Routledge, 2000. Hirci – Mikolič Južnič 2014 = Nataša Hirci – Tamara Mikolič Južnič, Korpusna raziskava rabe vzročnih in pojasnjevalnih povezovalcev v prevodih iz angleščine in italijanščine, v: Prevo- doslovno usmerjene kontrastivne študije, ur. Agnes Pisanski Peterlin – Mojca Schlamberger Brezar, Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2014, 150–170. Hirci – Mikolič Južnič 2015 = Nataša Hirci – Tamara Mikolič Južnič, Anything but simple?: adver­ sative connectors between English and Slovene, v: Contrastive analysis in discourse studies and translation – Analyse contrastive de discours et traduction – Kontrastive Diskursanalyse und Translation, ur. Mojca Schlamberger Brezar idr., Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2015, 84–106. Ivanova 2017 = Елена Ю. Иванова, Придаточное неосуществленного действия в болгарском языке и его русские параллели, Rhema. Рема 16.2 (2017), 41–69. [Elena Ju. Ivanova, Pridatočnoe neosuščestvlennogo dejstvija v bolgarskom jazyke i ego rus- skie paralleli, Rhema. Rema 16.2 (2017), 41–69.] Ivanova – Gradinarova 2015 = Елена Ю. Иванова – Алла А. Градинарова, Синтаксическая система болгарского языка на фоне русского, Москва: Языки славянской культуры, 2015. [Elena Ju. Ivanova – Alla A. Gradinarova, Sintaksičeskaja sistema bolgarskogo jazyka na fone russkogo, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2015.] Krvina – Žele 2018 = Domen Krvina – Andreja Žele, Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih, Jezikoslovni zapiski 24.1 (2018), 7–25. Nicolova 1983 = Руселина Ницолова, Сложно съставно с подчинено обстоятелствено изре­ чение за начин и сравнение, в: Граматика на съвременния български книжовен език 3: синтаксис, гл. ред. Константин Попов, София: Издателство на БАН, 1983, 363–373. [Ruselina Nicolova, Složno s”stavno s podčineno obstojatelstveno izrečenie za način i srav­ nenie, v: Gramatika na s”vremennija b”lgarski knižoven ezik 3: sintaksis, gl. red. Konstantin Popov, Sofija: Izdatelstvo na BAN, 1983, 363–373.] Pisanski Peterlin 2015 = Agnes Pisanski Peterlin, Sentence-initial adversative connectives in Slo­ vene-English translation of academic discourse: A corpus study, v: Contrastive analysis in di- scourse studies and translation – Analyse contrastive de discours et traduction – Kontrastive Diskursanalyse und Translation, ur. Mojca Schlamberger Brezar idr., Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2015, 68–82. Scatton 1993 = Ernest A. Scatton, Bulgarian, The Slavonic Languages, ur. Bernard Comrie – Gre­ ville Corbett, London – New York: Routledge, 1993, 188–248. Schlamberger Brezar 2017 = Mojca Schlamberger Brezar, Exploration des corpus littéraires à des fins linguistiques et traductionnels: exemple du connecteur ‘mais’ en français et de ses variantes traductionnelles en slovène, inTRAlinea Special Issue: Corpora and Literary Translation (2017), http://www.intralinea.org/specials/article/2259. Skubic 1999 = Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega členka, Slavistična revija 47.2 (1999), 211–238. Stefanova 2000 = Марияна Стефанова, Съвременнен български език: синктаксис и лек- сикология, Шумен: Университетско издателство Епископ Константин Преславски, 2000. [Marijana Stefanova, S”vremennen b”lgarski ezik: sintaksis i leksikologija, Šumen: Universi­ tetsko izdatelstvo Episkop Konstantin Preslavski, 2000.] Stefanova 2007 = Марияна Стефанова, Съвременнен български език: фонетика и морфология, Шумен: Университетско издателство Епископ Константин Преславски, 2007. [Marijana Stefanova, S”vremennen b”lgarski ezik: fonetika i morfologija, Šumen: Universitet­ sko izdatelstvo Episkop Konstantin Preslavski, 2007.] Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. 83Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Valčanova 2002 = Marinela Valčanova, Raziskave o slovenskem jeziku v bolgarski jezikoslovni tradiciji – zgodovina in perspektive, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2002 (Obdobja 18), 389–400. Žele 2013 = Andreja Žele, Slovenska besedilna skladnja z jezikovnosistemskega vidika – temeljni pojmi, Ljubljana: samozaložba, 2013. Žele 2016 = Andreja Žele, O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem, Jezikoslovni zapiski 22.2 (2016), 31–44. summaRy Bulgarian Clauses of Unaccomplished Action and Their Slovenian Translation Equivalents: A Syntactic Comparison This article compares semantic-syntactic features of Bulgarian clauses of unaccom­ plished action and their Slovenian translation equivalents. The translation analysis in the study is based on text examples from five Bulgarian literary works and their Slove­ nian translations. In Bulgarian linguistics, clauses introduced by без да ‘without’ represent a sub­ type of adverbial clauses of manner or independent clauses of unaccomplished action that could have accompanied or preceded the action in the main clause. Their features include the following: adversative, modal, or conditional semantic features; the present indica­ tive (signaling contemporaneity or anteriority) as the typical verb form—the imperfect or (past) perfect indicative (signaling, respectively, contemporaneity or anteriority) are less frequent; coreferential or non-coreferential subjects in the main clause and subordinate clause; and free sentence position, although postposition with regard to the main clause prevails. In Slovenian linguistics, the analogous subordinate clauses introduced by ne da ‘without’ are viewed—in general—as adverbial clauses of manner (in some studies they are regarded as adversative additions or accompanying circumstances). Slovenian clauses of unaccomplished action include the conditional verb form. The works analyzed include 109 Bulgarian clauses of unaccomplished action in­ troduced by без да ‘without’. Their most frequent Slovenian translation equivalents are analogous subordinate clauses (introduced by ne da ‘without’; 76), followed by non- clausal adverbial phrases (mainly prepositional phrases using brez ‘without’ + geni­ tive; 11), cases of copulative (9) and adversative coordination (6), relative attributive clauses (3), and final (2), conditional (1), and concessive clauses (1). The source-text clauses and their translation equivalents are similar with respect to their meaning (unac­ complished action, accompanying or preceding the action in the main clause; see also contrast, condition, and manner), temporal perspective (the temporal frames of past, pres­ ent, and future), position (prevailing postposition with regard to the main clause), and subject coreferentiality (i.e., coreferential subjects). The Bulgarian clauses analyzed and their Slovenian equivalents differ mainly in their structure, their syntactic function (see above), and use of verb forms (see, e.g., the present and perfect indicative in Bulgarian clauses of unaccomplished action and the conditional in analogous Slovenian clauses; see also, in general, a richer system of verb forms in Bulgarian). The analysis has highlighted several features of Slovenian (albeit translated) clauses of unaccomplished action: their meaning (and semantic parallels with structurally different translation equivalents), the use of the conditional (with different verb forms in the main clause), the prevalence of postposed subordinate clauses (with regard to the main clause), and subjects coreferential with the main-clause subjects. 85Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 nika Pavletić analiza glasoslovnih napak govoRCev makedOnščine pRi učenju slOvenščine Cobiss: 1.02 V prispevku je predstavljena primerjava glasoslovnega sistema slovenščine in makedon­ ščine, na podlagi katere je narejena analiza napak govorcev makedonščine pri učenju slo­ venščine kot tujega jezika na glasoslovni ravnini. V raziskavi je sodelovalo 20 študentov Univerze na Primorskem, ki so govorci makedonščine. Analiza zajema variante izgovora v in l, izgovor e in polglasnika pred r in upoštevanje premene po zvenečnosti. Rezultati so sistematično predstavljeni v preglednicah, analiza pa vključuje tudi razlago in izvor izgovornih napak. Ključne besede: glasoslovje, slovenščina kot tuji jezik, makedonščina, tuji govorci An Analysis of Phonetic Errors by Macedonian Speakers Learning Slovenian This article compares the phonologies of Macedonian and Slovenian, based on which it analyzes phonological errors by Macedonian speakers learning Slovenian as a foreign language. Twenty Macedonian-speaking students at the University of Primorska were included in the research. The analysis includes pronunciation variants of v and l, pronun­ ciation of e and schwa before r, and pronunciation of voicing alternations. The results are systematically presented in tables. The analysis also includes an explanation and sources of pronunciation errors. Keywords: phonetics, Slovenian as a foreign language, Macedonian, foreign speakers uvod S slovenščino kot tujim jezikom se učeči se najpogosteje srečajo v svoji odrasli dobi, zato je najmočnejši prenos iz prvega jezika na ravni fonetike, ki se kaže v tujem naglasu (Požgaj Hadži – Ferbežar 2012: 149). Materni govorci bodo razu­ meli tudi izreke, ki so precej oddaljeni od idealne jezikovne uresničitve, pri tem pa bodo najbolj negativno odreagirali na tuj naglas, saj ga »prenašajo« najslabše in so nanj tudi najbolj občutljivi (Pirih Svetina 2003: 24). Pri učenju tujega jezika je glasoslovna ravnina najzahtevnejša in obenem najbolj zapostavljena, zato je na vseh stopnjah jezikovnega učenja del pouka nujno posvetiti glasoslovju oz. pravil­ ni izreki. Pravilni izgovor je zanemarjen iz različnih razlogov (Mildner 1999: 13): učencem se pogosto zdi, da je sporazumevanje možno kljub slabemu izgovoru, mnogo učiteljev ni nikoli popolnoma usvojilo pravilnega izgovora tujega jezika, ki ga poučujejo, zato slabega izgovora ne prepoznajo ali ga ne znajo popraviti. Posebej problematični so glasovi, katerih artikulacija se zelo razlikuje od tistih v maternem jeziku učečih se, zanemarjanje tega segmenta (tako učitelja kot učečih 1 https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.05 86 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... se) pa lahko vodi v fosilizacijo napak na glasoslovni ravnini, ki jih je pozneje zelo težko odpraviti. V zadnjem času se veča število tujcev, ki se iz različnih razlogov učijo slo­ venščino, med njimi pa je čedalje več govorcev makedonščine kot prvega jezika. Z analizo težav govorcev makedonščine pri učenju slovenščine se je ukvarjala že Lidija Arizankovska (2009), ki ugotavlja, da se napake pojavljajo na vseh jezikov­ nih ravninah, največ težav pa povzročajo usvajanje sistema sklanjatev, ki ga make­ donščina ne pozna, stopnjevanje pridevnikov in prislovov (makedonski analitični model nasproti slovenskemu sintetičnemu), izražanje svojine s pomočjo pridevniške besede in besedni red. Na glasoslovni ravnini je zelo problematičen naglas, in sicer naglasni tip in naglasno mesto. Težavna, predvsem pri izgovoru, sta tudi fonema v in l na začetku in na koncu besede ter pred soglasnikom, pri pisanju pa pogosto prihaja do zamenjave teh dveh grafemov v omenjenih položajih (Arizankovska 2009: 28). teORetična izhOdišča: pRimeRjava slOvenskeGa in makedonskega glasoslovnega sistema »Obvladovanje diferencialnih posebnosti obeh jezikov je predpogoj za uspešno usvajanje tujega jezika,« ugotavlja Arizankovska (2015: 80). Kontrastivni prikaz slovenskega in makedonskega glasoslovnega sistema tako predstavlja izhodišče za našo analizo, saj izpostavlja glavne razlike med jezikovnima sistemoma, ki pri učenju tujega jezika pogosto povzročajo težave. Govorna interferenca se pojavlja predvsem na ravni fonetične uporabe, njene vzroke pa je treba iskati v fonoloških sistemih izvornega in ciljnega jezika (Požgaj Hadži 2002: 35). Primerjava glaso­ slovnih sistemov slovenščine in makedonščine je nujen korak pri zaznavanju in predvidevanju problematičnih mest. S tem se tudi uzaveščajo razlike med sistemo­ ma, zato je napake lažje odpravljati, kar omogoča hitrejše doseganje sporazume­ valne zmožnosti (Požgaj Hadži – Ferbežar 2012: 149). Ena izmed ključnih razlik med slovenskim in makedonskim glasoslovnim sis­ temom se pokaže že pri številu fonemov: slovenski glasoslovni sistem obsega 29 fonemov (8 samoglasnikov in 21 soglasnikov), makedonski pa 31 (5 samoglasni­ kov in 26 soglasnikov). Samoglasniki Preglednica 1: Samoglasniki slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 2004: 48) Sprednji Srednji Zadnji Visoki i u Sredinski е о ɛ ə ɔ Nizki а 2.1 2 87Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Preglednica 2: Samoglasniki makedonskega knjižnega jezika (Bojkovska idr. 2008: 102) Sprednji (предни) Srednji (средни) Zadnji (задни) Visoki (високи) и у Sredinski (средни) е о Nizki (ниски) а Slovenski samoglasniški sestav temelji na fonološkem nasprotju med širokim in ozkim e-jevskim in o-jevskim samoglasnikom, prostim oz. svobodnim mestom naglasa in fonološkosti trajanja pri jakostno naglašenih samoglasnikih (prim. bràt : brát, kùp : kúp). Slovenski samoglasniki se izgovarjajo brez reduciranja, tj. jasno, odprto in navzven. So tudi edini fonemi, ki so v slovenščini naglašeni, mesto naglasa pa je sorazmerno nepredvidljivo – naglasa se v slovenskem knjiž­ nem jeziku večinoma naučimo skupaj z besedo. Samoglasniki so lahko naglašeni in dolgi (í é ê á ô ó ú), naglašeni in kratki (ì è à  ò ù) ter nenaglašeni in kratki (i e a ə o u). Ozka é in ó sta v slovenskem jeziku veliko bolj pogosta kot široka ê in ô (Tivadar – Batista 2019: 19; Tivadar 2004: 31). Samoglasniki se v makedonskem knjižnem jeziku izgovarjajo jasno in z mi­ nimalnimi spremembami zaradi vpliva sosednjih glasov, zato makedonski jezik uvrščamo med jezike brez samoglasniške asimilacije. Za makedonski samoglasni­ ški sistem je značilno, da ni distribucijskih omejitev, kar pomeni, da se samoglas­ niki lahko pojavijo v vseh položajih, tj. pred oz. za skoraj vsakim soglasnikom in samoglasnikom ne glede na položaj v besedi. Tako kot v slovenščini so tudi v makedonščini samoglasniki vedno naglašeni in tvorijo jedro zloga. Nenaglašeni samoglasniki se v knjižnem govoru ne reducirajo. Kolikostna nasprotja so se pri makedonskih samoglasnikih izgubila (prim. Labroska 2012; Panovska-Dimkova 2010: 45; Sawicka – Spasov 1997: 51). Soglasnik p je v makedonskem knjižnem jeziku v določenih položajih zlo­ gotvoren, in sicer med dvema soglasnikoma (црква), na začetku besede pred so­ glasnikom (’рж), v besednem sestavu s predpono, ki se končuje na samoglas­ nik (за’ржи), na meji med predpono, ki se končuje na samoglasnik in soglasnik (по’рти) in na koncu besede v nekaterih tujih samostalnikih (жанр). Z opuščajem (apostrofom) ’ je označen, ko je zapisan na začetku besede in mu sledi soglas­ nik (’рбет) ter na morfološki meji za predpono, ki se končuje na samoglasnik (за’ржи), brez apostrofa pa se zapisuje, kadar se nahaja med dvema soglasnikoma (дрво). Polglasnik je sicer prisoten v veliko makedonskih narečjih, vendar je ozna­ čen kot obroben pojav, v makedonskem knjižnem jeziku pa je strogo omejen na turcizme, nekatere priimke in variante nekaterih leksemov1 (Panovska-Dimkova 2010: 50; Minova-Ǵurkova 2007: 22; Sawicka – Spasov 1997: 50). V nasprot­ 1 Polglasnik se pojavlja tudi pri izgovoru nekaterih krajšav, npr. mak. CPM [sǝrǝmǝ] (Sawicka – Spasov 1997: 50). 88 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... ju z makedonščino je polglasnik fonem slovenskega knjižnega jezika in pogosto problematičen tako za materne kot za tuje govorce. Izgovarja se na sredini ustne votline, pri tem pa je ustna votlina nevtralna – ne jezik ne ustnice nimajo posebej izrazitih gibov. Polglasnik v slovenskem črkopisu nima svoje črke. V knjižnem jeziku ga zapisujemo s črko e, pred r ga zapisujemo le na koncu besede (izjema je beseda žanr [žanər]), če r ne sledi zvočnik, npr. grm [gərm]. Polglasnik, zapisan z e, pri pregibanju pogosto izpade, zato tak polglasnik imenujemo tudi neobstojni polglasnik. Polglasnik je lahko naglašen (pès) ali nenaglašen (miníster) (Horjak 2019: 40; Tivadar – Batista 2019: 20). Značilnost makedonskega samoglasniškega sistema je tudi pojav samoglasni­ ških nizov. Gre za t. i. samoglasnike v neposrednem stiku, ki ne poznajo distri­ bucijskih omejitev, kar pomeni, da se skupaj lahko pojavljajo vsi samoglasniki. Tukaj ločimo dve skupini: (1) pri stiku med predpono ali členkom z osnovno bese­ do je meja med samoglasnikoma jasna, pri izgovoru pa se delita vsak v svoj zlog, npr. сеедно (се-едно), заака (за-ака) itd.; (2) na sredini in na koncu besede se samoglasnika izgovarjata skupaj kakor en dolg glas. Tako je npr. pri glagolih iz a-skupine v 3. osebi množine v sedanjiku in določnem pretekliku, npr. викаат, викаа [vikāt, vikā], pa tudi v nekaterih drugih primerih, npr. снаа, змии, чии [snā, zmī, čī] (Koneski 2004: 97; Sawicka – Spasov 1997: 59). Zvočniki Preglednica 3: Zvočniki slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 2004: 74) Ustni Po mestu ožine Nosni Drsni Jezični nepretrgani pretrgani ustnični m v zobnovenčni n l r nebni j Preglednica 4: Zvočniki makedonskega knjižnega jezika (po Bojkovska idr. 2008: 104; Minova-Ǵurkova 2007: 24–26) Mesto tvorbe Način tvorbe ustnični (уснени) zobnovenčni (забновенечни) venčni (венечни) trdonebni (тврдонепчени) vibrirajoči (вибранти) р drsniki (глајдови) л ј nosniki (назални) м н њ laterali (латерали) љ 2.2 89Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Slovenski zvočniški sestav šteje šest glasov, makedonski pa sedem. Make­ donščina pozna še glasova љ in њ, ki ju v slovenščini ni. Ena izmed ključnih razlik je tudi ta, da je glas v v slovenščini zvočnik, medtem ko v makedonščini spada med nezvočnike. V slovenskem knjižnem jeziku zvočniki spadajo med glasove srednje odprtostne stopnje in ne vplivajo na zvenečnost pred njimi stoječih nezvočnikov, torej so zvenečnostno nevtralni, prim. treti – dreti, satje – sadje, tvoj – dvoj, niti ni­ majo ustreznih nezvenečih parnih glasov (izjema je zvočnik v, ki ima v določenem glasovnem okolju nezvenečo položajno varianto [ʍ]). Nekateri zvočniki poznajo pri izgovoru več variant, kar pomeni, da posamezen fonem lahko v soseščini dru­ gega fonema spremeni izgovorno obliko (zvočniške variante) (SP 1 Pravila 1994: 81; Šeruga Prek – Antončič 2014: 137). Zvočniki imajo v makedonskem knjižnem jeziku določene distribucijske omejitve: pojavljajo se izključno v položaju ob samoglasniku ali drugem zvočni­ ku. Nikoli ne stojijo med dvema nezvočnikoma ali junkturo in nezvočnikom. Če se zvočnik v takem glasovnem okolju vseeno pojavi, je podvržen vokalizaciji, lahko pa soglasniški sklop razpade ali se reducira. Razpad soglasniških sklopov s po­ močjo samoglasnikov je v sodobnem makedonskem knjižnem jeziku omejen samo na določene morfonološke tipe, npr. -зм → -зам (реализам, идеализам), -тр → -тар (метар, литар) (Koneski 2004: 101; Sawicka – Spasov 1997: 69–74). V slovenščini poznata največ variant zvočnika l in v, v makedonščini pa je najbolj varianten fonem л. Položajni izgovor /l/ v slovenskem knjižnem jeziku:  l pred samoglasnikom izgovarjamo kot [l], npr. lipa [lipa];  l med dvema samoglasnikoma izgovarjamo kot [l], npr. kolo [kolo];  l pred soglasnikom in za samoglasnikom izgovarjamo kot dvoglasniški u [u̯], npr. molk [mou̯k], pol kile [pou̯ kile], pri časovnem prislovu pol pa kot [l], npr. pol enih [pol enih];  l v izglagolskih izpeljankah -lc-, -lk-, -lč-, -lsk-, -lstv- izgovarjamo kot [u̯], npr. bralca, bralka, bralčeva, bralski, bralstvo [brau̯ca, brau̯ka, brau̯čeva, brau̯ski, brau̯stvo];2  l na koncu besede izgovarjamo kot [u̯] pri deležnikih na -l (hodil [hodi]), večini samostalnikov moškega spola v imenovalniku in enako glasečem se tožilniku ednine (stol [sto]), nekaterih samostalnikih ženskega spola (misel [misə]), večini pridevnikov (bel [be̯]);  morfemski -ol- v besedah izgovarjamo kot [o], npr. volk [vou̯k];  l se v zvezi -ln- skoraj vedno izgovarja kot [l], npr. kopalnica [kopalnica];  l v prevzetih besedah vedno izgovarjamo kot [l], npr. intelektualci [intelektualci];  črkovni sklop lj se pred samoglasnikom izgovarja ločeno, tj. l + j, npr. Ljub ljana [Ljubljana];  l v črkovnem sklopu lj pred soglasnikom ali na koncu besede izgovarjamo kot mehčani l [l’], npr. Poljska [pol’ska], prijatelj [prijatel’] (Tivadar – Batista 2019: 22; Šeruga Prek – Antončič 2014: 149). Grafem љ v makedonščini označuje mehki soglasnik, ki se razlikuje od trdega л. Glas љ govorcem makedonščine pri učenju slovenščine ne predstavlja posebnih 2 Pri izgovoru pripon -lc- in -lk- si lahko v večini primerov pomagamo tudi tako, da preverimo, ali beseda pomeni kaj živega (u̯-jevski izgovor) ali neživega (l-jevski izgovor), npr. [drsau̯ka] ‘ženska, ki drsa’ in [drsalka] ‘drsalni čevelj’ (Šeruga Prek – Antončič 2014: 148). 90 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... težav, saj se v transliteraciji zapisuje s črkama l in j, zato je ta glas bolj problematičen v makedonskem standardnem jeziku; ali se določena beseda piše z љ (npr. љубов) ali z лј (npr. илјада). Sklop лј se izgovarja povezano, pri čemer se л pred j zmehča, zato je trda izgovarjava л + ј napačna (Pravopis na makedonskiot jazik 2017: 13; Mino­ va-Ǵurkova 2007: 28). Glas л je fonem z največjim številom alofonov. V makedon­ skem knjižnem jeziku obstajata dve varianti izgovora л, in sicer zobno-dlesnični in dlesnični izgovor – л oz. trdi л (тврдо л) in polmehki л (полумеко л). Makedonski trdi л je trši od t. i. srednjeevropskega (zahodnoevropskega) l,3 polmehki л pa je trši kakor љ v srbščini. Trdi л se izgovarja v položaju pred zadnjimi samoglasniki, pred soglasniki in na koncu besede, vrh jezika pa se pri izgovoru dotika samo zgornjih sekalcev: ла (лав), ло (лош), лу (лут). Polmehki л se izgovarja v položaju pred j in sprednjimi samoglasniki (sem spada tudi љ, ki se v vseh položajih izgovarja mehko), sprednji del jezika pa se pri izgovoru dotika zobnega venca: ли (лице), ле (лет), лј (фотелја) (Panovska-Dimkova 2016: 7–8; 2010: 55–56). Fonem /v/ je v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku najbolj varianten in pravorečno težaven fonem. V osnovi pozna v variante [v], [w], [ʍ] in [u̯], v današ njem knjižnem govoru pa obstajajo še fakultativne variante, in sicer izgovor predloga v, izgovor pred drsnikoma /r/ in /l/ (vlada, vreme [wlada/ulada, wreme/ ureme], fonetično vprašljiva pa je tudi podoba (pred)soglasniških variant, zvene­ čega [w] in nezvenečega [ʍ] (Tivadar 1999: 341–342). Položajni izgovor /v/ v slovenskem knjižnem jeziku:  v pred samoglasnikom izgovarjamo kot v, npr. vino [vino];  v med dvema samoglasnikoma izgovarjamo kot v, npr. Slovenija [Slovenija];  v pred soglasnikom in za samoglasnikom izgovarjamo kot soglasniški in dvoglasniški u [u̯], saj ta varianta fonema /v/ skupaj s samoglasnikom pred seboj tvori dvoglasnik, npr. kovček [kou̯ček];  v na koncu besede za samoglasnikom in pred premorom izgovarjamo kot dvoglasniški u [u̯], npr. siv [siu̯];  ustnično-ustnični zveneči v [w] izgovarjamo pred zvenečim nezvočnikom, npr. vzajemno [wza­ jemno], pred zvočnikom,4 npr. vlada, vreme, vnetje [wlada, wreme, wnetje], za zvočnikom, npr. obrv [obərw], in kadar stoji na začetku besede pred zvenečim nezvočnikom ali zvočnikom in se znajde na meji dveh besed, od katerih se prva ne končuje na samoglasnik, npr. pred vlado [predwlado];  ustnično-ustnični nezveneči v [ʍ] izgovarjamo pred nezvenečim nezvočnikom, npr. vpis [ʍpis], kadar stoji na začetku besede pred nezvenečim nezvočnikom in se znajde na meji dveh besed, od katerih se prva ne končuje na samoglasnik, npr. ob vpisu [opʍpisu];  v besedah, ki se začenjajo s predponskim u, se ta izgovarja kot [u], [w] ali [ʍ], npr. udariti [udariti/wdariti/ʍdariti]; 3 T. i. srednjeevropski l se izgovarja tudi v slovenščini, zato je izgovor slovenskega l za make­ donske govorce pogosto težaven, izgovorne napake, predvsem pretrd izgovor, pa je zelo težko odpraviti (Pavletić 2019). 4 Tivadar (1999: 359) opozarja, da je izgovor fonema /v/ pred drsnikoma /r/ in /l/ normativno sporen, saj bi moral biti dopuščen (vsaj kot varianta) zobno-ustnični izgovor. Raziskava je poka­ zala, da tako spikerji in novinarji (profesionalni govorci) kot tudi drugi govorci pred drsnikoma /r/ in /l/ v vzglasnem položaju zelo pogosto izgovarjajo [v]. 91Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 2.3  predlog v se v knjižnem jeziku vedno izgovarja povezan z naslednjo besedo, vendar ne zobno- -ustnično, kot se v pogovornem jeziku; odvisno od glasovne soseščine se lahko izgovarja kot [u̯], [w] ali [ʍ], npr. v banki [wbanki], je v Iraku [jeu̯iraku], v hiši [ʍhiši] (Tivadar – Batista 2019: 22; Šeruga Prek – Antončič 2014: 151–154; Toporišič 2004: 77–78). Nezvočniki Preglednica 5: Nezvočniki slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 2004: 82) Po mestu tvorbe ustnični zobni zadlesnični mehkonebni Po načinu tvorbe nezven. zven. nezven. zven. nezven. zven. nezven. zven. zaporniki p b t d k g priporniki f s z š ž h zlitniki c č dž sičniki šumevci Preglednica 6: Nezvočniki makedonskega knjižnega jezika (po Bojkovska idr. 2008: 104) Mesto tvorbe Način tvorbe ustnični (уснени) zobnovenčni (забновенечни) venčni (венечни) trdonebni (тврдонепчени) mehkonebni (меконепчени) zaporniki (преградни) б, п д, т г, к priporniki (теснински) в, ф з, с ж, ш х zlitniki (преградно- теснински) ѕ, ц џ, ч ќ, ѓ Nezvočniki so glasovi najmanjše odprtostne stopnje, delijo pa se na tri skupine: za­ porniki, priporniki in zlitniki. Slovenski knjižni jezik ima 15 zvočnikov, makedonski pa 19, saj vsebuje še glas в in glasove ќ, ѓ in ѕ, ki jih slovenščina ne pozna. Fonem /dž/ obstaja v obeh jezikih, le da v slovenščini nima svojega grafema, v makedonščini pa ga označuje grafem џ .Tako v slovenščini kot v makedonščini se nezvočniki delijo tudi glede na zvenečnost: na zveneče in nezveneče. Brez ustreznega zvenečega para so v slovenskem knjižnem jeziku f, c in h, ki imajo samo zveneče variante. Nezvočniki so z akustičnega vidika najšibkejši glasovi, imajo pa odločilno vlogo pri določenih distribu­ cijskih značilnostih v makedonščini. Zanje je ravno tako značilna opozicija zvenečih in nezvenečih parov, glas х edini nima svojega zvenečega para (Sawicka – Spasov 1997: 87). V glasovnem nizu prihaja pri nezvočnikih do premene po zvenečnosti. »Nezveneče nezvočnike izgovarjamo v več položajih kakor zveneče, saj jih imamo ne le pred samo­ glasniki in zvočniki, temveč še na koncu besede pred premorom, pa tudi na koncu ene besede pred drugo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom« (SP 1 Pravila 1994: 92 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... 3 85). Premena po zvenečnosti deluje regresivno, kar pomeni, da desni glas vpliva na levega; pred nezvenečim nezvočnikom vedno izgovarjamo nezveneči nezvočnik, pred zvenečim zvenečega (glasba [glazba]), nezveneče nezvočnike pa izgovarjamo tudi na koncu besede pred premorom (Toporišič 2004: 83). Makedonski pravopis je fonetičen, zato se glasovne spremembe odražajo tako v govorjeni kot v pisni obliki, npr: риба – риб- + -че > рипче, сват – сват- + -ба > свадба, тежок – теж- + -ко > тешко itd., obstaja pa tudi nekaj izjem, ki odstopajo od pravila, npr. вторник, крадци, бегство. Zveneči soglasniki se v položaju na koncu besede izgovarjajo nezveneče, npr. дојдов [dojdof], нож [noš], ориз [oris] itd. (Bojkovska idr. 2008: 105). Glas в v standardni makedonščini spada med zveneče nezvočnike, njegov nezveneči par predstavlja glas ф, pri premeni po zvenečnosti pa se obnaša drugače kot ostali nezvočniki. V položaju za nezvenečim soglasnikom v besedi ne povzro­ ča regresivne asimilacije po zvenečnosti, kakor je značilno za ostale soglasnike, temveč lahko в podleže progresivni asimilaciji, npr. [sfoj], [tfoj], lahko pa izgovor ostane nespremenjen, npr. [svoj], [tvoj]. Na besedni meji je situacija enaka: glas в zvenečnostno ne vpliva na nezveneči soglasnik na koncu predhodne besede, npr. [let vo mesto] (Labroska 2012: 84–85). Kljub temu da je glas в med nezvočniki, Koneski ugotavlja, da ima в določene zvočniške lastnosti, saj zvočniki in в ne vplivajo na predhodne nezveneče glasove. Sledeči nezveneči soglasnik na zvoč­ nike ne vpliva, vpliva pa na glas в, ki v takih položajih preide v ф oz. v glas blizu ф (Koneski 2004: 126). To nakazuje variantnost fonema /v/ in kompleksnost tega vprašanja, kar poudarjata tudi Sawicka in Spasov, saj je med в in ф večja razlika kakor samo v zvenečnosti; že z vidika artikulacije je в sorazmerno močen glas, medtem ko je ф najšibkejši nezvočnik (Sawicka – Spasov 1997: 109). metodologija Raziskave V članku želimo prikazati osnovna glasoslovna odstopanja pri govorcih makedon­ ščine, ki se učijo slovenščino kot tuji jezik. Za preverjanje odstopanj od knjižne norme na glasoslovni ravnini je bilo sestavljeno krajše besedilo, ki vsebuje pred­ videna težavna mesta. Besedilo je prebralo 20 rojenih govorcev makedonščine, študentov na Univerzi na Primorskem, ne da bi ga prej videli oz. se nanj pripravili. Študenti so besedilo prebrali v študijskem letu 2017/2018, in sicer med zimskim izpitnim obdobjem. Z njihovo privolitvijo je bilo besedilo posneto, analiza pa je bila opravljena na podlagi slušne percepcije, saj ni bila uporabljena strojna opre­ ma. Pred snemanjem so vsi anketirani študenti opravili izpit pri predmetu Sloven­ ski jezik kot drugi/tuji jezik – osnovna raven (A1), ki ga Univerza na Primorskem izvaja za tuje študente. V okviru predmeta so študentje obiskovali 60 ur slovenšči­ ne v skupini za govorce slovanskih jezikov.5 5 Več o učenju slovenščine kot tujega jezika na Univerzi na Primorskem v Šumenjak – Volk 2020. 93Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Besedilo za glasoslovno analizo je vključevalo problematična mesta, pred­ vsem izgovorne razlike med jezikoma, ki so bile izbrane na podlagi kontrastiv­ ne analize slovenščine in makedonščine, pa tudi izkušenj iz pedagoške prakse. Analizirane glasove lahko razdelimo v štiri skupine, in sicer izgovor v, izgovor l, izgovor ozkega e in polglasnika pred r in upoštevanje premene po zvenečnosti, analiziranih pa je bilo 15 kategorij: izgovor v na začetku besede pred soglasnikom, izgovor v pred soglasnikom znotraj besede, izgovor predloga v, izgovor deležnika na ­l, izgovor l pred soglasnikom za poimenovanje osebe, izgovor l pred soglasni­ kom za poimenovanje stvari, izgovor l na koncu besede, izgovor istomorfemskega ­ol-, izgovor l pred samoglasnikom, izgovor e pred r, izgovor zlogotvornega r, izgovor polglasnika ob r, upoštevanje premene po zvenečnosti in izgovor zvenečih glasov v položaju na koncu besede. Cilji raziskave so bili:  kontrastivna obravnava slovenskega in makedonskega glasoslovnega sistema, ki služi kot izho­ dišče za prepoznavanje glasoslovnih razlik med jezikoma;  prikaz in analiza izgovornih napak, ki so pri učenju slovenščine problematične za govorce ma­ kedonščine;  prikaz vzrokov in izvorov napačnega izgovora, kar predstavlja temelj za pripravo ustreznega gradiva za odpravljanje izgovornih napak. pRedstavitev in analiza Rezultatov V preglednicah so predstavljeni rezultati glasoslovne analize govorcev makedon­ ščine. Za vsako analizirano kategorijo je posebej izdelana preglednica, ki vsebuje analizirane primere, število vseh odgovorov, število in delež pravilnih odgovorov ter število in delež napačnih odgovorov. Pod vsako preglednico je interpretacija re­ zultatov, ki ugotavlja, zakaj je prišlo do (ne)natančnega izgovora določenih glasov. Preglednica 7: Izgovor v na začetku besede pred soglasnikom Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež vpisal 20 9 45 % 11 55 % vsi 20 12 60 % 8 40 % vnetje 20 4 20 % 16 80 % vdreti 20 10 50 % 10 50 % vsako 20 7 35 % 13 65 % Pri izgovoru v na začetku besede pred soglasnikom so se pri vseh primerih pojavile napake. Največ napačnih odgovorov se je pojavilo pri besedah vnetje (16­krat) in vdreti (10-krat), kjer so anketiranci v prebrali kot [v], ter vpisal (11­krat) in vsako (13-krat), kjer so anketiranci v prebrali kot [f]. Pri vseh primerih je napačen izgovor posledica negativnega jezikovnega prenosa, saj se v v makedonščini pred 4 94 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... zvočniki in zvenečimi soglasniki v izgovarja kot [v], npr. влече, вбие, pred ne- zvenečimi soglasniki pa kot [f], npr. вторник. Preglednica 8: Izgovor v pred soglasnikom znotraj besede Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež povsod 20 8 40 % 12 60 % življenje 20 11 55 % 9 45 % Pri izgovoru v pred soglasnikom se je v obeh primerih pojavilo veliko število napačnih odgovorov (povsod 12-krat, življenje 9-krat). Ponovno se je pokazal ne­ gativni jezikovni prenos iz makedonščine, saj so anketiranci v besedi povsod v prebrali nezveneče, torej kot [f], v besedi življenje pa kot [v]. Preglednica 9: Izgovor v na koncu besede Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež naslov 20 4 20 % 16 80 % Titov 20 6 30 % 14 70 % domov 20 8 40 % 12 60 % kozličkov 20 6 30 % 14 70 % Anketiranci so v na koncu besede najpogosteje prebrali kot [f] (naslov 16­krat, Titov 14-krat, kozličkov 12-krat), pri primerih domov in kozličkov pa je nekaj anketirancev v prebralo kot [v] (domov 4-krat, kozličkov 2-krat). Bistveno večje število anketi­ rancev je torej v na koncu besede prebralo kot [f], kar kaže na negativni jezikovni prenos iz makedonščine. V makedonščini se zveneči soglasniki na koncu besede izgovarjajo nezveneče, ф pa predstavlja nezveneči par в. Preglednica 10: Izgovor predloga v Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež v šolo 20 4 20 % 16 80 % v trgovino 20 7 35 % 13 65 % v Ukrajino 20 6 30 % 14 70 % v Anglijo 20 5 25 % 15 75 % Med neustreznimi odgovori pri izgovoru predloga v sta se pokazali dve večji skupini napak: izgovor predloga v kot [v] ali [f] in izgovor predloga v ločeno od besede, kot [və]. Ločeni izgovor se je pokazal v vseh štirih primerih (v šolo 6­krat, v trgovino 4-krat, v Ukrajino 8­krat, v Anglijo 7-krat), anketiranci pa so ga izgovorili kot [v]. Pri izgovoru predloga v skupaj z besedo so pred samoglas­ niki in zvenečimi soglasniki anketiranci predlog v prebrali kot [v] (v Ukrajino 95Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 6­krat, v Anglijo 8-krat), pred nezvenečimi soglasniki pa kot [f] (v šolo 10-krat, v trgovino 9-krat). Pri tem se je kot posledica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine pokazala premena po zvenečnosti в – ф, saj so anketiranci pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki predlog v prebrali kot [v], pred nezvene­ čimi soglasniki pa kot [f]. Preglednica 11: Izgovor e pred r Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež cerkve 20 0 0 % 20 100 % večerov 20 0 0 % 20 100 % Pri izgovoru e pred r ni bilo niti enega pravilnega odgovora (cerkve 20-krat, veče- rov 20-krat), saj so vsi anketiranci namesto ozkega e izgovarjali bodisi sredinski bodisi široki e. Pri tem gre za negativni jezikovni prenos, saj makedonščina ne loči ozkih in širokih glasov, pač pa se izgovarja sredinski e. Preglednica 12: Izgovor ə + r Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež vrtu 20 2 10 % 18 90 % trg 20 4 20 % 16 80 % prvič 20 5 25 % 15 75 % Pri izgovoru ə + r večina anketirancev ni izgovorila polglasnika, temveč je r iz­ govarjala zlogotvorno z jasno izraženo močnejšo vibracijo. Napačen izgovor se je pojavil v vseh primerih (vrtu 18­krat, trg 16­krat, prvič 15-krat), kar je posle­ dica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine, saj makedonski knjižni jezik ne pozna polglasnika in se r izgovarja zlogotvorno z močnejšo vibracijo. Preglednica 13: Izgovor neobstojnega polglasnika pred r Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež koprske 20 1 5 % 19 95 % decembrskih 20 2 10 % 18 90 % Večina anketirancev polglasnika ob r ni izgovorila. Napačen izgovor se je poja­ vil v obeh primerih (koprske 19­krat, decembrskih 18-krat), namesto polglasnika pa so anketiranci pred r izgovarjali e, npr. [koperske], ali r z močnejšo vibracijo (zlogotvorno). Gre za negativni jezikovni prenos iz makedonščine, ki ne pozna polglasnika, zato se r izgovarja zlogotvorno. 96 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... Preglednica 14: Izgovor deležnika na -l Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež obul 20 3 15 % 17 85 % bil 20 1 5 % 19 95 % dovolil 20 3 15 % 17 85 % delal 20 2 10 % 18 90 % počival 20 3 15 % 17 85 % Deležnik na -l poznata tako slovenščina kot makedonščina: v obeh jezikih se uporablja za tvorbo preteklika (v makedonščini za tvorbo nedoločnega pretek­ lika in preteklo-prihodnjega pripovednega časa) in pogojnika. Po obliki so si deležniki na -l v obeh jezikih podobni (npr. slov. gledal – mak. гледал), vendar se razlikujejo po izgovoru končnega l, kar se kaže tudi v odgovorih anketirancev, ki so ga večinoma prebrali kot [l]. Napačen izgovor se je pojavil v vseh primerih (obul 17-krat, bil 19­krat, dovolil 17-krat, delal 18­krat, počival 17-krat), saj so ga anketiranci prebrali kot [l], v večini primerov tudi pretrdo, kar je posledica negativnega jezikovnega prenosa, saj se končni l v deležnikih v makedonščini bere kot trdi [l]. Preglednica 15: Izgovor istomorfemskega -ol- Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež jabolka 20 2 10 % 18 90 % volk 20 1 5 % 19 95 % poln 20 0 0 % 20 100 % čoln 20 0 0 % 20 100 % Pri izgovoru l v morfemskem sklopu -ol- se je pojavilo veliko število napak; veči­ na anketirancev je prebrala trdi l (jabolka 18­krat, volk 19­krat, poln 20-krat, čoln 20-krat). Gre za negativni jezikovni prenos iz makedonščine, kjer se l v glasovnem zaporedju -ol- izgovarja trdo. Poleg tega pa tako slovenščina kot makedonščina poznata iste oblike leksemov jabolka, volk, poln in čoln, saj je v obeh jezikih prišlo do razvoja glasovnega zaporedja -ol- iz psl. zlogotvornega *ł̥, ki se enako zapisuje, vendar različno izgovarja (Šekli 2018: 122). Preglednica 16: Izgovor l pred soglasnikom za poimenovanje osebe Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež gledalci 20 0 0 % 20 100 % poslušalkami 20 0 0 % 20 100 % 97Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Pri izgovoru l pred soglasnikom za poimenovanje oseb so bili vsi odgovori napač­ ni (gledalci 20-krat, poslušalkami 20-krat), saj so vprašani l izgovorili kot trdi l. To je posledica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine, kjer se l vedno izgovarja kot [l], trdost oz. mehkost pa je odvisna od sosednjih glasov. Preglednica 17: Izgovor l na koncu besede Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež bel 20 1 5 % 19 95 % vesel 20 0 0 % 20 100 % Pri izgovoru l na koncu besede se je pojavil samo en pravilen odgovor, večina je bila napačnih (bel 19­krat, vesel 20-krat). Anketiranci so l na koncu besede preb­ rali kot trdi [l], kar je posledica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine, kjer se l na koncu besede bere kot trdi [l]. Preglednica 18: Izgovor l pred soglasnikom za poimenovanje stvari Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež kopalke 20 0 0 % 20 100 % drsalke 20 0 0 % 20 100 % Vsi anketiranci so l pred soglasnikom za poimenovanje stvari sicer prebrali kot [l], vendar pretrdo (kopalke 20-krat, drsalke 20-krat), kar je posledica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine. V teh primerih gre za slovensko jezikov­ no specifiko, saj igra izgovor pomensko razločevalno vlogo: leksema kopalke in drsalke z izgovorom [l] pomenita stvar (kopalno obleko in obutev za drsanje), z izgovorom [u̯] pa osebo (ženske, ki se kopajo oz. ki se drsajo). Preglednica 19: Izgovor l pred samoglasnikom Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež labod 20 0 0 % 20 100 % bolan 20 0 0 % 20 100 % poleti 20 0 0 % 20 100 % leto 20 0 0 % 20 100 % Vsi anketiranci so l pred samoglasnikom izgovorili sicer kot [l], vendar pretrdo (labod 20-krat, bolan 20-krat, poleti 20-krat, leto 20-krat). Posebej trd izgovor se je pokazal pred samoglasniki a, o in u, kar je posledica negativnega jezikovnega prenosa iz makedonščine, saj se v položaih pred a, o in u izgovarja trdi l, pred sprednjima samoglasnikoma e in i pa polmehki l, ki je trši od slovenskega l. 98 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... Preglednica 20: Izgovor zvenečih soglasnikov v položaju na koncu besede Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež laž 20 20 100 % 0 0 % labod 20 20 100 % 0 0 % zob 20 20 100 % 0 0 % Izgovor zvenečih glasov v položaju na koncu besede se ni pokazal kot proble­ matičen, saj so vsi anketiranci izgovorili ustrezne nezveneče pare. Pri tem gre za pozitivni prenos iz makedonščine, saj se v makedonščini zveneči glasovi v položaju na koncu besede ravno tako izgovarjajo nezveneče oz. z ustreznimi nezvenečimi pari. Preglednica 21: Izgovor premene po zvenečnosti Primer Vseh odgovorov Pravilni odgovori Delež Napačni odgovori Delež kdo 20 20 100 % 0 0 % sladkorjem 20 20 100 % 0 0 % predsednik 20 4 20 % 16 80 % Pri upoštevanju premene po zvenečnosti se niso pokazala posebna odstopanja, saj so anketiranci večinoma izgovarjali ustrezne nezveneče pare. To je posle­ dica pozitivnega jezikovnega prenosa, saj tudi makedonščina pozna premeno po zvenečnosti, ki pa je v primerjavi s slovenščino prisotna tudi v zapisu, razen redkih izjem, ko pride do premene premena po zvenečnosti samo v izgovoru, ne pa tudi v zapisu: мравка [mrafka], бегство [bekstvo], надежта [nadešta] itd. Napačni odgovori so se pojavili v primeru predsednik (16-krat), ki so ga anketiranci napačno izgovorili kot [presednik], saj so pri izgovoru izpustili glas d, zato ni prišlo do zlitja glasov. sklep Rezultati kažejo, da je za govorce makedonščine pri učenju slovenščine kot tujega jezika najbolj problematičen izgovor glasov v in l. Izgovor v pred samoglasni­ kom ni predstavljal posebne težave, medtem ko so anketiranci l v položaju pred samoglasnikom, posebej pred a, o in u, izgovarjali pretrdo. Napačen izgovor l se je pojavil tudi v deležnikih na -l, izgovoru istomorfemskega -ol- in izgovoru l na koncu besede, ki so ga anketiranci najpogosteje izgovarjali kot [l], v večini prime­ rov tudi pretrdo. Problematičen je tudi izgovor v pred soglasnikom, izgovor v v položaju na koncu besede in izgovor predloga v, saj so ga anketiranci pod vplivom prvega jezika večinoma izgovarjali kot [v] in niso izgovarjali ustreznih variant. Upoštevanje premene po zvenečnosti se za makedonske govorce ni izkazalo kot 5 99Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 problematično, saj se premena po zvenečnosti pojavlja tudi v makedonščini. Pro­ blematičen je bil izgovor polglasnika, vendar ne izgovor samega glasu, ki je za go­ vorce makedonščine artikulacijsko nezahteven, temveč njegov izgovor ob r. Večina anketirancev pred r ni izgovorila polglasnika, ampak je r izgovorila zlogotvorno, z jasnejšo močnejšo vibracijo, kar je posledica prenosa iz makedonščine, kjer je r lah­ ko zlogotvoren. Pri kontrastivni analizi makedonščine in slovenščine na glasoslovni ravnini se je pokazalo še veliko odprtih vprašanj; za posebej zapleteno se je izka­ zalo vprašanje naglasa, ki pa zaradi obsega problematike ni bilo zajeto v raziskavo. Anketiranci so napačno naglaševali pod vplivom makedonščine (íme, zêlo, kêmija, geográfija, natakárica idr.), ki ima (razen nekaj izjem) predvid ljivo naglaševanje, in sicer na tretjem zlogu od konca besede. Poleg naglasa je v nadaljnjih raziskavah smi­ selno analizirati samoglasniško kolikost, ki je makedonščina sicer ne pozna, ima pa v slovenščini v veliko primerih pomenskorazločevalno vlogo. Rezultati glasoslovne analize utirajo pot za nadaljnje raziskovalno delo na tem področju in nudijo osnovo za izdelavo didaktičnih gradiv in vaj za odpravljanje napak za skupino govorcev z makedonskim izhodiščnim jezikom, saj je tovrstnega gradiva izredno malo (na tem mestu velja omeniti učbenik Fonetika 1 (Tivadar – Batista 2019), v katerem so predstavljene osnove slovenskega glasoslovja s fonetičnimi vajami). Kot didaktični pripomoček bi bil zelo uporaben priročnik s fonetičnimi vajami in vajami za odpra­ vljanje izgovornih napak, ki bi bil prilagojen potrebam specifične skupine govorcev. viRi in liteRatuRa Arizankovska 2015 = Lidija Arizankovska, Slovnica slovenskega jezika kot tujega jezika za govor­ ce makedonščine, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 1, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 75–83. Arizankovska 2009 = Lidija Arizankovska, Slovenščina kot tuji jezik – težave, s katerimi se sre­ čujejo govorci makedonščine, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 27–32. Bojkovska idr. 2008 = Stojka Bojkovska idr., Opšta gramatika na makedonskiot jazik, Skopje: Prosvetno delo, 2008. Horjak 2019 = Luka Horjak, Akustična analiza polglasnika: ob osemdesetletnici izida Orisa slo­ venskega knjižnega izgovora Franceta Bezlaja, v: Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 (Obdobja 38), 39–47. Koneski 2004 = Blaže Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje: Prosvetno delo Ad-Skopje – Redakcija Detska radost, 2004. Labroska 2012 = Veselinka Labroska, Od fonetsko-fonološkite osobenosti vo makedonskiot i vo slovenečkiot jazik, Context: Review for Comparative Literature and Cultural Research = Kon- tekst: spisanie za komparativna kniževnost i kulturološko istražuvanje 10 (2012), 81–93. Mildner 1999 = Vesna Mildner, Odpravljanje izgovornih napak v maternem in tujem jeziku, v: Skripta 3: zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ur. Marja Bešter, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filo­ zofske fakultete, 1999, 13–21. Minova-Ǵurkova 2007 = Liljana Minova-Ǵurkova, Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci = Grammar of the standard Macedonian language for foreign speakers, Štip: 2. Avgust S, 2007. 100 Nika Pavletić  AnAlizA glAsoslovnih nApAk govorcev mAkedonščine pri učenju ... Panovska-Dimkova 2010 = Iskra Panovska-Dimkova, Praktikum po pravopis so pravogovor na makedonskiot literaturen jazik, Skopje: Iskra Panovska-Dimkova, 2010. Panovska-Dimkova 2016 = Iskra Panovska-Dimkova, Za trite tipa na l vo makedonskiot jazik i nivnoto beleženje, v: XLII Meǵunarodna naučna konferencija na XLVIII Meǵunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, 2016, 7–17, http://ukim.edu.mk/dokumenti_m/2015-48_seminar-42_MNK.pdf (dostop 18. 11. 2020). Pavletić 2019 = Nika Pavletić, Slovenščina kot tuji jezik pri govorcih hrvaščine, bosanščine, srb- ščine in makedonščine: analiza odstopanj od slovenske knjižne norme na izbranih jezikovnih ravninah: magistrsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerza na Primorskem, Koper, 2019. Pirih Svetina 2003 = Nataša Pirih Svetina, Napaka v ogledalu procesa učenja tujega jezika, Jezik in slovstvo 48.2 (2003), 17–26. Požgaj Hadži 2002 = Vesna Požgaj Hadži, Hrvaščina in slovenščina v stiku = Hrvatski i slovenski u kontaktu, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002. Požgaj Hadži – Ferbežar 2012 = Vesna Požgaj Hadži – Ina Ferbežar, Tudi to je slovenščina, v: Izzivi kontrastivnega jezikoslovja = Izazovi kontrastivne lingivistke, ur. Vesna Požgaj Hadži, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, 139–149. Pravopis na makedonskiot jazik 2017 = Pravopis na makedonskiot jazik: vtoro izdanie, ur. Elena Jovanova-Ǵurovska – Gordana Vojneska, Skopje: Institut za makedonski jazik Krste Misir­ kov – Kultura, 2017. Sawicka – Spasov 1997 = Irena Sawicka – Ljudmil Spasov, Fonologija na sovremeniot makedon- ski standarden jazik, Skopje: Detska radost, 1997. SP 1 Pravila 1994 = Slovenski pravopis 1: pravila, ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana: DZS, 1994. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, 2018. Šeruga Prek – Antončič 2014 = Cvetka Šeruga Prek – Emica Antončič, Slovenska zborna izreka, Maribor: Aristej, 2014. Šumenjak – Volk 2020 = Klara Šumenjak – Jana Volk, Raba izbranih samostalnikov 1. ženske sklanjatve pri tujih študentih UP, v: Mikro in makro: pristopi in prispevki k humanističnim ve- dam ob dvajsetletnici UP FHŠ 2, ur. Irena Lazar – Aleksander Panjek – Jonatan Vinkler, Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2020, 461–479. Tivadar 1999 = Hotimir Tivadar, Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku, Slavistična revija 47.3 (1999), 341–361. Tivadar 2004 = Hotimir Tivadar, Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjiž­ nem jeziku, Slavistična revija 52.1 (2004), 31–48. Tivadar – Batista 2019 = Hotimir Tivadar – Urban Batista, Fonetika 1, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004. povzetek An Analysis of Phonetic Errors by Macedonian Speakers Learning Slovenian Macedonian speakers encounter problems at all linguistic levels when learning Slove­ nian as a foreign language. Teaching proper pronunciation is often pushed into the back­ ground and phonetic errors should already be eliminated at the early stage of learning to prevent them from becoming fossilized quickly and remaining permanent. This article presents and analyzes the most frequent phonetic errors made by Macedonian speakers. The study included twenty students from the University of Primorska that were native Macedonian speakers, and it covered the pronunciation of v and l in various positions, the pronunciation of r and schwa, and the pronunciation of voicing alternations. The results show that Macedonian speakers have the most difficulty pronouncing v and l 101Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 before a consonant and in a word-final position, they pronounce the l too hard, and they have problems pronouncing schwa and syllabic r. Incorrect pronunciation results from a negative linguistic transfer from Macedonian, in which v is either pronounced as v or its voiceless counterpart f, and l is pronounced velarized in front of a, o, and u and in final position, and non-velarized before e and i, but still more velarized than in Slovenian. Stan­ dard Macedonian does not have schwa, and so the respondents did not pronounce it, and they pronounced r in such positions syllabically. They had the least problems with the pro­ nunciation of v and l in front of a vowel and the pronunciation of phonological alterations. 103Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 svetlana kMeCová Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše v sestavi slovenskih in slovaških FRazemov Cobiss: 1.01 Koncepta dom in hiša sta v jeziku tesno povezana in sta v vsaki kulturi v središču je­ zikovne slike sveta. Prispevek se v uvodu ukvarja ravno z njima, v nadaljevanju pa s primerjalnega vidika obravnava frazeološke enote v slovenskem in slovaškem jeziku, ki kot sestavino vsebujejo izbrana poimenovanja za dele hiše. Ti večinoma večpomen­ ski leksemi vstopajo v stalne besedne zveze ne samo s svojo semantično, ampak tudi simbolno vrednostjo. Obsežnost preučevanega pomenskega polja dokazuje dojemanje doma kot ene od osnovnih vrednot človekovega življenja. Ključne besede: slovenska frazeologija, slovaška frazeologija, hiša, dom, deli hiše Skozi vrata ven, skozi okno noter (out through the door, in through the window): Names of House Parts as Components of Slovenian and Slovak Phrasemes The concepts of house and home, which are closely interconnected in language, are at the center of the linguistic picture of the world in every culture. They are outlined in the intro­ duction of this article, and the subsequent sections deal with phraseological units in Slove­ nian and Slovak containing one of the chosen house parts as a component from a compar­ ative point of view. The lexemes are mostly polysemous, and as parts of fixed expressions they bear both semantic and symbolic value. The fact that this semantic field is so numerous proves that the home is understood as one of the most important values in human life. Keywords: Slovenian phraseology, Slovak phraseology, house, home, house parts Temelji Gradil na pesku sem in se je podrlo. Gradil na skali sem in se je podrlo. Zdaj bom začel graditi vrh dimnika pri dimu. (Leopold Staff, prev. Rozka Štefan) uvod Koncepta hiša in dom Po Hansu Biedermannu (1992: 61) je hiša simbol bivanjskega središča člove­ ka, ki je umeščeno in zgrajeno po določenih pravilih. Bivališče gotovo ni zgolj materialni objekt, ampak je v vsaki družbi tudi eden od ključnih simbolov njene 1.1 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Ministrstva za šolstvo, znanost, raziskovanje in šport Slo- vaške republike VEGA 1/0666/21 Percepcia nadprirodzena v jazykoch a kultúrach Slovanov s akcentom na západoslovanský a južnoslovanský areál II. https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.06 104 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... kulture (Bajburin 2005: 9). Z grajenjem bivališča in ustvarjanjem doma človek vedno znova ponavlja stvarjenje sveta, iz kaosa ustvarja kozmos; njegovo biva­ lišče, njegov dom je torej imago mundi, hkrati pa ga dojema kot središče sveta (Eliade 1994: 27–32). Koncepta hiša in dom sta v slovenski in slovaški kulturi in jeziku tesno povezana in se v mnogočem prekrivata, tako da ju praktično ni mogoče ločiti. V zvezi s tem pri Moniki Kavalir (2015: 39) beremo, da sta ta dva pojma v slovenski kulturi fizično vzajemno določena. V obeh državah so ljudje na svoja bivališča močno navezani, tudi čustveno,1 iz česar sledi poleg drugega sploš­ no veliko manjša mobilnost kot npr. v državah zahodne Evrope ali v Ameriki. Tretji koncept, ki nastopa v navedenem kontekstu in je z omenjenima dvema neločljivo povezan, je rod oz. družina (Avramova 2007: 161). Iz več stalnih besednih zvez, npr. Najprej štalica, potem kravica (SSKJ 1994: 1363) : Najprv fara, potom Mara (SSSJ 2006: 953), je razvidno, da je bila hiša oz. v prenese­ nem pomenu tudi materialna varnost dojemana kot pogoj za ustvaritev gnezda, doma, prav tako pa družine. Dom in svet, kot je opozoril Jerzy Bartmiński (2008: 66), stojita v opoziciji, opredeljujeta eden drugega, hkrati pa se komplementarno dopolnjujeta. Bartmiński navaja dva načina konceptualizacije njunega medse­ bojnega razmerja: svet je dojeman kot dom in obratno, dom pa kot svet, mikro- svet – strukture enega se v pomanjšani ali povečani podobi ponavljajo v drugem. Bivališča ljudi po svetu so prilagojena geografski legi, vremenskim razmeram, dostopnim materialom in drugim, npr. gospodarskim ali socialnim okoliščinam, zato se po podobi, obliki in opremi zelo razlikujejo, skupne pa so jim njihova funkcija in asociacije, ki se z njimi povezujejo, saj predstavljajo za človeka zatočišče, varnost, zasebnost, toplino, družbo bližnjih ljudi ipd. Najstarejše hiše (trdna, trajna bivališča) so približno iz dobe 6500 pr. n. š., odkrili so jih v Jerihu in na Armenskem višavju. Po prihodu Slovanov na danes z njimi naseljena področja se je njihova hiša razvijala od enoprostorskega do večprostorskega bivališča (EĽKS 1: 100). Hiše se razlikujejo glede na razširjenost po določenem geografskem in kulturnem območju (v Sloveniji alpska, panonska, sredozemska, in osrednjeslovenska hiša, na Slovaškem gorska, nižinska, zahodnoslovaška in vzhodnoslovaška hiša), po obdobju in gradbenem ra­ zvoju (npr. ognjiščnica, dimnica, hiša s črno kuhinjo itd.), po zasnovi (npr. pritlična, vrhhlevna, nadstropna hiša), družbenem stanu in poklicu prebivalcev (npr. kmeč­ ka, gruntarska, solinska hiša) itd. (SEL 2011: 166; Botík – Ruttkay – Šalkovský 1998: 100). Najbistvenejši vidik bivališča je organizacija življenja v njem, torej način bivanja družine glede na njeno strukturo, gospodarske dejavnosti in ureditev razmerij med njenimi pripadniki (EĽKS 1: 100). 1 To je povezano tudi z dejstvom, da so lastniki bili tradicionalno tudi graditelji hiše, pri gradnji pa jim je pomagalo širše sorodstvo, skupnost; ta navezanost torej sledi tudi iz dela lastnih rok. V primerjavi z zahodnimi državami je v Sloveniji in na Slovaškem večina gospodinjstev nase- ljena z lastniki nepremičnin, ki si svoje hiše sami načrtujejo, prilagajajo jih svojim potrebam in preferencam, tako da so bivališča manj uniformna (Kavalir 2015). 105Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 V psihologiji je hiša pomemben simbol, v sanjah npr. predstavlja človeka samega. Freudovska psihologija je pripisala simboliko hiše ženski, materi, sámo bistvo hiše je bolj žensko-materinsko kot moško (Biedermann 1992: 61), kar je gotovo povezano tudi s predstavo ženske kot vzdrževalke ognja, ognjišča in srca hiše. Kljub postopni desakralizaciji vseh področij človeškega življenja (gl. npr. Eliade 1994) ostaja bivališče zanj sveto mesto, zato je dom gotovo ena od člove­ kovih osnovnih in osrednjih vrednot. Leksikalni pomen in etimologija Tradicionalno človeško bivališče označujemo v slovenščini z leksemom hiša; v slovaščini se uporablja beseda dom. Samostalnik hiša je po SSKJ (1994: 275): (1) stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi; (2) družinska skupnost, druži­ na, rodbina; (3) podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna; (4) glavni sta­ novanjski prostor v kmečki hiši; (5) zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito, hišica. V slovaščini se v sorodnem pomenu uporablja leksem chyža, ki označuje enostavno nizko hišo oz. starinsko tudi bi­ valni prostor, sobo. Slovaški leksem dom je v SSSJ (2006: 709–710) opredeljen kot: (1) stavba, zgradba, namenjena predvsem za bivanje; (2) del poimenovanja ustanove, ki organizira določene dogodke, nudi različne storitve ali služi raz­ ličnim namenom in dejavnostim; (3) mesto, kraj, kjer človek živi, biva, kjer je doma; (4) najbližje sorodstvo, lastno gospodinjstvo; (5) vladarska ali plemiška rodbina, dinastija. Leksem hiša se po SES (1997: 170) uporablja od približno 15. stoletja. Pra­ slovansko ali slovansko *xy̋s’a in *xy̋z’a je prevzeto iz neke germanske predloge, ki se je verjetno razvila iz *hūsa iz osnove *(s)keu̯H- s pomenom ‘oviti, pokriti’, to pa je sorodno z nemškim Hütte ‘koča’ in dalje z grškim keũthos ‘skrivališče, hlev, bivališče’. Po SESS (2015: 226) ima slovaški leksem chyža v slovaških narečjih tudi pomen ‘senik’, kar priča o tem, da so ljudje in živali dolgo živeli skupaj pod eno streho. Drugačno etimologijo ima po SES (1997: 98) in SESS (2015: 130) leksem dom, v praslovanščini *domъ, ki se v tej obliki uporablja verjetno od 12. stoletja in se je, podobno kot njegove izpeljanke, razvil iz indoevrepskega *domu- s pomenom ‘hiša, dom’. To je nastalo iz korena *dem- ‘graditi’, prvotni pomen je torej ‘kar je zgrajeno’. Leksem dom se uporablja v obeh jezikih in ugotovimo lahko, da gre v tem primeru vsaj delno za medjezikovna homonima (Vaňko 2003: 59–60). Slovaška ustreznica slovenske besede dom je samostalnik domov, kar je po SESS (2015: 130) reducirana različica izvirne oblike dajalnika ednine leksema dom. Dvojici hiša/dom in dom/domov v obeh jezikih v določenih sobesedilih delujeta kot delni sopomenki, lahko bi rekli, da se zgoraj omenjena fizična pogojenost odraža tudi v jeziku, pri čemer se vsakemu semantično prepletenemu in dopolnjujočemu se paru pridružuje s svojim pomenom tudi leksem družina/rodina, kar je razvidno tudi iz navedenih leksikalnih pomenov. 1.2 106 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... S konceptoma dom in hiša v slovenski in slovaški frazeologiji in paremiologiji smo se podrobneje ukvarjali v prispevku z naslovom Domov sú ruky, na ktorých smieš plakať: obraz domu a domova v slovenskom a slovinskom jazyku (Kmecová 2020), v katerem navajamo tudi frazeološke enote, predvsem pregovore in reke s tema sestavinama. Takih zvez je v frazeoloških fondih obeh jezikov veliko in zadeto odražajo nasprotja, ki se tradicionalno povezujejo s konceptom hiša oz. dom, kot jih navaja A. K. Bajburin (2005: 18), in sicer notranje : zunanje, svoje (domače) : tuje, znano : neznano, ta pa so povezana tudi z drugimi, kot npr. dobro : slabo/hudobno, bližnje : oddaljeno, čisto : nečisto, zasebno : javno itd., npr. V svoji hiši delam, kar hočem, v tuji, kar smem (Trdina 1987: 642) : Doma ako chceš, inde ako smieš (SSSJ 2006: 710); Povsod je dobro, doma pa najbolje (SSKJ 1994: 157) : Všade dobre, doma najlepšie (SSSJ 2006: 710); Domača gora – najbolj zelena (Kocbek – Šašelj 1934: 47); Lepší doma krajec chleba, než v cudzine krava celá (SSSJ 2006: 710). Frazeološke zveze pa odražajo tudi odnose med člani gospodinjstva, materialne in socialne razmere ter družbene norme, npr. Vsaka hiša ima svojega miša (Makarovič 1975: 200) : Niet domu bez dymu (Záturecký 2005: 459); Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena (Bojc 1980: 103) : Dom rozdelený spadne (Záturecký 2005: 142); Kjer nosi žena hlače, mož pa kikljo, v taki hiši ne išči ne pameti ne sreče (Trdina 1987: 680) : Beda tomu domu, kde chlap nosí kytľu a žena gate (Záturecký 2005: 55). Predmet raziskave Gradnja bivališča je tradicionalno potekala po točno določenih pravilih in je bila pospremljena s številnimi šegami in rituali. Hišo sámo torej lahko dojemamo kot mitološki prostor, v katerem so ljudje sobivali z nadnaravnimi bitji (in se posku­ šali pred njimi skriti). Posamezni deli hiše (in tudi kosi pohištva, okraski ipd.) se niso gradili ali nameščali po naključju, tudi tu so obstajala pravila, norme, imeli so svojo funkcijo in tudi simbolno vrednost. Bajburin (1995: 207) piše o trodelni vertikalni strukturi bivališča, ki se ujema z arhaičnim modelom, v katerem sta dve meji – tla in strop – delili bivališče na tri dele: klet (podzemlje), bivalni prostor (zemlja) in podstrešje oz. streha (nebo). Pri pregledovanju gradiva tega temat­ skega polja smo naleteli na sorazmerno veliko število frazemov, ki kot sestavino vsebujejo poimenovanja za katerega od delov hiše. Ker tudi ti s svojimi pomeni in simboliko soustvarjajo koncepta hiša in dom v obeh jezikih, smo se odločili, da se bomo v pričujočem prispevku zato ukvarjali z njimi. Dostopno gradivo je razmeroma obsežno, zato bomo v tem prispevku upo­ števali frazeološke enote, ki vsebujejo lekseme temelj, prag, vrata, okno, streha, podstrešje, ognjišče, peč ali dimnik in njihove slovaške ustreznice, le v nekaj rele­ vantnih primerih tudi z njihovimi izpeljankami ali sopomenkami. Zanimalo nas bo torej, v katerih nestavčnih in stavčnih frazeoloških enotah (oz. tudi v drugih stalnih besednih zvezah) nastopajo kot sestavine in kaj od njihovega izvirnega simbolnega pomena se je ohranilo v jeziku. S takimi slovenskimi in slovaškimi frazemi se bomo ukvarjali s primerjalnega vidika, pri čemer se bomo osredotočili na njihov izvor, mo­ 1.3 107Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 tivacijo nastanka, stopnjo ustreznosti, zgradbo ipd. Za osnovo bomo v relevantnih primerih vzeli slovaško frazeološko terminologijo. poimenovanja za dele hiše kot sestavine slovenskih in slovaških FRazemov Za lekseme, ki označujejo dele hiše, preučene v tem prispevku, velja, da gre v sko­ raj vseh primerih za večpomenke, pri čemer se izhodiščni, prvotni pomen nanaša ravno na človeško bivališče; v nadaljevanju se bomo osredotočali na ta leksikalni pomen, druge pa bomo navajali samo v relevantnih primerih. Omenjeni leksemi po­ gosto nastopajo v terminoloških besednih zvezah, v frazeoloških zvezah različnih tipov pa se nekateri (najpogosteje prag, vrata, streha) pojavljajo tudi kot pars pro toto in metonimično poimenujejo célo hišo, ali se v določenih sobesedilih uporab- ljajo kot istopomenke leksema dom; tako npr. SSSJ (2016: 157) navaja zanj po­ leg drugih naslednje sinonime: domači prag, dvor, krov, ognjišče, streha, zapeček, v slovaškem SSS (2000: 100) pa najdemo le besedi strecha, prístrešie, vendar to ne pomeni, da v tem pomenu niso znane tudi druge besede, npr. prah, dvere itd. Temelj Leksem temelj, v slovaščini základ, označuje ‘nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji’, posledično tudi ‘kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa’ itd. (SSKJ 1994: 1386). Uporablja se večinoma v množini, torej v oblikah te- melji in základy. V temelje, zlasti vogale, so ljudje pogosto nameščali predmete, ki naj bi jih varovali pred nevarnostjo in zagotavljali srečo gospodinjstvu, npr. kruh, kovance, stekleničko z blagoslovljeno vodo ipd. (EĽKS 2: 334). Niti SSKJ niti SSF ne navajata frazemov s to sestavino, v SSKJ (1994: 226) pa najdemo frazem s sopomenko fundament, in sicer uničiti kaj do fundamenta s pomenom ‘popolnoma, čisto uničiti’. Zgledi, ki se jih da najti v korpusu Gigafida 2.0, kažejo, da se uporablja tudi z drugimi glagoli (npr. izčrpati do fundamenta) ali celo pridevniki (npr. patetičen do fundamenta) in samostalniki (npr. pokvarjenost do fundamenta). Veliko pogosteje se uporablja besedna zveza do temeljev, ki je SSKJ (1994: 1386) ne navaja v frazeološkem gnezdu, temveč pod točko 4 pri lek- sikalnem pomenu leksema temelj, in sicer »ekspr., v prislovni rabi, s predlogom ‘popolnoma, čisto’«, navedeni pa so zgledi uničiti kaj do temelja (temeljev),2 to zamisel je treba iz temelja predelati, njegovo življenje se je v temeljih spremenilo. KSSJ (2003: 908) in SSJ (1965: 453) uvrščata ustrezne besedne zveze od základu (základov), do základu (základov) in v základe med frazeološke; v tem primeru gre za minimalne frazeme, sestavljene iz ene polnopomenske in ene nepolnopomen­ 2 V podobnih primerih, zlasti če gre za uničenje z ognjem, se v slovaščini uporablja zveza do tla, npr. zhorieť do tla, vypláliť do tla. Pomen leksema tlo slovaško govorečim ni več znan, uporab- lja se samo še v tem frazemu, starejši SSJ (1964: 538) pa navaja pomen ‘podstrešje, strop’, znan v nekaterih slovaških narečjih. 2.1 2 108 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... 2.2 ske besede. Prvi dve zvezi pomenita ‘popolnoma, v celoti’; zadnja pa se uporablja v pomenu ‘v resnici, v bistvu’. Omenili bomo še v obeh jezikih zelo razširjen in pogosto rabljen frazem temeljni kamen 〈česa〉 (SSF 2011: 325) : základný kameň (SSSJ 2011: 510–511)3, ki se uporablja v pomenu ‘začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo’ večinoma v glagolskih zvezah kot npr. biti temeljni kamen česa : byť základným kameňom niečoho, položiti temeljni kamen za kaj : položiť základný kameň niečoho ipd. Prav tako poznata oba jezika enoto vogelni kamen : uholný kameň s pomenom ‘kar je zelo pomembno, temeljnega pomena’ (SSF 2011: 325) oz. ‘osnova, bistvo nečesa’ (SSSJ 2011: 510–511). V navedenih frazemih se odraža dejstvo, da so bili vogelni kamni največji in najmočnejši deli temeljev. Prag Prag, v slovaškem jeziku prah, je spodnji del vratne odprtine iz lesa, kamna ali opeke. V starejših, lesenih hišah je bil predvsem zaradi zaščite pred mišmi, pod­ ganami ipd. veliko višji kot v današnjih, 20–30 cm nad tlemi (EĽKS2 1995: 76). Tudi zato je v tradicionalnih ljudskih predstavah ponazarjal ne le fizično, ampak tudi mentalno mejo med zunanjim svetom in notranjim prostorom (z vsemi prej omenjenimi nasprotji) in je bil eno od kultnih mest v hiši. »Prag je mejna črta, meja, ločnica, ki ločuje in postavlja v opozicijo dva svetova, hkrati pa je paradok- salno mesto, kjer ta dva svetova vzajemno komunicirata in kjer je mogoč prehod iz profanega v sveti svet« (Eliade 1994: 20, prev. S. K.). Besede se sicer nanašajo na prag cerkve, a če upoštevamo, da koncept doma opredeljuje pri vsakem človeku krog njegovih elementarnih izkušenj in stoji v samem jedru splošno priznane le­ stvice vrednot skupaj z drugimi pojmi, ki spadajo v sfero sacrum, kot so mati, dru­ žina, družba, narod ali domovina (Bartmiński 2008: 56), lahko rečemo, da veljajo tudi za človekov dom, njegovo bivališče. Leksem prag, praslovansko *pőrgъ, se je razvil iz indoevropskega *pórHgo-, kar je verjetno pomenilo ‘lesena klada, deblo’ (SES 1997: 557). V obeh jezikih je eden od pomenov leksema prag tudi ‘meja’ oz. ‘določena najnižja ali najvišja stopnja česa’ (SSKJ 1994: 964; KSSJ 2003: 546). SSKJ (1994: 964) navaja tudi ekspresivni pomen ‘dom, domača hiša’, pogosto v zvezi domači prag. Prav tako je znan pomen ‘čas pred bližnjim nastopom česa’, kar je vzporedno s slovaščino, kjer se leksem prag uporablja tudi v prenesenem pomenu ‘začetek’, torej časovna meja.4 V obeh jezikih obstajajo terminološke be­ sedne zveze z različnih področij s to sestavino, npr. prag bolečine : prah bolesti, dražljajski prag : prah citlivosti, gorski prag, nosový prah, ali zveze tipa na pragu odraslosti : na prahu dospelosti, na pragu novega leta : na prahu nového roka, na pragu smrti : na prahu smrti ipd., ki bi jih lahko označili tudi za frazeološke. SSJ 3 SSSJ (2011: 510–511) zveze základný  kameň v primerjavi z enoto uholný  kameň ne navaja v frazeološkem gnezdu. 4 Tu gre bolj za vprašanje leksikografske obdelave leksema prag, lahko pa trdimo, da so vsi na- vedeni pomeni znani v obeh raziskovanih jezikih. 109Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 2.3 (1963: 419) navaja starejši frazem otĺkať cudzie prahy s pomenom ‘potepati se po tujih hišah, obiskovati tuje ljudi’. V SSKJ (1994: 964) najdemo tudi enoti vreči koga čez prag s pomenom ‘s silo spraviti iz prostora’ in pognati koga čez prag ‘napoditi od doma’. Razmeroma bogato je sestavina prag zastopana v paremiologiji, kjer nastopa skoraj izključno v pomenu ‘dom, hiša’ oz. ‘meja med domom in zunanjim sve­ tom’, npr. Vsak naj pometa pred svojim pragom! (SSKJ 1994: 964) : Každý nech si pred svojím prahom zametá! (KSSJ 2003: 546); Ne bom več prestopil praga te hiše! (SSKJ 1994: 964) : Neprekročím viac prah tohto domu!; Ti očeta do praga, sin tebe čez prag! (SP 2020) : Kto svojho otca vyvlieka pred prah, toho jeho deti vyvlečú na záhumnie (Záturecký 2005: 67). Skoraj vse navedene enote so v jeziku žive in se jih da najti v več različicah. Dejstvo, da je včasih zelo težko oditi od doma, torej postaviti se na lastne noge, odraža pregovor Hišni prag je najvišja planina (Bojc 1980: 90). HSSJ (1995: 270) navaja zanimiv frazem len z prahu pozdraviť (zavoňať) niečo s pomenom ‘poznati kaj le površno’. Prag je imel pomembno vlogo ob zagotavljanju sreče in zaščite družine, pri sprejemanju njenih novih članov ter v recepcijskih obredih in obredih prehoda, zato je povezan z mnogimi običaji; tako so nanj npr. pribijali podkve, risali pen­ tagram, to je znamenje, ki varuje pred moro, ali pod prag zakopavali zelišča s čudežno močjo (EĽKS 2: 76). Mnoge kulture ga štejejo za sedež duha zaščitnika, varuha praga, ki se ga ne sme užaliti. Ima namreč moč, da odžene nezaželene obi­ skovalce, kot so npr. demonska bitja in coprnice5 (Biedermann 1992: 238). Sledi navedenih dejstev ne najdemo več v jeziku neposredno v obliki frazemov, so pa prisotne v ljudskem izročilu, npr. pravljicah in pesmih. Prav tako je predstava pra­ ga kot mitološke točke prehoda gotovo močno prisotna v mentalnih vzorcih, saj še danes velja, da se ne rokujemo, ne pozdravljamo in ne poslavljamo čez prag, znan je tudi običaj, da ženin po poroki nese nevesto na rokah čez prag. Vrata Vrata so ‘odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa’, ‘naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine’ in ‘gibljivo pritrjena plošča take naprave’ (SSKJ 1994: 1539). Kljub temu da tudi slovaščina pozna leksem vráta, se v zgoraj navedenih pomenih uporablja v sodobnem jeziku leksem dvere, 5 V starejših mitologijah je znan pozitivni vidik povezanosti kače z zemljo in podzemljem – kot domača kača tu simbolizira duše prednikov. Predstave domačega duha kot sive ali bele kače so bile razširjene tako v Sloveniji kot na Slovaškem. Emília Horváthová (1977: 174) piše, da so ljudje verjeli, da se prvi gospodar, ki umre v novozgrajeni hiši, spremeni v belo ali svetlo sivo kačo. Ta kača – hišni čuvaj in njen dobri duh (pogosto gož), znana tudi kot gospodar, gospodarček, škratelj, hišni pomočnik (v slovaščini domový had, had-gazda, hospodár, dedo), je živela pod ognjiščem ali pod pragom, včasih tudi pod mizo, imela je rada mleko, ki so ga zanjo domači puščali v skledici. Varovala je posestvo, in če jo je kdo ubil, je to pomenilo nesrečo, najpogosteje smrt gospodarja (SEL 2011: 155; EĽKS 1: 157). Na Slovaškem je bila razširjena tudi predstava podlasice kot zaš­ čitnice hiše; ta je bila povezana z dušo pokojne gospodarice (EĽKS 1: 301). 110 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... pomen leksema vráta se je v knjižnem jeziku zožil in zdaj označuje ‘vstopni pros­ tor v gospodarsko poslopje, dvorišče ipd.’, v obeh primerih pa množinski samos­ talnik kaže na prvotno dvodelnost vrat (SES 1997: 833). Skupaj s pragom tvorijo vrata vstopni del hiše in »imajo v človekovem življe­ nju varovalno, komunikacijsko in simbolno vlogo. V razmerju do celotnega doma so vrata majhen arhitekturni element, a njihova pričevalnost za dom je izjem­ na. [...] Imeti vrata pomeni imeti dom, varnost, prostor pripadanja.« (Sketelj 2014: 9) Bogata simbolika vrat ima veliko skupnega z že omenjeno simboliko praga, po­ vezana je z začetkom in koncem, rojstvom in smrtjo, spremembo itd. »Prag, vrata neposredno in nazorno predstavljajo razkroj kontinuitete prostora; od tod njihov velik verski pomen, saj so simboli in hkrati nosilci prehoda iz enega prostora v drugega« (Eliade 1994: 20, prev. S. K.). Lahko jih razumemo obojestransko, torej kot vhod in izhod, kar je vzporedno z omenjeno dvojico začetek : konec. Kot vse druge odprtine so zaznamovana z žensko simboliko (npr. odpiranje vrat v poroč­ nih ritualih simbolizira defloracijo, tudi ob težkem porodu je bilo treba na stežaj odpreti vrata in okna). V rimski mitologiji je bog vrat Janus, ki ima dva obraza, s katerima lahko gleda naprej in nazaj.6 Bajburin (2005: 160) piše, da so vrata sku­ paj z okni del hiše, ki zagotavlja »prehodnost« meje, hkrati pa predstavlja točko stika z zunanjim svetom, ki lahko prinese tudi nevarnost. V primerjavi z oknom ali dimnikom vrata veljajo za priporočeno točko stika z zunanjim svetom. Posebno pomembne so ključavnice (in luknje v njih), zapahi, ključi, ki so bogato zastopani v frazeologiji in paremiologiji, pri čemer se poudarja njihova zaščitna funkcija, ki se lahko spreobrne tudi v nesvobodo; prav tako najdemo v frazeoloških enotah kot sestavine druge dele vrat, npr. tečaje. Naši predniki so z mnogimi obredi, npr. z blagoslavljanjem vrat, pragov in oken, z različnimi čudežnimi zelišči, blagos­ lovljeno vodo, s simboli – križi, podkvami, pentagrami, s katerimi so okraševali zunanji prostor nad vrati, skušali zagotoviti varnost notranjega prostora. Vrata so tudi pars pro toto za hišo, kar je razvidno npr. iz zvez od vrat do vrat : od dverí k dverám (npr. hoditi, ponujati kaj ipd.). V obeh raziskovanih jezikih vrata pogosto nastopajo kot sestavina večinoma delno ali popolnoma ekvivalentnih frazemov. Več takih zvez temelji na nasprot­ ju odprta vrata (pripravljenost sprejeti, podpreti koga/kaj, pozitiven odnos do koga/česa) : zaprta vrata (zanikajoč, negativen odnos do koga/česa), pri čemer je slednjih več, npr. naleteti na zaprta vrata, ostati pred zaprtimi vrati, trkati na zaprta vrata, zaloputniti (zapreti) komu vrata pred nosom (SSKJ 1994: 1539) : zabuchnúť (zavrieť) niekomu dvere pred nosom, zatvoriť si dvere k niečomu (SSSJ 2006: 829, tu nastopajo vrata v pomenu ‘možnost’), vrata našega doma so za vas vedno odprta (SSKJ 1994: 1539), otvárať niekomu (niečomu) dvere (SSSJ 2006: 829), vsa vrata so 〈na široko〉 odprta komu (SSF 2011: 1068). V to 6 Iz njegovega imena je izpeljano tudi poimenovanje meseca januar, ki je prav tako v položaju, ko lahko gleda nazaj v staro in naprej v novo leto (SESS 2015: 240). 111Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 2.4 skupino spadata tudi enoti dan odprtih vrat (SSKJ 1994: 1539) : deň otvorených dverí (SSSJ 2006: 829), torej ‘dan, ko si lahko občani ogledajo obrate, podjetja, urade, ustanove’. Drugačen pomen imajo zaprta vrata v frazemu (delati nekaj) za zaprtimi vrati (SSF 2011: 1069) : robiť niečo za zatvorenými (zamknutými) dverami (SSSJ 2006: 829); tu dejavnost za zaprtimi vrati pomeni ‘skrivno, pri- krito, nejavno dejanje’. Frazem pokazati komu vrata (SSKJ 1994: 1539) : ukázať niekomu dvere (SSSJ 2006: 829) se uporablja v pomenu ‘povzročiti, da kdo zapusti določen prostor’. Vrata, podobno kot prag, so lahko ne samo prostorski, ampak tudi časovni mejnik; medtem ko je prag tako rekoč »točka nič« (Nowakowska-Kempna – Będkowska-Kopczyk 1999: 236), imajo glagolske zveze tipa biti pred vrati : byť pred dverami, kaj trka na vrata : niečo klope na dvere pomen ‘biti tik pred’ (npr. pred začetkom, pred smrtjo). V več pregovorih nastopajo vrata v pomenu ‘ovi­ ra’, ki jo lahko odstranimo na več načinov, npr. Potrpljenje železne duri prebije (Kocbek – Šašelj 1934: 149) : Trpezlivosť ruže prináša (KSSJ 2003: 786), Denar odpira vsaka vrata (SP). Realno življenjsko izkušnjo zrcalita frazema gledati (zi- jati) kot tele (bik) v nova vrata (SSKJ 1994: 1539) : hľadieť (pozerať) ako teľa na nové vráta (KSSJ 2003: 847) s pomenom ‘gledati zelo neumno ali začudeno’. Zo­ onimsko sestavino najdemo tudi v enotah Mi o volku, volk na vrata (iz gozda) (SSF 2011: 1050) : My o vlku, vlk za humny (KSSJ 2003: 839), ki se uporabljata, ko se nepričakovano pojavi oseba, o kateri se ravno govori. V tem primeru gre za delni ustreznici, saj je v slovaški enoti uporabljeno poimenovanje dela širše pojmovane kmečke hiše, gumna, skednja oz. dela zemljišča za njim. Družbeno sprejemljivi so stiki, ki se uresničujejo skozi glavna, vhodna vrata, vse drugo pa nakazuje na ne­ običajno situacijo, kar se zrcali v frazemu priti (vstopiti) kam skozi stranska vrata (SSKJ 1994: 1539) s pomenom ‘ne po redni, upravičeni, uradni poti’. Slovaščina pozna zvezo z manjšalnico zadné dvierka v frazemih myslieť (pamätať) na zadné dvierka (SSSJ 2006: 830) s pomenoma ‘biti pripravljen na zaplete’ in ‘misliti na prihodnost’ ter nechávať (nechať) si zadné dvierka otvorené (SSSJ 2006: 830) ‘računati tudi na drugo možnost, na umik’. Slovaški SSSJ (2006: 829) navaja več frazemov, katerih ustreznice s preu­ čevano sestavino v slovenščini nismo našli, npr. nevmestiť sa do dverí ‘biti zelo debel’, netrafiť do dverí ‘biti pijan’, pchať (strkať) prsty (chvost) medzi dvere ‘vti­ kati se v nevarne, občutljive zadeve’. Zanimiv je frazem držať (niečo) ako hluchý dvere (SSSJ 2006: 829) s pomenom ‘trdno ali trmasto držati kaj’, lahko pa ga uporabimo tudi za človeka, ki zdrži veliko, zlasti neprijetnega. Okno Leksem okno, ki se v enaki obliki uporablja v obeh raziskovanih jezikih, je v SSKJ (1994: 759) opredeljen kot ‘odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja’ in ‘okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino’. Notranji prostor hiše povezuje ne samo z zunanjim svetom, 112 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... ampak tudi z vesoljem in njegovimi cikli, kot so menjava dneva in noči, sonca in lune, svetlobe in teme, letnih časov. Zato je njegova simbolika dopolnjena tudi z dvojico vidno : nevidno, v kateri ima ključno vlogo svetloba (gl. npr. slovensko na okno trka dan (večer), SSKJ 1994: 759), prisotna je tema pronicanja v zunanji prostor ob ostajanju v notranjem (Bajburin 2005: 166). Bivališča starih Slovanov niso imela oken, njihovo funkcijo so opravljala vrata. Razvoj oken (velikost, kon­ strukcija, okraševanje) je v ljudskem gradbeništvu neenakomeren, povezan je z geografsko lego in z namenom stavbe, prelomnico pa gotovo pomeni njihovo za­ stekljevanje od 17. oz. 18. stoletja (EĽKS 1: 432; SEL 2011: 384). Beseda okno je etimološko sorodna z leksemom oko, »njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot ‚oko hiše‘« (SES 1997: 468); analogija med obema je razvidna tudi iz prego­ vora Oko v srce okno (Bojc 1980: 66) : Oko do duše (srdca) okno (SSJ 1960: 544) (o analogiji kozmos – dom – telo gl. npr. Eliade 1994). Kot ostale odprtine je tudi okno povezano z žensko simboliko, prav tako je marijanski simbol: svetloba, ki prihaja od zunaj oz. od zgoraj, je Sveti duh, medtem ko okno sámo ne sije, ampak prepušča božansko svetlobo (Biedermann 1992: 203). Okno je tudi pomembna arhitekturna prvina, njegova oblika je bila vedno eden od tipičnih značilnosti ahitekturnih slogov (Puškár 2003: 9). Skozi okno lahko pride v hišo tudi kakšna nevarnost (hudobna nadnaravna bitja) ali kaj nezaželenega – v dvojici vrata : okno je slednje nezaželen način prihoda v hišo. S tem je povezana šega vasovanja, »po kateri so fantje praviloma zvečer hodili k dekletom, t. i. podok­ ničarstvo [...]. Povezano je s petjem fantov na vasi, s klicanjem dekleta pod oknom, največkrat ponoči, in z obiskom v dekletovi kamri« (SEL 2011: 660), kar naj bi bilo pred poroko prepovedano, vendar je bilo za skupnost splošno sprejemljivo. V zvezi s tem SSKJ (1994: 759) navaja frazem hoditi pod okno h komu s pomenom ‘vasovat’. V slovaščini frazema s to sestavino v enakem pomenu ne beležimo, motiv izpovedo­ vanja ljubezni pod oknom pa je seveda prisoten predvsem v ljudskih pesmih. V obeh jezikih se uporablja frazem metati denar skozi okno (SSKJ 1994: 759) : vyhodiť (vyhadzovať) peniaze oknom (KSSJ 2003: 433) ‘zapravljati denar’. V slo­ vaščini najdemo še starejši frazem hľadieť (pozerať) pánu bohu do okien (KSSJ 2003: 433) v pomenu ‘lenariti’, slovenska ustreznica bi lahko bila Bogu čas krasti. Podobne sestavine ima frazeološka enota triafať (strieľať) pánu bohu do okien (SSJ 1960: 544), ki se je uporabljala v pomenu ‘streljati brez ciljanja, na slepo’. Slovar SSJ (1960: 544) navaja tudi frazem byť oknom do sveta s pomenom ‘omogočati povezavo s svetom’; v SSKJ ga ne najdemo, korpus Gigafida 2.0 pa vsebuje več kot tisoč zadetkov besedne zveze okno v svet s podobnim pomenom. Slovenska stalna besedna zveza imeti okno se po SSKJ (1994: 759) uporablja v pomenu ‘imeti prosto uro sredi pouka’, zdaj verjetno tudi že širše ‘imeti prost čas med delom ipd.’, slova­ ščina pozna formalno popolno ustreznico mať okno, v kateri leksem okno nastopa v pomenu ‘prost časovni odsek, prazno mesto’ (KSSJ 2003: 433), s še enim pome­ nom, in sicer ‘imeti luknjo v spominu, ne spomniti se določenega obdobja’, pogosto, vendar pa sploh ne samo v zvezi z uživanjem alkohola ali mamil. 113Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 2.5 V slovaščini se za nadležnega človeka lahko reče Vyhodíš ho dverami, vráti sa oknom. (Čeprav se zveza pogosto uporablja, ni zabeležena v slovarjih.) Z uporabo dveh poimenovanj za dele hiše v enem frazemu prihaja do hiperbolizacije, ker nevar­ nost, neprijetnost skuša priti v hišo skozi dve točki prehoda (Nowakowska-Kempna – Będkowska-Kopczyk 1999: 237), kar intenzivira ekspresivnost frazema. Sestavini okno in vrata vsebuje tudi slovenski pregovor Skozi vrata ven, skozi okno noter (Sirk 2009: 162), ki pa se uporablja v pomenu ‘nikoli se ne sme obupati, vedno se najde rešitev’. Na podobnem principu dvojnosti je nastala tudi enota Ženska dota pride na vrata noter, a gre na okno ven (Kocbek – Šašelj 1934: 210). Streha in podstrešje Streha, v slovaščini strecha, je gradbena konstrukcija, ki od zgoraj zapira stavbo in jo ščiti pred vplivi slabega vremena (EĽKS 2: 201) oz. pred slabimi vplivi nasploh. Predstavlja tudi mejo med svetom ljudi in nebom, notranjim in zunanjim, tokrat v navpični smeri. V zvezi s tem piše Bajburin (2005: 205) širše tudi o pozitivnem dojemanju vsega, kar je zakrito oz. tudi prikrito, in nasprotno negativnem doje­ manju odkritega (kar je v določenem smislu tudi analogično z nasprotjem javno : zasebno, prekriva pa se tudi z opozicijo tuje : domače). Hiša in vse v njej naj bi bilo zakrito: posode, postelja, tudi človek, saj se brez pokrite glave v odraslosti ne odhaja izpod domače strehe, še posebej v primeru žensk. Ta analogija je očitna tudi v enem od pomenov leksema strecha v slovaščini, ki ga navaja KSSJ (2003: 712) ‘krajci (pri klobuku), štrleči rob kape’. Streha je bila prav tako kot peč in drugi deli z odprtino dojemana kot ženski element bivališča in so jo ljudje včasih okraševali s posebnimi ornamenti ali okraski. Oba jezika poznata stalno besedno zvezo rodna streha (SSKJ 1994: 1321) : rodná strecha (KSSJ 2003: 712) s pomenom ‘dom’; slovenski viri (SSKJ 1994: 1321) navajajo, da se sam leksem streha (prav tako pa starejši krov) kot pars pro toto uporablja v pomenu ‘stanovanje, dom’, starejši slovaški slovar SSJ (1964: 284) za besedo strecha prav tako navaja pomen ‘hiša, bivališče’, novejši KSSJ pa ne več. Na tem načelu so osnovane tudi zveze streha nad glavo (SSKJ 1994: 1321) : strecha nad hlavou (KSSJ 2003: 712) ‘dom, bivališče’ (pogosto v zvezah ne imeti strehe nad glavo : nemať strechu nad hlavou, iskati si streho nad glavo : hľadať si strechu nad hlavou ipd.), živeti pod skupno streho (SSKJ 1994: 1321),7 : bývať pod jednou strechou (KSSJ 2003: 712) ‘živeti skupaj’, spraviti otroke pod streho ‘priskrbeti jim stanovanje, zaposlitev’, vzeti koga pod streho ‘dati komu prenočišče, hrano’. Več frazemov odraža realno življenjsko izkušnjo, pozitivno ali negativno (npr. z ognjem, ki v preteklosti ni bila redka). Besedni zvezi rdeči petelin (SSF 2011: 692) : 〈červený〉 kohút na streche (KSSJ 2003: 712) sta v obeh jezikih po­ gosti, v zvezi z ognjem v prenesenem pomenu pa smo našli še slovaški frazem 7 V SSKJ (1994: 1321) besedna zveza ni uvrščena v frazeološko gnezdo. 114 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... strecha mu horí nad hlavou (KSSJ 2003: 712) s pomenom ‘v kritičnem položaju je’ in delni ustreznici ogenj v strehi (SSF 2011: 622) : oheň na streche (KSSJ 2003: 430) v pomenu ‘nesporazum, prepir’. Na drugi strani so frazemi kot spraviti (imeti) kaj pod streho (SSF 2011: 922) : mať niečo pod strechou (KSSJ 2003: 712) ‘imeti kaj končano, zagotovljeno, rešeno’ oz. dostať niečo pod strechu (KSSJ 2003: 712) s pomenom ‘uspešno dokončati’. Sama zase govori frazeološka enota začeti zidati hišo pri strehi (SSKJ 1994: 1321). S primerjalnega vidika, in sicer predvsem zaradi zgradbe, ki se v slovenščini pojavlja v več primerih, slovaščina pa je ne pozna, je zanimiv slovenski frazem imeti ga pod streho (SSF 2011: 922) s pomenom ‘biti vinjen’. Slovaški frazeolo­ ški fond podobno kot vsi drugi vsebuje veliko število frazemov s tem pomenom, ampak ne s sestavino streha, še najbližje bi najbrž bila zveza mať pod čapicou (čepcom) (SSSJ 2006: 465, 481), ki jo najdemo tudi v slovenščini v obliki imeti ga pod kapo (SSKJ 1994: 381). Iz slovenskega frazema je tako kot že v prejšnjih primerih razvidna analogija med hišo in človeškim telesom. V paremiologiji se ta sestavina nahaja npr. v slovenski enoti Hiša naj ima streho (Prek 1974: 123) s pomenom ‘kar se doma izreče, naj doma tudi ostane’ ali slovaški Aj deravá strecha lepšie ako žiadna (Záturecký 2005: 234). Pogosto uporabljana in razširjena sta v obeh jezikih pregovora z zoonimskima sestavinama Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi (SSKJ 1994: 1321) : Lepší vrabec v hrsti ako holub na streche (KSSJ 2003: 712); O tem že čivkajo vrabci na strehah (SSKJ 1994: 1321) : O tom už aj vrabce na streche čvirikajú (KSSJ 2003: 712). Pomembnost upoštevanja družbenih norm se zrcali v enoti Tista, ki živita brez blagoslova, sta v hiši brez krova (Medvešček 1998: 108). Podstrešje (sinonim podstreha), v slovaščini povala (tudi pôjd), je »prostor v stavbi med stropom najvišje etaže in streho. Velikost in namembnost podstrešja sta odvisni od velikosti stavbe in ostrešja.« (SEL 2011: 432) Dokler se je dim odvajal samo na podstrešje, se je to praviloma uporabljalo samo za skladiščenje malo upora­ bljanih stvari, po uvedbi dimnikov, ki so segali nad streho, pa je postalo pomemben prostor za shranjevanje poljedelskih pridelkov, orodja ipd. (EĽKS 2: 67). V sta­ rih ritualno-mitoloških predstavah skorajda ne nastopa, verjetno zato, ker je veliko mlajše, če že, pa je obravnavano kot obrobje s celim spektrom s tem povezanih negativnih pomenov in je, podobno kot podzemlje, bolj pod nadzorom nadnaravnih in nečistih sil kot človeka (Bajburin 2005: 211). Te predstave so se gotovo ohranile, niso pa eksplicitno izražene v jeziku v obliki stalnih besednih zvez. V slovaščini se leksem povala uporablja tudi v pomenu ‘konstrukcija, ki od zgoraj zapira notranji prostor stavbe’ (KSSJ 2003: 536), torej kot sopomenka lek- sema strop, iz slovarja HSSJ (1995: 210) pa sta razvidna še starejša pomena ‘tla, pod’ v prvem in ‘tram, gred’ v drugem primeru, iz česar je razvidno, da so se pomeni omenjenih besed med sabo vedno prepletali. Slovenski leksem podstrešje pa se je po SSKJ (1994: 877) v starejši slovenščini uporabljal tudi sopomensko z besedo streha. SSKJ na tem mestu prav tako navaja, da se v slovenščini leksem 115Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 podstrešje šaljivo uporablja tudi za človeško glavo oz. um ali umsko, zdravje s primerom zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu. V korpusu Gigafi­ da 2.0 pa smo našli več s tem povezanih različic frazema 〈imeti〉 (ne)pospravljeno podstrešje. Slovaščina prispodobe s to sestavino ne pozna, podobna analogija med stavbo in človeškim telesom, ki smo jo omenili že prej, pa je razvidna iz frazema straší mu vo veži8 (SSJ 1965: 79) s sorodnim pomenom ‘ni pri zdravi pameti, ni normalen’. Sestavino povala oz. njeno različico poval vsebujejo še narečni fraze­ mi chváľi do povali in úžiteg malí, hvali do povali a mľečka ňet, oba s pomenom ‘veliko besed in malo koristi’, chlab do povala ‘zelo visok moški’ in pregovor Pod nískín povalom, ňeviskacuj cvalom, ki ima pomen ‘ravnaj v skladu z okoliščinami’ (SSN 2006: 1051). Ognjišče, peč, dimnik Izjemen status imajo v hiši ognjišče, peč ali kamin (v slovaščini ohnisko, pec, ko- zub) kot vsestransko središče resnične, družbene in metaforične toplote in svetlobe (Ledinek Lozej 2015: 130). Z ognjiščem so bile povezane mnoge vraže, običaji in obredi. Med najstarejše spada predstava o domačem duhu in varuhu hiše, ki je živel pod pragom, pa tudi pod ognjiščem ali pečjo. Zaradi navedenih in tudi drugih razlogov se je ognjišču in na njem gorečemu ognju izkazovalo splošno spoštova­ nje (EĽKS 1: 430). Ognjišče ustvarja toplino doma in simbolizira družino. Le red­ ko je bilo namenjeno samo eni dejavnosti, kuhi ali peki, večinoma je služilo tudi za ogrevanje in osvetljevanje, kar je bolj učinkovito z višine, zato je postopoma prišlo do njegovega dviga (Juvanec 2010: 30). Po SEL (2011: 38) je bilo podrtje ognjišča v srednjem veku simbol razpada družinske skupnosti, pomenilo je lahko tudi izključitev družine iz skupnosti. V Evropi je bila znana navada polaganja novorojenca na mizo, klop ali tla, predvsem pa na ognjišče, od koder ga je dvignil njegov oče in ga s tem priznal za svojega (NS 1944: 267.) V obeh jezikih obstajajo enote, povezane z navedenimi dejstvi – v slovenščini domače ognjišče s pomenom ‘dom, družina’ (SSKJ 1994: 755), ki ima v slovaščini delno ustreznico v enoti rodinný kozub (SSSJ 2011: 774). Starejši SSJ (1963: 752; 1960: 532) navaja tudi besedni zvezi rodinný krb in rodinné ohnisko s pomenom ‘družina, dom, simbol mirnega družinskega življenja’, ki pa nista uvrščeni v fraze­ ološko gnezdo. V SSKJ (1994: 755) so zabeležene tudi frazeološke enote ustvariti si lastno ognjišče ‘ustvariti si dom, družino’, ugaslo ognjišče ‘zapuščen dom, za­ puščena hiša’, v vasi je ostalo le še pet ognjišč ‘naseljenih hiš’. Od pregovorov lahko navedemo npr. slovenskega Kdor ima svoje ognjišče, naj drugega ne išče (Možina 2000) in slovaško enoto Vlastné ohnište každému najmilšie (Záturecký 2005: 72). Vsi navedeni frazemi pričajo o ognjišču kot o sakralnem jedru hiše, včasih poistovetenem tudi z oltarjem, hkrati pa o medsebojni povezanosti konceptov dom, hiša in družina v opazovanih kulturah. 8 Veža pomeni v slovaščini ‘stolp’. 2.6 116 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... Podobno je tudi peč bila prevladujoča prvina bivalnega prostora, pomembno mesto za delo, počitek in nasploh za življenje družine, vir toplote, mesto, kjer se je pripravljala hrana in kjer so se zaradi čistilne in zdravilne moči ognja tudi zdravile bolezni. Njena lega in orientacija je po Bajburinu (2005: 187) eno od najpomembnejših meril ureditve bivalnega prostora hiše. Osnovni element ogenj se po navadi šteje za moški element, vendar pa so ognjišče, peč in kamin ženska domena. Simbolika peči je povezana z žensko, materjo, peč je glede na njeno votlo obliko kot simbol materinstva razlagal tudi Carl Gustav Jung (Biedermann 1992: 202). Po EĽKS 1: 53 je bila soba, po navadi edini celoletno rabljeni bivalni prostor v hiši, razdeljena na ženski del (zlasti prostor okrog peči) in moški del. Moškemu kot predstavniku kmečke družine in izvrševalcu družinskih obredov je pripadalo mesto na čelu mize. Prostor okoli pečli je bil namenjen za ženske tudi kot prostor rodovnega kulta, zato se mu je reklo v slovaščini tudi ženský kút, babin kút, babský kút,9 ta pa je imel v hierarhiji nižjo vrednost kakor kot, v katerem je stala miza, ki je bil moški prostor, kar je razvidno tudi iz starejšega slovenskega pregovora Ako gospodar za mizo dremlje, družina pri peči spi (Makarovič 1975: 197). Poveza­ va je očitna tudi v rekih Peč se je podrla (SSF 2011: 669) : Pec sa im pováľala (Záturecký 2005: 61, navedena je tudi različica Komín sa mu zvalil) s pomenom ‘ženska je rodila’. Posledično je možno na popolni ustreznici sedeti za pečjo (SSF 2011: 669) : sedieť za pecou (SSJ 1963: 49), v slovenščini tudi biti za pečjo, čepeti za pečjo ipd., kot tudi frazem peč podpirati (SSF 2011: 669), s pomenom ‘lenariti, počivati’ ali ‘držati se pretežno doma, ne hoditi med ljudi’ gledati tudi z vidika prej navedenih dejstev – peč kot mesto, ki je služilo poleg drugega za počitek, pa tudi kot prostor, zaznamovan z žensko simboliko, ki intenzivira predstavo o nesamostojnosti, odvisnosti,10 širše tudi omejenosti in nerazgledanosti, kar je raz­ vidno tudi iz slovenskega pregovora Kdor doma tiči, se malo nauči (SSKJ 1994: 1396) in slovaške enote Len vždy doma pod pecou sedí (Záturecký 2005: 388). Podobne negativne konotacije ima tudi leksem zapečkar (zapečnik) : zápecník11 s pomenom ‘nedejaven, doma držeč se človek’ ali tudi ‘kdor se v svojih interesih, razgledanosti omejuje na domači kraj, domačo deželo’ (SSKJ 1994: 1610). V slo­ vaščini so znane tudi sopomenke domased, pecúch in pecivál. V primerjavi s tem pa ima leksem zapeček (SSKJ 1994: 1610) pozitiven pomen ‘varen dom’. Z njim sta povezani starejši besedni zvezi umakniti se na zapeček ‘prepustiti gospodarstvo mladim’ in prebiti kaj v zapečku ‘na varnem’. 9 V tem kotu sobe je bil včasih tudi vhod v klet, ki je bila kot podzemlje področje nadnaravnih bitij (Bajburin 2005: 195). 10 Pomensko podobni, le da s še bolj poudarjenima sememoma ‘nesamostojnost, odvisnost’, so frazemi držati se materinega krila : držať sa maminej (ženinej) sukne in sedieť materi (mame)  na (pri) sukni. 11 Peči so bile večinoma postavljene na 50–70 cm visokem podstavku (v slovaščini podpecie), ki je na vsaki strani štrlel izpod same peči, s čimer so nastale okoli nje proste površine. Sprednji del se je uporabljal kot ognjišče, stranski del je služil kot klop, zadnji del – zapeček (v slovaščini zapec) – je bil zlasti pozimi priljubljen za počitek pri otrocih ali starejših (EĽKS 2: 26–27). 117Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 V tej skupini velja omeniti še dimnik, v slovaščini komín, ki je na določen način tudi predstavljal prostor stika med notranjostjo hiše in zunanjostjo, nepripo­ ročen in nesprejemljiv vhod v hišo, skozi katerega so vanjo lahko prišla različna, večinoma škodujoča nadnaravna bitja. To dejstvo se je ohranilo v ljudskih pra­ vljicah. V frazeologiji dimnik nastopa v enoti zapisati kaj s 〈črno〉 kredo v dimnik (SSKJ 1994: 139) : zapísať uhľom (čiernou kriedou) do komína (SSSJ 2011: 665), ki se uporablja v zvezi z nenavadnim, a malo pomembnim dejstvom. V SGZD (1998: 87) je navedena tudi sicer neobdelana narečna različica to bo pa z belo kraj- do v črn rajfnik za zapisati. V slovaščini obstaja frazem vyletieť hore komínom, ve­ činoma uporabljan v zvezi z denarjem, premoženjem, s pomenom ‘biti zapravljen po nepotrebnem, nekoristno’ (SSSJ 2011: 665). zaključek Koncept hiša : dom je v slovenskem in slovaškem jeziku tesno povezan s kon­ ceptom dom : domov, ki je v vsaki kulturi v središču jezikovne slike sveta. Ta povezanost se izkazuje v okviru vsakega posameznega jezika in prav tako z med­ jezikovnega vidika že v samem leksikalnem pomenu navedenih besed, skupnih asociacijah, simboliki ipd. Koncept hiša soustvarjajo tudi posamezni deli hiše, ki vanj vstopajo z lastno semantiko in simbolno vrednostjo. Poimenovanja delov hiše so večinoma večpomenke, ki nastopajo v frazeoloških zvezah in poleg tega tudi kot sestavine terminoloških besednih zvez. Dejstvo, da se v večini navedenih primerov v slovenščini in slovaščini uporabljajo enaki leksemi, priča o tem, da gre za stare besede, ki sodijo v osnovo besednih zakladov obeh jezikov. Ustvarjanje lastnega mikrosveta, torej gradnja bivališča, hiše, je za člo­ veka pomenilo velik dogodek, potekalo je po točno določenih pravilih in je bilo pospremljeno z mnogimi šegami in rituali, ki naj bi zagotovili varnost in zaščito pred zunanjim svetom z njegovimi nevarnostmi. Rečemo lahko, da se pomembnost in magičnost tega dogodka še danes zrcalita v kulturi in jeziku, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo, in sicer v miselnih vzorcih in široki uporabi stalnih besednih zvez tipa do temelja (temeljev) : do základu (základov), na pragu : na prahu, pred vrati : predo dvermi in mnogih drugih. V obeh jezikih smo našli frazeološke enote s preučevanimi sestavinami na različni stopnji ekvi­ valentnosti, v nekaterih primerih smo zabeležili tudi frazeme, ki v drugem jeziku nimajo ustreznice z iskanimi sestavinami. Deli hiše nastopajo kot sestavine tudi v mnogih pregovorih in rekih, s katerimi smo se v tem prispevku ukvarjali le delno in v več primerih nismo našli ustreznice, kar je po našem mnenju pogojeno tudi z obsegom dostopnega gradiva. V prispevku zaradi omejenega obsega nismo mogli navesti vseh frazemov z izbranimi sestavinami niti se ukvarjati z vsemi frazemi, ki vsebujejo katerega od izrazov za druge dele hiše; možnosti je še veliko, npr. sestavine tla, stena, strop, kosi pohištva kot miza, klop, postelja, lahko bi šli tudi v podrobnosti in se 3 118 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... ukvarjali z leksemi ključ, ključavnica, zapah, ali nasprotno, širše, z vsemi deli posestva, kot so dvorišče, hlev, ograja itd. Upamo si trditi, da to pomensko polje predstavlja pomemben del frazeoloških fondov obeh jezikov, in to skupaj s taki­ mi temeljnimi skupinami, kot so enote, ki kot sestavine vsebujejo poimenovanja delov človeškega telesa, frazemi z zoonimskimi sestavinami ali frazemi, ki kot se­ stavino vsebujejo poimenovanja rastlin. Menimo, da je preučevanje tega področja pomembno za sestavljanje mozaika jezikovne slike sveta slovenščine in slovašči­ ne, ter upamo, da smo s tem prispevkom zapolnili eno od vrzeli v medsebojnem jezikovnem poznavanju in začrtali možnosti nadaljnjih raziskav. viRi in liteRatuRa Avramova 2007 = Валентина Аврамова, Лингвокультурология, Шумен: Университетско изда- телство »Епископ Константин Преславски«, 2007. [Valentina Avramova, Lingvokul’turologija, Šumen: Universitetsko izda telstvo »Episkop Kon- stantin Preslavski«, 2007.] Bajburin 2005 = Альберт Кашфуллович Байбурин, Жилище в обрядах и представлениях во- сточных славян, Москва: Языки славянской культуры, 2005. [Al’bert Kašfullovič Bajburin, Žilište v obrjadah i predstavlenijah vo stočnyh slavjan, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2005.] Bartmiński 2008 = Jerzy Bartmiński, Dom i świat – opozycja i komplementarność, Postscriptum Polonistyczne 1.1 (2008), 55–68. Biedermann 1992 = Hans Biedermann, Lexikón symbolov, Bratislava: Vydavateľstvo Obzor, 1992. Bojc 1974 = Etbin Bojc, Pregovori in reki, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1974. Botík – Ruttkay – Šalkovský 1998 = Ján Botík – Matej Ruttkay – Peter Šalkovský, Ľudová architektúra a urbanizmus vidieckych sídiel na Slovensku, Bratislava: Academic Electronic Press, 1998. Eliade 1994 = Mircea Eliade, Posvátné a profánní, Praha: Křesťanská akademie, 1994. EĽKS 1–2 = Encyklopédia ľudovej kultúry Slovenska 1–2, ur. Ján Botík idr., Bratislava: VEDA, Vydavateľstvo SAV, 1995. Horváthová 1977 = Emília Horváthová, Príroda v svetonázorových predstavách slovenského ľudu, v: Prednášky XIII. letného seminára slovenského jazyka a kultúry, ur. Jozef Mistrík, Bratislava: ALFA, 1977, 161–176. HSSJ 1995 = Historický slovník slovenského jazyka: poihrať sa – pytlovať, ur. Milan Majtán, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 1995. Juvanec 2011 = Borut Juvanec, Arhitektura Slovenije 3: vernakularna arhitektura: osrednji pas, Ljubljana: Založba i2 – Fakulteta za arhitekturo, 2011. Kavalir 2015 = Monika Kavalir, House nad Home across Cultures, ELOPE (Ljubljana) 12.1 (2015), 29–47. KGF 2.0 = Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0, https://viri.cjvt.si/gigafida/ (1. 9. 2021). Kmecová 2020 = Svetlana Kmecová, Domov sú ruky, na ktorých smieš plakať: obraz domu a domova v slovenskom a slovinskom jazyku, v: Etnolingvistický výskum na Slovensku: súčasný stav a perspektívy, ur. Katarína Žeňuchová, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2020, 63–76. Kocbek – Šašelj 1934 = Fran Kocbek – Ivan Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje: Družba svetega Mohorja, 1934. KSSJ 2003 = Krátky slovník slovenského jazyka, ur. Ján Kačala – Mária Pisárčíková, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2003. Ledinek Lozej 2015 = Špela Ledinek Lozej, Od hiše do niše: razvoj kuhinje v Vipavski dolini, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 119Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Makarovič 1975 = Marija Makarovič, Pregovori – življenjske resnice, Ljubljana: Kmečki glas, 1975. Medvešček 1998 = Pavel Medvešček, Obrusnice, Nova Gorica: Založba Branko, 1998. Možina 2000 = Zofija Možina, Zbiralna akcija pri tedniku Družina (pobudnika Bogdan Dolenc – Marija Stanonik), Črnomelj, 2000. Nowakowska-Kempna – Będkowska-Kopczyk 1999 = Irena Nowakowska -Kempna – Agniesz­ ka Będkowska-Kopczyk, Między sacrum i profanum: o drzwiach i progu domu w frazeologii i przysłowiach polskich i słoweńskich, v: W kręgu kultury Słowian, ur. Emil Tokarz, Katowice: Wydawnictvo Uniwersytetu Śląskiego, 233–238. NS 1944 = Narodopisje Slovencev I, ur. Rajko Ložar, Ljubljana: Založba Klas, 1944. Prek 1974 = Stanko Prek, Ljudska modrost trden je most: pregovori, domislice in reki, Ljubljana: Kmečki glas, 1974. Puškár idr. 2003 = Anton Puškár idr., Okna, dveře, prosklené stěny, Bratislava: Jaga group, 2003. SEL 2011 = Slovenski etnološki leksikon, ur. Angelos Baš, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. SES 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. SESS 2015 = Ľubor Králik, Stručný etymologický slovník slovenčiny, Bratislava: VEDA, vydava­ teľstvo SAV – Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV, 2015. SGZD 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998. Sirk 2009 = Darinka Sirk, Ivanov venec: briške šege in navade, Dobrovo: samozaložba, 2009. Sketelj 2014 = Polona Sketelj, Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja, Ljubljana: Sloven­ ski etnografski muzej, 2014. SNK = Slovenský národný korpus – prim-7.0-public-all, http://korpus.juls.savba.sk (1. 9. 2021). SP 2020 = Matej Meterc, Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, 2020–, www.fran. si (4. 11. 2021). SSF 2011 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. SSJ 1960 = Slovník slovenského jazyka II: L–O, ur. Štefan Peciar, Bratislava: Vydavateľstvo Slo­ venskej akadémie vied, 1960. SSJ 1963 = Slovník slovenského jazyka III: P–R, ur. Štefan Peciar, Bratislava: Vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, 1964. SSJ 1964 = Slovník slovenského jazyka IV: S–U, ur. Štefan Peciar, Bratislava: Vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, 1964. SSJ 1965 = Slovník slovenského jazyka V: V–Ž, ur. Štefan Peciar, Bratislava: Vydavateľstvo Slo­ venskej akadémie vied, 1965. SSKJ 1994 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 1994. SSN 2006 = Slovník slovenských nárečí II: L–P, ur. Adriana Ferenčíková – Ivor Ripka, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2006. SSS 2000 = Synonymický slovník slovenčiny, ur. Mária Pisárčiková, Bratislava: VEDA, vydava­ teľstvo SAV, 2000. SSSJ 2006 = Slovník súčasného slovenského jazyka: A–G, ur. Klára Buzássyová – Alexandra Jaro­ šová, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2006. SSSJ 2011 = Slovník súčasného slovenského jazyka: H–L, ur. Alexandra Jarošová – Klára Bu- zássyová, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2011. SSSJ 2016 = Sinonimni slovar slovenskega jezika, ur. Jerica Snoj, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Trdina 1987 = Janez Trdina, Podobe prednikov 1–3, Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS, 1987. Vaňko 2003 = Juraj Vaňko, Slovaško-slovenska homonimija, Ljubljana: Filozofska fakulteta Uni­ verze v Ljubljani, 2003. Záturecký 2005 = Adolf Peter Záturecký, Slovenské príslovia, porekadlá, úslovia a hádanky, Bra­ tislava: Slovenský Tatran, 2005. Zbirka pregovorov in rekov Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. 120 Svetlana Kmecová  Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše ... summaRy Skozi vrata ven, skozi okno noter (out through the door, in through the window): Names of House Parts as Components of Slovenian and Slovak Phrasemes The concepts of house and home, which are closely interconnected in language, are at the center of the linguistic picture of the world in every culture. They are outlined in the introduction of this article, and the subsequent sections deal with phraseological units in Slovenian and Slovak containing one of the chosen house parts (i.e., foundation, door­ step, door, window, roof, loft, fireplace, stove, and chimney), as a component from a comparative point of view. The lexemes become part of fixed expressions bearing both semantic and symbolic value. The lexemes are mostly polysemous and only rarely vary in the languages examined, and they often appear as components of not only phraseological but also terminological set expressions. Building a dwelling or creating a home is almost a magical activity that marks a significant milestone in each person’s life, and in the past this was accompanied by many customs and rituals. The importance of this event and the perception of home, a dwelling, and a house (with all their associations, such as security, privacy, warmth, and the presence of close people) as a fundamental value is reflected in mental schemes as well as in language in the form of many linguistic expressions based on these lexemes. 121Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1 ivo Fabijanić O jednOm metOdOlOškOm pRistupu bilježenja i Raščlambe FRazema u natpisima na nadGRObnim spOmenicima (epitaFima) Cobiss: 1.01 O poskusu metodološkega pristopa k zapisovanju in analizi frazemov v napisih na nagrobnikih (epitafih) Prispevek govori o novem metodološkem pristopu k identifikaciji, zapisovanju in analizira­ nju hrvaških frazemov v nagrobnih napisih. Zapisanih je bilo 138 frazemov s 127 nagrobnih napisov na mestnem pokopališču Pag (na otoku Pagu). Po izvedeni terenski raziskavi, po­ stopkih in orodjih je v specifičnem metodološkem okviru opravljena razvrstitev frazemov po klasifikaciji Antice Menac iz leta 2007 na tri osnovne tipe: po izvoru, obliki in slogu. Ključne besede: hrvaščina, nagrobni spomeniki, epitafi, frazemi, metodologija On a Methodological Approach of Notifying and Analysing Phrasemes in Epitaphs This paper is about a novel methodological approach in identifying, notifying and ana­ lysing Croatian phrasemes in epitaphs. 138 phrasemes have been identified out of 127 epitaphs, from tombstones in the Pag communal graveyard. The analysis was based on a specific field research, the procedures, instruments and methodological framework, while the classification of phrasemes was based on Menac’s classification (2007): according to origin, form and style. Keywords: Croatian, tombstones, epitaphs, phrasemes, methodology Divnoj i nježnoj uspomeni na moje roditelje uvod U eri korpusnih istraživanja u lingvistici prava je rijetkost biti u mogućnosti pro­ vesti istraživanje koje se metodološki zasniva na klasičnom, terenskom istraživa­ nju jezičnoga materijala. Narav istraživanja koje ćemo u ovom radu predstaviti zasniva se na nemogućnosti korištenja tehnika i instrumenata računalne, korpusne lingvistike, jer je riječ o korpusu koji se nalazi na nadgrobnim spomenicima, čiji uzorci (u općim i/ili specijaliziranim korpusima) pisanoga jezika dobiveni auto­ matskim pretraživanjem ne postoje (ili barem još nisu dostupni) pa obrada poda­ taka u cilju njihove raščlambe i proučavanja takvim postupkom nije niti moguća. Ciljevi, zadatCi i pRegled liteRatuRe Cilj je ovoga rada predložiti i predstaviti specifičan metodološki pristup prepo­ znavanja, bilježenja i raščlambe frazeoloških jedinica na materijalu prikupljenom s nadgrobnih spomenika. Postoje, naime, konkretni razlozi za takvim postupkom. 0 https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.07 122 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... U hrvatskoj frazeološkoj literaturi ne postoje znanstveni ili stručni radovi u kojima se, na osnovi prethodno utvrđenog metodološkog okvira, utemeljenog na načelima terenskoga istraživanja, identificiraju, opisuju i proučavaju takvi specifični fraze­ mi. Postoje, međutim, mnogi radovi u kojima su se istraživali i analizirali razni frazemi sa sastavnicom smrt, pokoj, počivati i sl. poput Bierich 1998, Fink 1999, 2000, 2001, 2007, 2012, Kolenić 1992/93, Kružić 2011, Levin-Steinmann 2009, Matešić 1996, Menac 1991, Opašić – Gregorović 2010, Pintarić 2003, 2005, 2007, 2009a, 2009b, Tošović 2007, Vuić – Franc 2012. Smatramo da je slab interes za proučavanjem frazema u epitafima u prvom redu povezan s činjenicom da je riječ o relativno ograničenom i jednoličnom materijalu, ali isto tako s činjenicom da u njihovom prepoznavanju, bilježenju i raščlambi, u hrvatskoj frazeološkoj literaturi ne postoje unaprijed zadani metodološki okvir. U prilog tomu navodimo podatak dobiven na osnovi pregleda frazeološke literature iz dvaju izvora: Bibliografija hr- vatske frazeologije, autorica Željke Fink Arsovski, Barbare Kovačević i Anite Hr­ njak, iz 2010. godine te Bibliografija hrvatske frazeologije – frazeobibliografski rječnik, istih autorica, iz 2017. godine, u kojima nisu pronađeni radovi s takvom tematikom. Kako se navodi u Predgovoru izdanja iz 2017. godine: »Prvo izdanje Bibliografije hrvatske frazeologije iz 2010. godine obuhvaća nama dostupne rado­ ve objavljene u razdoblju od 1970. godine do kraja 2009. dok je ovo izdanje upot­ punjeno radovima izdanima od 2010. do zaključno 2015. godine. Bibliografija se sastoji od dvaju dijelova: popisa frazeoloških i frazeografskih radova te popisa frazema analiziranih u dijelu navedenih radova.« (Fink Arsovski – Kovačević – Hrnjak 2017: 5) Drugim riječima, pregledom prikupljene literature iz ovih dviju knjiga, s popisom radova iz hrvatske frazeologije u posljednjih pedesetak godina te utvrđenom činjenicom kako ne postoje radovi u kojima je, prethodno utvrđenim metodološkim okvirom, prikupljen i obrađen korpus epitafa, omogućeno nam je svojevrsno samostalno predlaganje metodologije, postupaka i instrumenata u pro­ vođenju ovoga istraživanja. ORGanizacija istRaživanja: pRedekspeRimentalna i ekspeRimentalna Faza Naše istraživanje moguće je podijeliti u dva osnovna dijela – u općem i užem smislu. Opći dio istraživanja proteže se na planiranje i provedbu terenskoga dijela istraživa­ nja koji uključuje lokaciju na kojoj će se prikupiti podatci te izvore s kojih će se pri­ kupljati podatci na samoj lokaciji. U užem smislu, istraživanje se odnosi na raščlambu prikupljenih podataka s terena odnosno identifikaciju, klasifikaciju odnosno raščlam­ bu frazema. Priprema istraživanja uključila je razmišljanja o planu, tehnikama pro­ matranja i instrumentima potrebnim u njegovoj provedbi. U toj predeksperimentalnoj fazi prikupljeni su podatci o lokaciji odnosno o općim i povijesnim činjenicama o groblju, plan ili karta groblja, fotografija lokacije iz ptičje perspektive (iz ilustrativnih potreba), ali je pripremljen i anketni listić na kojem su se prikupljali podatci. 2 123Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Podatci u anketnom listiću otkrivaju sljedeće činjenice: identifikaciju lokaci­ je, tj. kraticu ili abrevijaciju mjesta u kojem se groblje nalazi i redni broj grobnoga mjesta ili grobnice, npr. PG/292, prema broju grobnoga mjesta navedenom u planu ili karti groblja, natpisu (epitafu) na grobnom spomeniku ili steli (natpisi se pre­ nose u svojem izvornom obliku onako kako su napisani na samom spomeniku, što uključuje velika ili mala slova, korištenje interpunkcijskih znakova te eventualne gramatičke anomalije), kratkom opisu točnoga mjesta na kojem se natpis nalazi (na vrhu, sredini ili dnu, u desnom ili lijevom, gornjem ili donjem kutu glavne grobne stele, a ako se na njoj ne nalazi, onda sadrži osnovne podatke o natpisu na zasebnom samostojećem, obično polegnutom spomeniku na plohi grobnice, nje­ govu stilskom obliku – obično u obliku otvorene knjige, ili pak natpisu na nekom drugom manjem spomeniku koji se nalazi na mjestu izdvojenom od grobnice, npr. ispred ili pored groba). Iz nama nepoznatih razloga, poneko grobno mjesto nije evidentirano u karti pa su četiri grobnice (1–4) označene abrevijacijom BB (bez broja) i dodatnim kratkim opisom (npr. PG/BB/1 – između 248 i 249). Kad je riječ o postupku prikupljanja podataka, važno je naglasiti da su nam vrijedni podatci bili samo oni koji nisu uključivali biografske podatke o pokojnicima, npr. ime, prezime, obiteljski ili pojedinačni nadimak pokojnika/-ce te datum rođenja i smrti pokojnika. GROBLJE / REDNI BROJ GROBNOG MJESTA NATPIS / EPITAF KRATAK OPIS LOKACIJE NATPISA NA GROBU PG/5 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno Slika 1: Izgled i primjer anketnoga listića korištenog u istraživanju Izgled i sadržaj anketnoga listića (Slika 1) djelomično se podudara sa sadržajem Tablice 1 u Dodatku ovom istraživanju, jer ne sadrži (četvrti) stupac u kojem se nalaze ekstrahirani frazemi, navedeni u postupku raščlambe. Nakon ove faze uslijedila je eksperimentalna faza u kojoj se je prikupljao jezič­ ni materijal na lokaciji odnosno faza u kojoj je kasnije izvršena ekstrakcija frazema radi njihove analize i razvrstavanja prema specifičnim tipovima frazema. Terensko istraživanje provedeno je u više navrata, a najintenzivnije u svibnju i lipnju 2021. godine na gradskom groblju u Pagu, na otoku Pagu (Republika Hrvatska). metodologija Metodološki postupak sastoji se od sljedećih neizostavnih koraka u provedbi istraži­ vanja. Prvi je korak informativni dio u kojem se iznose sažeti podatci o mjestu istra­ živanja odnosno o groblju na kojem se provodi terensko istraživanje. Riječ je o os­ novnim informacijama, poput točnog geografskog položaja groblja, datum ili godina osnutka i posvete, broj grobnih mjesta, naziv poduzeća koje upravlja njime, plana ili 3 124 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... karte groblja (Slika 2), ali i dodatnih ilustracija poput zračnih snimki. Od navedenih ilustracija najvažniji je plan ili karta grobnih mjesta na određenom groblju jer nam pruža i druge važne podatke za provođenje istraživanja na terenu, ali i one podatke koji će biti nužni u postupku analize i zapisivanja važnih podataka o mjestu na kojem se frazem nalazi, npr. broj grobnoga mjesta. Iz ilustrativnih potreba, uz plan groblja sv. Karin u Pagu, dodane su i fotografije (Slika 3 i 4) učinjene dronom, koje nam je za potrebe istraživanja izradio i ustupio gospodin Elvis Šmit (DJI Mavic Mini; f/2.8, 1/1250 ISO 100). Fotografije su snimljene 22. srpnja 2021. godine. Postupak započinje identifikacijom frazema na terenu (ili ubikacijom, ako bismo naše terensko istraživanje usporedili s onima koje se provode npr. u to­ ponomastici). Svaki frazem kojemu se, u ovom kontekstu istraživanja odnosno identifikacije, ne može odrediti referent ne smatra se frazemom u punom smislu riječi. Identifikacija frazema uspostavlja se preko neizostavnog medija – plana ili karte određenoga groblja ili grobnoga mjesta, a koja predstavlja izravnu vezu s re­ ferentom odnosno s frazemskim likom koji zauzima svoje određeno mjesto u pro­ storu, tj. na grobnom spomeniku ili steli. Stoga je, metodološki gledano, moguća usporedba s istraživačkim postupcima koji se provode u toponomastici s ovakvim terenskim istraživanjima identifikacije i analize frazema na specifičnim referen­ tnim točkama poput grobnica. Međutim, razlika je očita u jednom bitnom dijelu toponomastičkih istraživanja, koji je u frazeološkom smislu ovoga pristupa u iden­ tifikaciji i raščlambi frazema na terenu prisutan i neizostavan. Skračić (2011: 98) kaže da je upravo uspostava i analiza veza između dviju sastavnica, tj. referenta i toponimskog lika, jedna od glavnih zadaća toponomastike. Isto tako ukazuje i na činjenicu da referent ne mora nužno biti prisutan da bi ga se dovelo u jezični odnos s toponimski likom. Upravo se u ovoj potonjoj činjenici očituje razlika u dvama istraživačkim postupcima, jer se upravo u prisutnosti frazema odnosno nje­ gove identifikacije u prostoru i na specifičnom mediju (kamenom, mramornom, drvenom ili nekom drugom suvremenijem materijalu), potvrđuje potreba i nužnost provođenja istraživanja. Na karti su grobnice obrojčane rednim brojem, a broj je odvojen kosom crtom, npr. 352/2, pri čemu se prvi broj odnosi na redni broj grobnoga mjesta, a drugi na maksimalan broj ukopnih mjesta u njemu. S obzirom na slabiju razlu­ čivost karte zbog tehničkih razloga (v. Slika 2), čitatelja po potrebi upućujemo na https://cistocapag.hr/index.php/groblje, jer je na tom mjestu kartu moguće uvećavati do razine na kojoj su svi referentni brojevi vidljiviji i razumljiviji. Opće i povijesne činjenice o Gradskom groblju sv. Karin u Pagu Gradsko groblje sv. Karin u Pagu nalazi se na 44,44 N i 15,06 E, a posvećeno je sv. Kvirinu (lokalno stanovništvo koristi se toponimom Karin, hagionimom sveti Karin, ili pak neformalnim toponimom Peti rajon). Gradskim grobljem u Pagu upravlja Čistoća Pag d. o. o. sa sjedištem u Pagu. U sklopu groblja nalazi se mr­ tvačnica, a uz mrtvačnicu nalazi se i kapelica posvećena sv. Kvirinu. Groblje ima 3.1 125Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 otprilike 750 grobnica.1 Prema dostupnim podatcima, groblje na današnjoj lokaciji utemeljeno je 1825. godine.2 Slika 2: Plan gradskoga groblja sv. Karin u Pagu3 Korpus frazema Korpus frazema (v. Tablicu 1 u Dodataku) obasiže ukupno 138 frazema od kojih se neki višekratno ponavljaju. Frazemi su zabilježeni na ukupno 127 nadgrobnih spomenika, što u omjeru ukupnoga broja grobova s ukupnim brojem nadgrobnih 1 https://cistocapag.hr/index.php/groblje 2 Podatak je naveden na glavnom ulazu u groblje sv. Karin. Na ulaznoj ploči stoji: PAŠKO GRADSKO GROBLJE SV. KARINA UTEMELJENO 1825 – COEMETERIUM CIVITATIS PAGENSIS SANTI QUIRINI CONDITUM MDCCCXXV. 3 https://cistocapag.hr/index.php/groblje 3.2 126 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... spomenika na kojima su natpisi zabilježeni, čini otprilike 17,8 %. Najčešći su fra­ zemi: počivati u miru b/Božjem – 27 puta, počivati u miru – 26 puta, podignuti spomenik – 6 puta, a od ostalih ponavljajućih frazema navodimo: tihi dom – 3 puta, darivati 〈komu〉 vječni pokoj, pokoj vječni, Ja sam uskrsnuće i život, RIP / Riposino in pace, podignuti spomen, u tuzi i boli, s ljubavi po 2 puta. Prethodno spomenuta ograničenost i (relativna) jednoličnost korpusa potvrđuje se u činjenici da omjer frazema koji se opetovano koriste u epitafima s ukupnim brojem frazema iznosi otprilike 55,5 %. Pa ipak, mišljenja smo, a to će potvrditi i rasprava koja slijedi, da je naš korpus dovoljno reprezentativan i raznovrstan te da se na osnovi njega mogu, u kvantitativnom i kvalitativnom smislu, dobiti vrijedni podatci. Ta­ kođer je važno napomenuti da je riječ o relativnoj opetovanosti frazemskih oblika jer se pojedini oblici razlikuju po rodu, broju i glagolskome vremenu i načinu (pre­ zent, perfekt, imperativ), npr. frazem počivati u miru u epitafima ima zabilježene različite oblike, međutim, sve ih promatramo unutar jednog citatnog oblika – po- čivati u miru (< počiva u miru, počivao u miru, počivala u miru, počivaju u miru, počivali u miru, počivaj u miru). Slika 3: Fotografija groblja sv. Karin u Pagu iz ptičje perspektive 127Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 4 Raščlamba i RaspRava Klasifikacija frazema u našem korpusu učinjena je prema osnovnoj podijeli iz knjige Antice Menac Hrvatska frazeologija (2007) i to prema sljedećim kriteriji­ ma: prema podrijetlu, stilu i prema obliku frazema. Iz praktičnih razloga, ovo istra­ Slika 4: Fotografija groblja sv. Karin u Pagu s gradom Pagom u pozadini 128 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... živanje neće uključiti podjelu frazema prema određenim užim načelima, poput onoga o postojanju genitivnih oblika u frazemu, a koje će zasigurno biti uključeno u budućim istraživanjima frazema u epitafima. Frazemi se prikazuju sljedećim redoslijedom. Najprije se navode, brojkom ili slovom označeni epitafi, u punom ili skraćenom obliku (ovisno o duljini ekstra­ hiranoga frazema), svi prikazani kurzivom, velikim tiskanim ili malim pisanim slovima (kako su zabilježeni u izvornom obliku), a potom se navode podatci o lokaciji i frazemu. Ispred oznake lokacije, npr. PG/6, nalazi se simbol za oznaku izvornosti (< ‘postalo od’), a nakon lokacije, između jednostrukih navodnih zna­ kova, navode se citatni oblici samih frazema. Prema podrijetlu frazema, korpus je moguće podijeliti na nacionalne (1) i posu­ đene. Zabilježen je jedan posuđeni frazem iz talijanskoga jezika, koji se javlja u dvama oblicima – u abrevijaturnom i punom obliku (2a i 2b), te po jedan iz francu­ skoga i njemačkoga (2c i 2d). Svi ostali su frazemi na hrvatskome jeziku. (1) počivali u miru (< PG/5, 6, 7 i drugdje; ‘počivati u miru’) (2) (a) RIP (< PG/11; tal. ‘riposino in pace’, hrv. ‘počivali u miru’) (b) RIPOSINO IN PACE (< PG/213; hrv. ‘počivali u miru’) (c) In stillem Gedenken (< PG/578; od njem. ‘u tihom sjećanju’) (d) Le temps passe, Le souvenir reste. (< PG/578; od fra. ‘Vrijeme prolazi, uspomena ostaje.’) Nadalje, mali je broj onih frazema koji su preuzeti iz književnih djela, u prvom redu iz Biblije (3 a–c), ali i iz šlagera (4 i 5) te popularnih, dalmatinskih pjesama (6). (3) (a) »JA SAM USKRSNUĆE I ŽIVOT« (< PG/64, 657; »Ja sam uskrsnuće i život: tko u mene vjeruje, ako i umre, živjet će. [...]« /Evanđelje po Ivanu 11,19–27/) (b) ALI JA ZNAM DA JE ŽIV MOJ IZBAVITELJ I DA ĆE U POSLJEDNJI DAN STATI NAD MOJIM PRAHOM (< PG/91; »Znam da moj Izbavitelj živi i da posljednji on će nad zemljom ustati [...]« /Job 19,25–26; 1 Kor 15,20/) (c) DUŠE SU PRAVEDNIKA U RUCI BOŽJOJ. (< PG/64; »A duše su pravednika u ruci Božjoj i njih se ne dotiče muka nikakva [...]« /Knjiga Mudrosti 3,1–9/) (4) [...] OD SVEG TI SR-CA HVA-LA (< PG/714; ‘od sveg srca 〈komu〉 hvala’4) (5) OD SVEGA LJUBAVI OSTALA JE SAMO SOL (< PG/490; < ‘Od mora ljubavi, ostala je samo sol’5) (6) [...] ZORA BILA (< PG/243; ‘Opet će nas zagrljene, naći skupa zora bila’6) Određeni manji broj frazema proizašao je iz pomorske (7a i b), ali, naravno, i iz teološke struke. Iz potonjeg područja, po užoj naravi ovih frazema, najviše je pri­ mjera (8 a–k). 4 Fala; autor teksta: Dragutin Domjanić, autor glazbe: Vlaho Paljetak. 5 Zar je voljeti grijeh (1988); izvođačica: Meri Cetinić, autori teksta: Zvonimir Pupačić i Zvonimir Stipičić, autor glazbe: Joško Banov 6 Zora bila (2010); izvođači: Tomislav Bralić i klapa Intrade, autor teksta: Sanja Tafra, autor glazbe: Pero Kozomora. 4.1 4.3 4.2 129Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 (7) (a) VAŠ BROD ŽIVOTA UPLOVIO JE U POSLJEDNJU LUKU (< PG/550; ‘brod života’, ‘uploviti u posljednju luku’) (b) MIRNO VAM BILO NEBESKO MORE (< PG/550; ‘mirno 〈komu〉 bilo /nebesko/ more’, ‘nebesko more’) (8) (a) POKOJ VJEČNI (< PG/35) (b) SVOM DOBROM SUPRUGU I OCU ŽELE VJEČNI POČINAK RASTUŽENA SUPRUGA I DJECA (< PG/67; ‘željeti 〈komu〉 vječni počinak’) (c) ALI JA ZNAM DA JE ŽIV MOJ IZBAVITELJ I DA ĆE U POSLJEDNJI DAN STATI NAD MOJIM PRAHOM (< PG/91; ‘posljednji dan’) (d) POČIVALI U MIRU BOŽJEM (< PG/117; počivati u miru božjem’) (e) POKOJ VJEČNI DARUJ IM GOSPODINE (< PG/190; ‘darivati 〈komu〉 vječni pokoj’) (f) BUDI MILOSTIV GOSPODINE GRIJESIMA NAŠIM (< PG/199; ‘biti milostiv /prema/ 〈nečijim〉 grijesima’) (g) [...] LJUBIO SIROMAHE. [...] (< PG/BB/1; ‘ljubiti siromahe’) (h) DUH MOJ MIR SAMO U TEBI GOSPODINE (< PG/253; ‘mir u gospodinu’) (i) U TEBE SE GOSPODINE UZDAJEM (< PG/532; ‘U tebe se, Gospodine, uzdajem.’) (j) NEKA TE ČUVAJU ANĐELI (< PG/662; ‘čuvali 〈koga〉 anđeli’) (k) USPAVALO TE SVOJOM PJESMOM JATO ANĐELA (< PG/695; ‘uspavati 〈koga, čijom〉 pjesmom jato anđela’) Prema stilu, frazeme je u ovom korpusu moguće podijeliti na stilski neutralne frazeme (9 a–f), frazeme razgovornoga stila (10 a–c), frazeme vulgarnoga stila (11 a–b) i one uzvišenoga, svečanog tona (12 a–c). (9) (a) PRERANO SI NAPUSTILA NAS I SVOJU MLADOST [...] SMRT JE BILA JAČA [...] IZ- BRISATI, TVOJ VEDRI I DRAGI LIK IZ NAŠIH SRCA. [...] (< PG/39; ‘prerano napustiti 〈koga〉 i 〈čiju〉 mladost’; ‘smrt je jača 〈od koga, čega〉’; ‘izbrisati 〈čiji, kakav〉 lik iz 〈čijeg〉 srca’) (b) NA USPOMENU SVOJIM POKOJNICIMA (< PG/98; ‘na uspomenu 〈komu〉’) (c) [...] GORKA SUDBINO STRAŠNA OSTADE NAM SAMO BOL I SUZE [...] NAŠA SUZA VJEČNA (< PG/193; ‘gorka sudbina’; ‘bol i suze’; ‘vječna suza’) (d) SJEĆANJE NA TEBE UVIJEK ŽIVI (< PG/200; ‘sjećanje 〈na koga〉 uvijek živi’) (e) HVALA TI NA DOBROTI SRCA TVOGA I POŠTENJU DUŠE TVOJE (< PG/209; ‘dobrota 〈nečijeg〉 srca’; ‘poštenje 〈nečije〉 duše’) (f) IMA NEŠTO ŠTO NIKADA NEĆE UMRIJETI LJUBAV I SJEĆANJE NA TEBE (< PG/292; ‘ljubav i sjećanje 〈na koga〉 nikada ne umiru’) (10) (a) ZBOGOM ZLATO MOJE (< PG/323; ‘zlato moje’) (b) DUŠO DUŠA NAŠIH [...] (< PG/525; ‘duša 〈nečije〉 duše’) (c) [...] DRAGI SOKOLE [...] (< PG/695; ‘dragi sokol’) (11) (a) [...] IMAO JE DUG JEZIK. [...] (< PG/BB/1; ‘imati dug jezik’) (b) [...] IZBATINAO JE NA PASJU MEDVIDE, [...] (< PG/BB/1; ‘izbatinati na pasju 〈koga〉’ /< ‘isprebijati / prebiti / izmlatiti 〈koga〉 na pasje ime/) (12) (a) Ovdje počiva u miru vječnom (< PG/289; ‘počivati u miru vječnom’) (b) [...] DO PONOVNOG SUSRETA U VJEČNOSTI (< PG/525; ‘do ponovnog susreta u vječ­ nosti’) (c) [...] u vječnu slavu neka te vode [...] stijeg slobode. [...] vječni san usnio [...] (< PG/717; ‘〈tko, što〉 voditi 〈koga〉 u vječnu slavu’, ‘stijeg slobode’, ‘usnuti vječni san’) Prema obliku, frazemi u ovom radu raščlanjuju se na fonetske riječi (13), skupove (sveze) riječi (14) i one s rečeničnim oblikom (21, 22). (13) (a) S LJUBAVI / S ljubavi (< PG/631, BB/4; ‘s ljubavi’) (b) NA USPOMENU SVOJIM POKOJNICIMA (< PG/98; ‘na uspomenu 〈komu〉’) 4.5 4.4 130 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... (14) [...] U TUZI I BOLI NAPUSTIO SI NAS (< PG/334; ‘u tuzi i boli’) S obzirom na sintaktičke sveze koje se ostvaruju u skupovima riječi, frazeme smo podijelili u one sa svezom neovisnoga (15 a–c), ovisnoga tipa i ovisnih sveza tvo­ renih pridruživanjem. (15) (a) [...] OSTADE NAM SAMO BOL I SUZE [...] (< PG/193; ‘bol i suze’) (b) MAMA TVOJA PRERANA SMRT OSTAVILA NAM JE TUGU I BOL [...] (< PG/404; ‘tuga i bol’) (c) [...] LJUBAV I SJEĆANJE NA TEBE (< PG/292; ‘ljubav i sjećanje’) Sintaktička sveza riječi ovisnoga tipa prisutna je u frazemima koje dijelimo na one prema kongruenciji ili sročnosti (16 a–e), prema glagolskoj rekciji (17 a–c), imeničkoj (18 a–d) i prema pridjevskoj rekciji (19 a–b). (16) (a) [...] VJEČNI POČINAK (< PG/67; ‘vječni počinak’) (b) [...] GORKA SUDBINO [...] (< PG/193; ‘gorka sudbina’) (c) TIHI DOM (< PG/361, 548, 683; ‘tihi dom’) (d) [...] NEBESKO MORE (< PG/550; ‘nebesko more’) (e) [...] LAKU NOĆ DRAGI SOKOLE [...] (< PG/695; ‘laka noć’; dragi sokol’) (17) (a) [...] SPOMENIK PODIŽU [...] (< PG/148; ‘podignuti spomenik’) (b) POČIVALI U MIRU (< PG/208 i drugdje; ‘počivati u miru’) (c) [...] SPOMEN PODIŽE [...] (< PG/265, 503; ‘podignuti spomen’) (18) (a) HVALA TI NA DOBROTI SRCA [...] I POŠTENJU DUŠE [...] (< PG/209; ‘dobrota srca’; ‘poštenje duše’) (b) [...] MIR SAMO U TEBI GOSPODINE (< PG/253; ‘mir u gospodinu’) (c) U CVIJETU MLADOSTI [...] (< PG/334; ‘cvijet mladosti’) (d) [...] stijeg slobode. [...] (< PG/717; ‘stijeg slobode’) (19) (a) MAMA TVOJA PRERANA SMRT [...] (< PG/404; ‘prerana smrt’) (b) [...] vječni san usnio [...] (< PG/717; ‘vječni san’) Rijetki su primjeri ovisnih sveza riječi tvorenih pridruživanjem (20). (20) OVDJE VJEČNO POČIVAJU (< PG/100; ‘vječno počivati’) Prema rečeničnom obliku, u korpusu su zabilježeni frazemi s oblicima proste reče­ nice (21 a–g) i složene rečenice (22 a–c). (21) (a) [...] SMRT JE BILA JAČA [...] (< PG/39; ‘smrt je jača’) (b) [...] DUŠA NJEGOVA POĐE BOGU NA SUD (< PG/BB/1; ‘〈nečija〉 duša ide Bogu na sud’) (c) IMA NEŠTO ŠTO NIKADA NEĆE UMRIJETI LJUBAV I SJEĆANJE NA TEBE (< PG/292; ‘ljubav i sjećanje 〈na koga〉 nikada ne umiru’) (d) OSMJEH NAŠ POHRANJEN JE U GROBU TVOM (< PG/404; ‘〈nečiji〉 osmjeh pohraniti u 〈nečiji〉 grob’) (e) USPOMENA NA VAS ŽIVI U NAMA (< PG/420; ‘uspomena na 〈koga〉 živi u 〈komu〉’) (f) Uzelo te nebo suncu, ne ćuti se tvoj glas više, al zauvik srce moje, uspomenu na te diše (< PG/525; ‘nebo uzima 〈koga〉 suncu; 〈nečije〉 srce diše 〈na koga〉 uspomenu’) (g) IZNENADA OKRUTNO SMRT TI ODUZE SREĆU I LJUBAV NAŠU OSTAVLJAJUĆI NE- IZBRISIVU BOL U SRCIMA TVOJIH NAJMILIJIH (< PG/591; ‘smrt okrutno oduzima 〈komu〉 sreću i 〈nečiju〉 ljubav’; ‘ostaviti (neizbrisivu) bol u srcima 〈nečijih〉 najmilijih’) 4.8 4.9 4.6 4.7 131Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 (22) (a) VJERA TJEŠI KAD LJUBAV PLAČE (< PG/307; ‘Vjera tješi kad ljubav plače.’) (b) Gdje ljubav plače, vjera pruža utjehu (< PG/425; ‘Gdje ljubav plače, vjera pruža utjehu.’) (c) Le temps passe, Le souvenir reste. (< PG/578; od fra. ‘Vrijeme prolazi, uspomena ostaje.’) Naposljetku, spomenut ćemo pravopisnu i gramatičku deficijenciju u promatranim epitafima, a posredno i u frazemima. Kod pravopisa, najčešće je riječ o izostavlja­ nju interpunkcijskih znakova – zareza i točke (23 a–e). Najvjerojatniji razlozi su ekonomske prirode jer svaki znak ima svoju novčanu vrijednost te tako dodatno poskupljuje sam epitaf. Također navodimo nekoliko primjera gramatički netočnih oblika, poput pogrešnog glagolskog oblika u aoristu, prezentu ili perfektu (24 a–d) i neuobičajenog redoslijeda riječi (25 a) ili leksičkih izmjena u usporedbi s izvor­ nim tekstovima / stihovima (25 b). (23) (a) IMA NEŠTO ŠTO NIKADA NEĆE UMRIJETI LJUBAV I SJEĆANJE NA TEBE (< PG/292; Ima nešto što nikada neće umrijeti. Ljubav i sjećanje na tebe; ili: Ima nešto što nikada neće umrijeti – ljubav i sjećanje na tebe.) (b) SVA RADOST SI NAM BIO PRERANO SI NAS OSTAVIO U TUĐINI ŽIVOT IZGUBIO (< PG/308; Sva radost si nam bio. Prerano si nas ostavio, u tuđini život izgubio.) (c) VAŠ BROD ŽIVOTA UPLOVIO JE U POSLJEDNJU LUKU MIRNO VAM BILO NEBE- SKO MORE (< PG/550; Vaš brod života uplovio je u posljednju luku. Mirno vam bilo nebesko more!) (d) IZNENADA OKRUTNO SMRT TI ODUZE SREĆU I LJUBAV NAŠU OSTAVLJAJUĆI NE- IZBRISIVU BOL U SRCIMA TVOJIH NAJMILIJIH (< PG/591; Iznenada, okrutno, smrt ti oduze sreću i ljubav našu, ostavljajući neizbrisivu bol u srcima tvojih najmilijih.) (e) NEKA TE ČUVAJU ANĐELI (< PG/662; Neka te čuvaju anđeli!) (24) (a) [...] OSTADE NAM SAMO BOL I SUZE [...] (< PG/193; Ostadoše nam samo bol i suze.) (b) U TEBE SE GOSPODINE UZDAJEM (< PG/532; U tebe se, Gospodine, uzdam.) (c) SPOMENIK PODIŽE ZAHVALNA SUPRUGA I DJECA (< PG/607; Spomenik podižu za­ hvalna supruga i djeca.) (d) [...] otkad si vječni san usnio [...] (< PG/717; otkad si vječni san usnuo) (25) (a) U CVIJETU MLADOSTI U TUZI I BOLI NAPUSTIO SI NAS (< PG/334) (b) OD SVEGA LJUBAVI OSTALA JE SAMO SOL (< PG/490; < ‘Od mora ljubavi, ostala je samo sol’) zaključak Naše je istraživanje bilježenja i raščlambe frazema u epitafima na gradskome groblju u Pagu pokazalo da su prethodno utvrđene hipoteze o potrebi i opravda­ nosti provođenja terenskoga istraživanja s utvrđenim metodološkim okvirom, u potpunosti potvrđene te su ovakvim znanstvenim pristupom i postupkom dovele do konkretnih teza. Ustvrdili smo da hipoteza o relativno malom broju mogu­ ćih frazema u epitafima, koji će se na nadgrobnim spomenicima često ponavljati, nije narušila potrebu i važnost provođenja istraživanja, jer je raščlamba i rasprava korpusa frazema dovela do vrlo važne teze o postojanju svih osnovnih tipova fra­ zema prema trima načelima: podrijetlu (nacionalne, posuđene, iz Biblije, šlagera, popularnih, dalmatinskih pjesama, pomorske i teološke struke), obliku (fonetske riječi, skupove ili sveze riječi /sa svezom neovisnoga, ovisnoga tipa i ovisnih sve­ 4.10 5 132 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... za tvorenih pridruživanjem/ i one s rečeničnim oblikom /proste i složene rečenice/) i stilu (stilski neutralne frazeme, frazeme razgovornoga stila, frazeme vulgarnoga stila te one uzvišenoga, svečanog tona). Isto tako, predlažući različite postupke i instrumente u provođenju predeksperimentalne i eksperimentalne faze, a poziva­ jući se na referentnu frazeološku literaturu – teoretsku i praktičnu, uspjeli smo do­ kazati opravdanost, mogućnost i potrebu provođenja istraživanja prepoznavanja, bilježenja i raščlambe specifičnoga korpusa frazema u skladu sa specifičnim uvje­ tima terenskoga istraživanja. Ujedno se nadamo da će naše istraživanje motivirati i ohrabriti druge istraživače na nova terenska istraživanja frazema s nadgrobnih spomenika, na manjim (ruralnim) ili većim (urbanim) lokacijama odnosno s ma­ njim ili većim frazeološkim korpusima. liteRatuRa Bierich 1998 = Alexander Bierich, The semantic field »Death« in Czech, Russian, Croatian and Serbian phraseology, u: Europhras ’97: Phraseology and Paremiology (Liptovský Ján, 2.–5. 9. 1997), ur. Peter Ďurčo, Bratislava: Akadémia PZ, 1998,17–23. Fink 1999 = Željka Fink, Русские и хорватские фразеологизмы со значением ‘умереть’, Stu- dia Russica 18, ред. А. Золтан, Будапешт: Будапештский университет им. Л. Этвеша, Факультет гуманитарных наук, Кафедра восточнославянской и балтийской филологии, 1999, 268–274. [Željka Fink, Russkie i horvatskie frazeologizmy so značeniem ‘umeret’’, Studia Russica 18, ur. A. Zoltan, Budapešt: Budapeštskij universitet im. L. Ètveša, Fakul’tet gumanitarnyh nauk, Kafedra vostočnoslavjanskoj i baltijskoj filologii, 1999, 268–274.] Fink 2000 = Željka Fink, Tipovi frazema-fonetskih riječi, Riječki filološki dani 3, ur. Diana Stolac, Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, 2000, 93–98. Fink 2001 = Željka Fink, Kakvim se frazemima obraćamo?, Drugi hrvatski slavistički kongres: zbornik radova I, ur. Dubravka Sesar – Ivana Vidović Bolt, Zagreb: Hrvatsko filološko druš­ tvo – Filozofski fakultet, 2001, 385–391. Fink 2007 = Željka Fink, Hrvatski poredbeni frazemi sa značenjem ‘spavati’ i ‘zaspati’, Frazeologia a językowe obrazy świata przełomu wieków, ur. Wojciech Chlebda, Opole: Uniwersytet Opol­ ski, 2007, 281–287. Fink 2012 = Željka Fink, Splitska frazeologija, Jezik: časopis za kulturu hrvatskoga književnog jezika (Zagreb) 59.4 (2012), 154–157. Fink Arsovski – Kovačević – Hrnjak 2010 = Željka Fink Arsovski – Barbara Kovačević – Anita Hrnjak, Bibliografija hrvatske frazeologije, Zagreb: Knjigra, 2010. Fink Arsovski – Kovačević – Hrnjak 2017 = Željka Fink Arsovski – Barbara Kovačević – Anita Hrnjak, Bibliografija hrvatske frazeologije i frazeobibliografski rječnik, Zagreb: Knjigra, 2017. Kolenić 1992/93 = Ljiljana Kolenić, Pogled u frazeologiju Kanižlićeve »Rožalije«, Filologija (Za­ greb) 20–21 (1992/93), 215–219. Kolenić 1996 = Ljiljana Kolenić, Frazeologija u djelu Vida Došena »Aždaja sedmoglava«, u: Knji- ževnost i jezik Hrvata u Mađarskoj: priopćenje hrvatske sekcije II. međunarodnog slavističkog skupa pod naslovom Teorija i praksa nastave slavenskih jezika, Pečuh, 28.–29. travnja 1994., ur. Stjepan Blažetin ml., Pečuh: Hrvatski znanstveni zavod = Horvát tudományos kutatók egye­ sülete, 1996, 63–81. Kolenić 2005 = Ljiljana Kolenić, Frazeologija u djelima hrvatskih pisaca 18. stoljeća, Književna revija: časopis za književnost i kulturu (Osijek) 45.3–4 (2005), 117–129. Kružić 2011 = Barbara Kružić, Na vječnim lovištima love i Hrvati i Englezi: analiza hrvatskih i engleskih frazema vezanih za smrt, Hrvatistika: studentski jezikoslovni časopis (Osijek) 5 (2011), 147–162. 133Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Levin-Steinmann 2009 = Anke Levin-Steinmann, Što je to – frazeologizam? = Какво е товa – фразеологизъм? oder Zum Dauerproblem der Phraseologismusdefinition und -einordnung, Südslavistik online: Zeitschrift für südslavische Sprachen, Literaturen und Kulturen, mrežno izdanje, http://www.suedslavistik-online.de/01/), 14–34, pristupljeno 29. 11. 2021. Matešić 1982 = Josip Matešić, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb: Školska knjiga, 1992. Matešić 1996 = Josip Matešić, Frazeologija u djelu Frana Kurelca, Riječki filološki dani 1, ur. Ma­ rija Turk, Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta, 1996, 173–180. Menac 1991 = Antica Menac, Frazeologija Hektorovićeva »Ribanja i ribarskog prigovaranja«, Senj- ski zbornik: prilozi za geografiju, etnologiju, gospodarstvo, povijest i kulturu 18, ur. Ante Gla­ vičić, Senj: Gradski muzej – Senjsko muzejsko društvo, 1991, 101–107. Menac 2007 = Antica Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007. Menac – Fink-Arsovski – Venturin 2003 = Antica Menac – Željka Fink-Arsovski – Radomir Venturin, Hrvatski frazeološki rječnik, Zagreb: Naklada Ljevak, 2003. Opašić – Gregorović 2010 = Maja Opašić – Maja Gregorović, Smrt u hrvatskoj frazeologiji, Cro- atica et Slavica Iadertina (Zadar) 6 (2010), 55–72. Pintarić 2003 = Neda Pintarić, Языковая картина дома в хорватском, польском и русском языках, Filologija (Šiauliai (Litva)) 8 (2003), 86–92. [Neda Pintarić, Jazykovaja kartina doma v horvatskom, pol’skom i russkom jazykah, Filologija (Šiauliai (Litva)) 8 (2003), 86–92.] Pintarić 2005 = Neda Pintarić, Pragmemi i frazeopragmemi sa sastavnicom Bog, Riječ: časopis za slavensku filologiju (Rijeka) 11.2 (2005), 72–83. Pintarić 2007 = Neda Pintarić, Pragmemy i frazopragmemy z członem Bog, u: Język religijny dawniej i dziś III: materiały z konferencji 24–26 kwietnia 2006, ur. Paweł Bortkiewicz –Sta­ nisław Mikołajczak – Małgorzata Rybka, Poznań: Wydawnictwo »Poznańskie Studia Poloni- styczne«, 2007, 239–251. Pintarić 2009a = Neda Pintarić, Jezična slika triju egzistencijala u poljskoj i hrvatskoj pragmalin­ gvistici I: Bog u poljskoj i hrvatskoj pragmalingvistici, u: Slavenski jezici u usporedbi s hrvat- skim I, ur. Dubravka Sesar, Zagreb: FF press, 2009, 189–198. Pintarić 2009b = Neda Pintarić, Dom u hrvatskoj i poljskoj pragmalingvistici, u: Slavenski jezici u usporedbi s hrvatskim I, ur. Dubravka Sesar, Zagreb: FF press, 2009, 199–214. Skračić 2011 = Vladimir Skračić, Toponomastička početnica: osnovni pojmovi i metoda terenskih istraživanja, Zadar:, Sveučilište u Zadru, Centar za jadranska onomastička istraživanja, 2011. Tošović 2007 = Branko Tošović, Phraseologische Unterschiede zwischen dem Bosnischen/Bosnia­ kischen, Kroatischen und Serbischen, u: Kritik und Phrase: Festschrift für Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag, ur. Peter Deutschmann i dr., Wien: Praesens Verlag, 2007, 611–631. Vuić – Franc 2012 = Božica Vuić – Vendi Franc, Biblijski frazemi u nastavi hrvatskoga jezika i prepoznavanje njihove semantike među studentima Učiteljskog fakulteta – odsjek u Petrinji, u: Aktualna istraživanja u primijenjenoj lingvistici: zbornik, ur. Leonard Pon – Vladimir Karaba­ lić – Sanja Cimer, Osijek: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku, 2012, 339–352. http://frazemi.ihjj.hr/, pristupljeno 19. 7. 2021. http://ihjj.hr/kolokacije/, pristupljeno 19. 7. 2021. https://cistocapag.hr/index.php/groblje, pristupljeno 31. 3. 2021. 134 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... povzetek O poskusu metodološkega pristopa k zapisovanju in analizi frazemov v napisih na nagrobnikih (epitafih) Raziskava zapisovanja in analiziranja frazemov na epitafih na mestnem pokopališču v Pagu (na otoku Pagu, Republika Hrvaška) je pokazala, da so prej postavljene hipoteze o potrebnosti in upravičenosti izvajanja terenskega raziskovanja frazemov na epitafih v zastavljenem metodološkem okviru povsem potrjene, z opisanim znanstvenim pristopom in postopkom pa so pripeljale do konkretnih tez. Ugotovili smo, da hipoteza o malo- številnih možnih frazemih na epitafih, ki da se bodo na nagrobnikih pogosto ponavljali, ni zmanjšala potrebe po izvajanju raziskav in njihove pomembnosti, ker je analiza korpusa (po tisti Antice Menac iz leta 2007) in razprava ob njej privedla do zelo pomembne teze o obstoju osnovnih tipov frazemov po treh načelih: po izvoru (nacionalni, izposojeni, iz Svetega pisma, iz popevk, iz popularnih, dalmatinskih pesmi, iz pomorske in iz teolo­ ške stroke), po obliki (fonetične besede, besedne zveze neodvisnega in odvisnega tipa ter odvisne zveze, pa tudi kot enostavčna in večstavčna poved) in po slogu (stilno nevtralni frazemi, frazemi pogovornega tipa, frazemi vulgarnega stila in tisti v vzvišenem, sveča­ nem tonu). Skupaj je bilo identificiranih 138 frazemov s 127 nagrobnih napisov. Prav tako nam je uspelo dokazati upravičenost, možnost in nujnost izvajanja raziskav oziroma pre­ poznavanja, zapisovanja in analiziranja specifičnega korpusa frazemov, in sicer v skladu s specifičnimi pogoji terenskega raziskovanja 135Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 dodatak Tablica 1: Popis grobnica s pripadajućim epitafima, njihovim kratkim opisom i ekstrahiranim frazemima Groblje / redni broj grobnoga mjesta Natpis / epitaf Kratak opis lokacije epitafa Frazem PG/5 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno počivati u miru PG/6 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno počivati u miru PG/7 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno počivati u miru PG/11 (tal.) RIP samostojeća, zasebna stela polegnuta na površi­ ni groba tal. riposino in pace (hrv. počivali u miru) PG/35 POKOJ VJEČNI glavna grobna stela; dno pokoj vječni PG/39 PRERANO SI NAPUSTILA NAS I SVOJU MLADOST, NEISPUNJENIH ŽELJA. SMRT JE BILA JAČA ALI NIJE I NEĆE IZBRISATI, TVOJ VEDRI I DRAGI LIK IZ NAŠIH SRCA. VJEČNO TUGUJUĆI RODITELJI I SESTRE glavna grobna stela; dno prerano napustiti 〈koga〉 i 〈čiju〉 mladost; smrt je jača izbrisati 〈čiji, kakav〉 lik iz 〈čijega〉 srca PG/52 POČIVAJ U MIRU samostojeća, zasebna stela polegnuta na površi­ ni groba počivati u miru PG/59 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno počivati u miru PG/64 »JA SAM USKRSNUĆE I ŽIVOT«; DUŠE SU PRAVEDNIKA U RUCI BOŽJOJ. glavna grobna stela; vrh; glavna grobna stela; sredina Ja sam uskrsnuće i život; biti u ruci božjoj; – PG/67 SVOM DOBROM SUPRUGU I OCU ŽELE VJEČNI POČI­ NAK RASTUŽENA SUPRUGA I DJECA glavna grobna stela; dno željeti 〈komu〉 vječni počinak PG/71 POČIVAJU U MIRU glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru PG/73 DRAGOCJENA JE U OČIMA GOSPODNJIM SMRT PO­ BOČNIKA NJEGOVIH glavna grobna stela; dno; sredina Dragocjena je u očima gospodnjim smrt poboč- nika njegovih. PG/81 POČIVALI U MIRU samostojeća, zasebna stela polegnuta na površi­ ni groba počivati u miru 136 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... PG/91 ALI JA ZNAM DA JE ŽIV MOJ IZBAVITELJ I DA ĆE U POSLJEDNJI DAN STATI NAD MOJIM PRAHOM; TUGUJUĆA SUPRUGA glavna grobna stela; dno; sredina posljednji dan PG/98 NA USPOMENU SVOJIM POKOJNICIMA glavna grobna stela; dno; sredina na uspomenu 〈komu〉 PG/100 OVDJE VJEČNO POČIVAJU glavna grobna stela; dno; sredina vječno počivati PG/117 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/121 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru PG/148 POČIVALI U MIRU SPOMENIK PODIŽU ZAHVALNA DJECA glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru; podignuti spomenik PG/158 POČIVAJU U MIRU glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru PG/165 POČIVAJ U MIRU BOŽJEM zaseban spomenik u ob­ liku anđela, polegnut na površini groba počivati u miru božjem PG/167 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru PG/174 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/175 OVDJE POČIVAJU glavna grobna stela; vrh – PG/176 POČIVALA U MIRU zasebna mala stela poleg­ nuta na površinu groba počivati u miru PG/186 OVDJE POČIVAJU U MIRU glavna grobna stela; vrh; sredina 〈gdje〉 počivati u miru PG/190 POKOJ VJEČNI DARUJ IM GOSPODINE samostojeća vaza s anđe­ lom darivati 〈komu〉 vječni pokoj PG/191 OVDJE POČIVA U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; vrh; sredina počivati u miru božjem PG/193 [...] GORKA SUDBINO STRAŠNA OSTADE NAM SAMO BOL I SUZE [...] NAŠA SUZA VJEČNA glavna grobna stela; vrh gorka sudbina; bol i suze; 〈nečija〉 vječna suza PG/199 BUDI MILOSTIV GOSPODINE GRIJESIMA NAŠIM glavna grobna stela; dno, sredina biti milostiv (prema) 〈nečijim〉 grijesima PG/200 SJEĆANJE NA TEBE UVJEK ŽIVI glavna grobna stela; dno; sredina sjećanje 〈na koga〉 uvijek živi PG/202 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/208 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno, sredina počivati u miru 137Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 PG/209 HVALA TI NA DOBROTI SRCA TVOGA I POŠTENJU DUŠE TVOJE zaseban spomenik u obli­ ku otvorene knjige, po­ legnut na površini groba; desna stranica knjige dobrota 〈čijega〉 srca; poštenje 〈nečije〉 duše PG/213 (tal.) RIPOSINO IN PACE glavna grobna stela; vrh; lijevi kut hrv. počivali u miru PG/224 NEZABORAVNI SUPRUG glavna grobna stela; dno; sredina – PG/225 SVOJIM MILIM RODITE- LJIMA glavna grobna stela; dno; sredina – PG/227 DRAGOM I DOBROM TATI VELIKO HVALA glavna grobna stela; dno; sredina veliko hvala PG/231 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; vrh; sredina počivati u miru božjem PG/240 DRAGIM RODITELJIMA ZAHVALNA DJECA glavna grobna stela; dno; sredina – PG/243 OPET ĆE NAS ZAGRLJENE NAĆI SKUPA ZORA BILA izdvojeni dio površine grobnice; sredina zora bila PG/245 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/248 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; desno; desni kut počivati u miru PG/BB/1 (između 248 i 249) OVDJE POČIVA SEOSKI ŽUPNIK IHTYS. KOJI JE RADIO ŠTO JE MO­ GAO. HTIO ŠTO NIJE POSTIGAO. UŽIVAO ŠTO NIJE ŽELIO. TRAŽIO MIR KOJEGA NIJE NAŠAO. IMAO JE DUG JE­ ZIK. ŽULJAVE RUKE, HITRE NOGE. DOBAR TEK, SLA­ BU HRANU, RASPARANU DOLAMU. BUJNU MAŠTU. TROŠNA KOLA, VARAVOGA KONJA. DOBRU NAMJERU. IZBATINAO JE NA PASJU MEDVIDE, SKRŠIO ZUBE VUKOVIMA. OSTRIGAO ČAMPRAGE ORLOVIMA. UKROTIO JE LISICE. ZGNJEČIO JE ZMIJE. LJUBIO SIROMAHE. ZAZIRAO OD OGAVNIH BOGATAŠA. ŠTI­ TIO JE OVCE, BRANIO JANJ­ CE I HRANIO IH. NAPOKON OVCE I JANJCI PROŽDRLI GA, A NJEGOVE KOSTI BA­ CILI U GROB. DUŠA NJEGO­ VA POĐE BOGU NA SUD. MOLITE ZA NJ! zasebna stela pričvršćena na okomitu površinu grobnice (bratovštine) imati dug jezik; imati bujnu maštu; izbatinati na pasju 〈koga〉; ljubiti siromahe; 〈nečija〉 duša ide Bogu na sud 138 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... PG/252A POČIVALI U MIRU BOŽJEM samostojeća, polegnuta mala stela na površini grobnice; dno počivati u miru božjem PG/253 DUH MOJ MIR SAMO U TEBI GOSPODINE zaseban spomenik u obli­ ku otvorene knjige, po­ legnut na površini groba; desna stranica mir u gospodinu PG/261 POČIVA U MIRU glavna grobna stela; vrh; sredina počivati u miru PG/262 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/265 [...] SPOMEN PODIŽE SVOM NEZABORAVNOM SUPRUGU glavna grobna stela; dno; sredina podignuti spomen PG/266 PODIŽU HARNI SINOVI I KĆERI glavna grobna stela; dno; desni kut – PG/BB/2 (između 269 i 270) RODITELJI glavna grobna stela; dno; desni kut – PG/272 POČIVAO U MIRU BOŽJEM; ZAHVALNA DJECA samostojeća, polegnuta stela u obliku otvorene knjige na površini grob­ nice; dno; prvi natpis na lijevoj stranici, a drugi – na desnoj stranici počivati u miru božjem PG/276 OŽALOŠĆENI RODITELJI [...] PODIGOŠE OVAJ SPOMENIK SVOM MILOM JEDINCU glavna grobna stela; sredina podignuti 〈komu〉 spo- menik PG/287 POČIVAJU U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem PG/289 Ovdje počiva u miru vječnom; Ovaj spomenik podižu svom milom ocu kćerke glavna grobna stela; vrh; sredina; glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru vječnom; podignuti 〈komu〉 spo- menik PG/291 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru PG/292 IMA NEŠTO ŠTO NIKADA NEĆE UMRIJETI LJUBAV I SJEĆANJE NA TEBE samostojeći, zasebni spomenik u obliku otvo­ rene knjige, polegnut na površinu grobnice; desna stranica ljubav i sjećanje 〈na koga〉 nikada ne umiru PG/299 PODIŽE ZA SEBE I SVOJU DJECU glavna grobna stela; dno; desni kut – PG/300 OVDJE POČIVAJU U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; sredina počivati u miru božjem 139Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 PG/303 Uspomena na Tebe u nama ostaje zauvijek! Pokoj vječni daruj im Gospodine dvije zasebne male stele s figuricom anđela, pored groba darivati 〈komu〉 vječni pokoj u nama ostaje PG/307 VJERA TJEŠI KAD LJUBAV PLAČE glavna grobna stela; dno, sredina Vjera tješi kad ljubav plače. PG/308 SVA RADOST SI NAM BIO PRERANO SI NAS OSTAVIO U TUĐINI ŽIVOT IZGUBIO OŽALOŠĆENA MAJKA I BRAĆA glavna grobna stela; desna strana stele biti 〈komu〉 sva radost; prerano 〈koga〉 ostaviti; izgubiti život u tuđini PG/314 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; desni kut počivati u miru PG/316 Počivao u miru božjem zasebna mala, samosto­ jeća stela, polegnuta uz glavnu grobnu stelu počivati u miru božjem PG/331 IMA JEDNO OBEĆANJE DA ĆEŠ OPET DOĆI K NAMA TO JE OBEĆANJE VJERE UFANJA I LJUBAVI zasebna stela polegnuta na sredini površine grob­ nice – PG/323 ZBOGOM ZLATO MOJE zasebna, samostojeća polegnuta mala stela zlato moje PG/328 POČIVA U MIRU zasebna, samostojeća mala stela, polegnuta po­ red glavne grobne stele počivati u miru PG/334 U CVIJETU MLADOSTI U TUZI I BOLI NAPUSTIO SI NAS glavna grobna stela; vrh napustiti 〈koga〉 u cvijetu mladosti; u tuzi i boli PG/346 POČIVAO U MIRU polegnuta glavna stela smještena na (gornjoj) prvoj trećini površine groba počivati u miru PG/356 ŽIVJET ĆEŠ UVIJEK U SRCIMA SVOJIH KĆERI kamena vaza ispred groba (uvijek) živjeti u 〈neči- jem〉 srcu PG/361 TIHI DOM glavna grobna stela; vrh tihi dom PG/364B POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/372 OŽALOŠĆENA OBITELJ glavna grobna stela; dno; desni kut – PG/375 OVDJE POČIVAJU U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; sredina počivati u miru božjem PG/382 OVDJE POČIVAJU glavna grobna stela; sredina – PG/399B TUŽNO SJEĆANJE zasebna, mala, samosto­ jeća, polegnuta stela na površini grobnice – 140 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... PG/BB/3 (pored 392) POČIVA U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/403 ZAHVALNIM RODITELJIMA glavna grobna stela; dno – PG/404 MAMA TVOJA PRERANA SMRT OSTAVILA NAM JE TUGU I BOL I OSMJEH NAŠ POHRANJEN JE U GROBU TVOM polegnuta, zasebna stela na površinu grobu prerana smrt; tuga i bol; 〈nečiji〉 osmjeh pohraniti u 〈nečiji〉 grob PG/405 SPOMENIK PODIŽE glavna grobna stela; dno podignuti spomenik PG/417 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno; desni kut počivati u miru božjem PG/419 OVDJE POČIVA OBITELJ glavna grobna stela; vrh – PG/420 USPOMENA NA VAS ŽIVI U NAMA glavna grobna stela; dno; desni kut uspomena na 〈koga〉 živi u 〈komu〉 PG/422 NEKA NAM SIĐE MILOSRĐE TVOJE glavna grobna stela; dno 〈komu〉 silazi 〈nečije〉 milosrđe PG/425 VJEČNI MU POKOJ; SPOMENIK PODIŽU SVOME OCU ZAHVALNA DJECA; Milosrđe je Božje veće, od ljudske slabosti; Gdje ljubav plače, vjera pruža utjehu glavna grobna stela; dno; zasebna, mala, samosto­ jeća stela, polegnuta na površinu groba vječni pokoj 〈komu〉; podignuti spomenik 〈komu〉; Milosrđe je Božje veće od ljudske slabosti. Gdje ljubav plače, vjera pruža utjehu. PG/429 POČIVAJU U BOŽJEM MIRU glavna grobna stela; vrh počivati u božjem miru PG/445 TVOJI NAJMILIJI zasebna, mala, samosto­ jeća, polegnuta stela na površinu groba – PG/449 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; desni kut počivati u miru PG/450 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/457 OVDJE POČIVA U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; vrh počivati u miru božjem PG/458 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; desni kut počivati u miru PG/465 (nečitak natpis) zasebna, mala stela u obli­ ku otvorene knjige; desna stranica (–) PG/482 OVDJE POČIVAJU glavna grobna stela; lijevi kut – PG/490 U NAŠIM JE SRCIMA TUGA I BOL OD SVEGA LJUBAVI OSTALA JE SAMO SOL polegnuta glavna grobna stela tuga i bol u 〈nečijem〉 srcu; od svega je ostala samo sol PG/498 OŽALOŠĆENA OBITELJ glavna grobna stela; dno – PG/501 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno počivati u miru PG/503 SPOMEN PODIŽU ZAHVALNA DJECA glavna grobna stela; dno podignuti spomen 141Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 PG/511 PODIŽU ZAHVALNA SUPRUGA I DJECA glavna grobna stela; dno – PG/521 OVDJE POČIVA U MIRU BOŽJEM; PODIŽE SUPRUG SA DJECOM glavna grobna stela; vrh; glavna grobna stela; dno počivati 〈gdje〉 u miru božjem PG/525 DUŠO DUŠA NAŠIH DO PONOVNOG SUSRETA U VJEČNOSTI; Uzelo te nebo suncu, ne ćuti se tvoj glas više, al zauvik srce moje, uspomenu na te diše mala, samostojeća stela u obliku otvorene knjige; desna stranica; zasebna, mala, samosto­ jeća, staklena stela duša 〈nečije〉 duše; do ponovnog susreta u vječnosti; nebo uzima 〈koga〉 suncu; 〈nečije〉 srce diše 〈na koga〉 uspomenu PG/528 POČIVALI U MIRU mala, samostojeća, po­ legnuta stela u obliku knjige; desna strana počivati u miru PG/529 OVDJE POČIVAJU glavna grobna stela; vrh – PG/532 U TEBE SE GOSPODINE UZDAJEM glavna grobna stela; dno U tebe se, Gospodine, uzdam. PG/548 TIHI DOM glavna grobna stela; vrh tihi dom PG/550 VAŠ BROD ŽIVOTA UPLOVIO JE U POSLJEDNJU LUKU MIRNO VAM BILO NEBESKO MORE HVALA VAM zasebna, samostojeća, polegnuta stela u obliku otvorene knjige; lijeva i desna strana 〈nečiji〉 brod života; uploviti u posljednju luku; mirno 〈komu〉 bilo nebes- ko more; nebesko more PG/552 POČIVAJU U MIRU glavna grobna stela; vrh počivati u miru PG/566 PODIŽE SUPRUGA SA DJECOM glavna grobna stela; dno – PG/578 (njem.) In stillem Gedenken (fra.) Le temps passe, Le souvenir reste. mala, zasebna stela u obli­ ku anđela na grobu; mala zasebna, polegnuta stela na grobu hrv. u tihom sjećanju hrv. Vrijeme prolazi, uspomena ostaje. PG/585 POČIVA U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; vrh počivati u miru božjem PG/587 (nečitak natpis) glavna grobna stela; vrh (–) PG/591 IZNENADA OKRUTNO SMRT TI ODUZE SREĆU I LJUBAV NAŠU OSTAVLJAJUĆI NEIZBRISI­ VU BOL U SRCIMA TVOJIH NAJMILIJIH glavna grobna stela; desna strana smrt okrutno oduzima 〈komu〉 sreću i 〈nečiju〉 ljubav; ostaviti (neizbrisivu) bol u srcima 〈nečijih〉 najmilijih PG/607 SPOMENIK PODIŽE ZAHVALNA SUPRUGA I DJECA glavna grobna stela; dno podignuti spomenik PG/614 POČIVALI U MIRU glavna grobna stela; dno; desni kut počivati u miru PG/631 S LJUBAVI zasebna, mala, polegnuta stela u obliku otvorene knjižice; desna stranica s ljubavi 142 Ivo Fabijanić  O jednOm metOdOlOškOm pristupu bilježenja i raščlambe frazema ... PG/650 OŽALOŠĆENA OBITELJ glavna grobna stela; dno; desni kut – PG/657 JA SAM USKRSNUĆE I ŽIVOT glavna grobna stela; dno Ja sam uskrsnuće i život. PG/661 OVDJE POČIVA U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati 〈gdje〉 u miru božjem PG/662 NEKA TE ČUVAJU ANĐELI zasebna, mala, polegnuta stela u obliku otvorene knjige; desna stranica čuvali 〈koga〉 anđeli PG/683 TIHI DOM glavna grobna stela; vrh tihi dom PG/694 NAŠIM DRAGIM RODITE­ LJIMA ZAHVALNA DJECA glavna grobna stela; vrh; glavna grobna stela; dno – PG/695 POGINUO ZA SLOBODU SVOJE DOMOVINE LAKU NOĆ DRAGI SOKOLE USPAVALO TE SVOJOM PJESMOM JATO ANĐELA glavna grobna stela; vrh laka noć; dragi sokol; uspavati 〈koga〉 〈čijom〉 pjesmom jato anđela PG/699 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/707 Svojim voljenim roditeljima podižu [...]; Počivali u miru Božjem glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/710 POČIVALI U MIRU BOŽJEM glavna grobna stela; dno počivati u miru božjem PG/714 ZA SVA-KU DO-BRU RIJEČ OD SVEG TI SR-CA HVA-LA zasebna, mala, polegnuta stela s notnim zapisom na površini grobnice od sveg srca 〈komu〉 hvala PG/717 Dragi viteže u vječnu slavu neka te vode hrvatska zemlja i stijeg slobode. Dragi tata, otkad si vječni san usnio mi te oplakujemo jer si nam uzor bio. glavna grobna stela; gornji lijevi kut; zasebna stela polegnuta na površinu grobnice u obliku otvorene knjige; desna stranica 〈tko, što〉 voditi 〈koga〉 u vječnu slavu; stijeg slobode; usnuti vječni san PG/BB/4 (nakon bro­ ja 717; grob nije upisan u karti groblja) S ljubavi; OVDJE POČIVA U MIRU BOŽJEM zasebna, mala stela; desna stranica; glavna grobna stela; dno s ljubavi; 〈gdje〉 počivati u miru božjem 143Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Ольга Пекелис Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии и диахронии Cobiss: 1.01 Один v pomenu ‘samo, edino’: pomensko-skladenjska analiza s sinhronega in diahronega stališča V prispevku predstavljamo pomensko-skladenjske značilnosti ruske besede один v pomenu ‘samo, edino, le’ in pomensko razločevanje glede na один v pomenu ‘sam, brez drugih’. Gra­ divo Ruskega nacionalnega korpusa kaže, da sta se po 18. stoletju odvila dva raznosmerna procesa: po eni strani se je leksem один gramatikaliziral v smeri fokusnega členka s pome­ nom ‘samo, le’, ki ga v sodobni ruščini najpogosteje označuje členek только; po drugi strani pa se je один v pomenu ‘samo’ kljub gramatikalizaciji postopoma uporabljal vse redkeje. Ključne besede: fokusni členek, mikrodiahronija, korpus, ruščina, gramatikalizacija Один ‘only’: A Semantic-Syntactic Analysis from a Synchronic and Diachronic Perspective This article presents the semantic-syntactic characteristics of the Russian word один ‘only’ and its semantic distinction from один ‘alone, without others’. The material from the Russian National Corpus shows that development went in two different directions after the eighteenth century: on the one hand, the lexeme один was grammaticalized in the direction of a focus particle with the meaning ‘only’, which in modern Russian is most often denoted by the particle только, and, on the other hand, один ‘only’ gradually began to be used increasingly less often, despite its grammaticalization. Keywords: focus particle, micro-diachrony, corpus, Russian, grammaticalization введение Известно, что слово один является многозначным (Мишина 1960; Bier ken- maier 1976; Богуславский 1996: 167; Николаева 2013а и др.). В настоящей работе рассматривается один в значении ‘только’ (1), а в качестве фона при­ влекается один в значении ‘в одиночестве, отдельно от других’ (2).1,2 Автор глубоко признателен Е. В. Рахилиной, М. Ухлику и анонимному рецензенту за советы и замечания, а также выражает благодарность В. Д. Магомедовой за помощь в статистических расчетах. Работа выполнена при поддержке гранта Министерства науки и высшего образования № 075-15-2020-793 «Компьютерно-лингвистическая платформа нового поколения для цифровой документации русского языка: инфраструктура, ресур­ сы, научные исследования». 1 Связь двух значений прослеживается и в словенском языке: значение ‘только’ выделяется у словенского прилагательного edini (On edini je prišel na cilj) и у частицы edino (vse je pogorelo, edino hlev je ostal) (https://www.fran.si/). Ср. также частицу samo. 2 Здесь и далее примеры с указанием источника, если не сказано иное, заимствованы в Национальном корпусе русского языка (НКРЯ; www.ruscorpora.ru). 1 https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.08 144 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... (1) Среди живого, помятого, побитого зала он один сидел чистенький, какой-то сверкаю- щий, как из алюминия. [«Октябрь», 1996] – ‘только он сидел чистенький…’ (2) Летом 2009 года тогда еще 34-летняя Таня одна поехала отдыхать в Хургаду, в Египет. [Комсомольская правда, 2012.04.26] – ‘поехала в Египет без сопровождающих’ По наблюдению (Богуславский 1996: 170, 174), один ‘отдельно от других’ отличается от один ‘только’ способностью отрываться от именной группы, к которой относится по смыслу, и тяготеет к позиции после этой группы. Так, в (3) один оторвано от именной группы Люда и не может получить прочтения ‘только’, а в (4) один предшествует именной группе Таня, поэтому при ней­ тральной просодии выражает значение ‘только’, в отличие от постпозитивно­ го один в (2). В (Николаева 2013а) один ‘отдельно от других’ квалифицируется как приглагольное, т.е. синтаксически связанное с глаголом, а не с именем; отделимость такого один от имени как будто согласуется с этой трактовкой. (3) В Россию Люда поехала одна. [Комсомольская правда, 2012.12.04] – ‘поехала без сопро­ вождающих’ (4) Летом 2009 года одна Таня поехала отдыхать в Египет. – ‘только Таня поехала’ В настоящей статье уточняется семантическое различие между двумя указан­ ными значениями слова один (раздел 2) и пополняется список различий между ними (раздел 3). В поисках объяснения выявленных различий мы обращаемся к диахронии, демонстрируя, что эволюция один ‘только’ после XVIIIв. проли­ вает свет на свойства, присущие этому слову сегодня (раздел 4). Работа продолжает проект Школы лингвистики Национального иссле­ довательского университета «Высшая школа экономики», посвященный по­ иску и интерпретации лексических и грамматических сдвигов, произошед­ ших в русском языке после XVIII в. (см. подробнее Рахилина и др. 2016). к уточнению семантического разграничения Семантическое различие между значениями ‘только’ и ‘отдельно от других’ не всегда очевидно (так, предложение Таня одна поехала в Египет допуска­ ет, по-видимому, оба прочтения) и нуждается в уточнении. Основанием для разграничения двух значений, как кажется, может служить апелляция к про­ странственно-временной локализации референта именной группы, к кото­ рой один относится синтаксически и/или семантически. Ср.:3 (5) а. Один ‘отдельно от других’ (Х поехал в Египет один; Я встретил Х’а одного) ≈ ‘в данное время и в данном пространстве лицо Х совершает некоторое действие или претерпевает некоторое состояние без участия других лиц’. б. Один ‘только’ (Один Х поехал в Египет; Я встретил одного Х’а) ≈ ‘независимо от вре­ мени и пространства, лицо Х является единственным, кто совершает некоторое действие или претерпевает некоторое состояние’. 3 (5а) и (5б) не являются толкованиями слов только и один; толкование слова только см. в (Мельчук 1974: 69; Богуславский 1996: 92; Николаева 2013б: 25). 2 145Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 В пользу интерпретации (5) свидетельствует сочетаемость один с глаголами разных семантических классов. В контексте глаголов движения или место­ положения обычно допустима интерпретация ‘отдельно от других’ (если она не противоречит широкому контексту) – в соответствии с тем, что движе­ ние и местоположение всегда ассоциированы с пространственной, а иногда и временной локализацией. Так, в (1) один употреблен в значении ‘только’ при глаголе сидеть, а в (6а) при том же глаголе один выступает в значении ‘отдельно от других’, о чем свидетельствует его способность отрываться от именной группы, ср. (6б). Напротив, в контексте ментальных глаголов (знать, думать, понимать и под.), не имеющих актантной валентности на пространственно-временную локализацию, прочтение один в значении ‘от­ дельно от других’, как правило, невозможно. Ср. (7а), где один выступает в значении ‘только’ и поэтому не может отрываться от именной группы, к которой относится, как в (7б). (6) а. В сожженном дотла селе семилетний мальчуган один сидит на пепелище. [Комсо­ мольская правда, 2010.12.01] б. ОКСемилетний мальчуган сидит на пепелище один. (7) а. Раньше я одна знала, что ты дурак, теперь знает вся Москва. [Комсомольская правда, 2012.04.19] б. ??Раньше я знала, что ты дурак, одна. о других различиях между значениями ‘только’ и ‘отдельно от других’ Одушевленность Один в значении ‘отдельно от других’ сочетается только с одушевленными именными группами; один в значении ‘только’ не накладывает ограничений в терминах одушевленности. Так, в (8а) и (9а) один при неодушевленной именной группе употребляется в значении ‘только’; о том, что в этом слу­ чае невозможно прочтение ‘отдельно от других’, свидетельствует запрет на перемещение один в конец предложения, ср. (8б) и (9б). (Неодушевленные именные группы сочетаются с один ‘отдельно от других’ при олицетворе­ нии, однако в (8б) и (9б) оно неуместно.) (8) а. Я вчера спрашивал у своего врача-стоматолога: «Что это последние полгода одни лекарства рекламируют?» [«Пятое измерение», 2002] б. ??Что это последние полгода лекарства рекламируют одни? (9) а. Всё начисто землетрясение снесло. Одни завалы остались. [Ю. О. Домбровский. Хра­ нитель древностей, часть 1 (1964)] б. ??Завалы остались одни. Ограничение на одушевленность связано, как кажется, с имманентными особенностями значения ‘отдельно от других’: совместность действия или состояния присуща живым существам, поскольку сопряжена с волеизъяв­ лением. Так, нелепо говорить о совместном нахождении на столе ручек и 3.1 3 146 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... карандашей (ср. (10)), хотя логически такое высказывание не является про­ тиворечивым. (10) #Карандаши сломались, ручки остались на столе одни. Синтаксическая роль Один в значении ‘только’ не накладывает ограничений на синтаксическую роль именной группы, к которой относится. Один в значении ‘отдельно от других’ тяготеет к позициям подлежащего, канонического (11б) или нека­ нонического (12б), и дополнения (13б). В других синтаксических позициях (дативного дополнения в (14б), дополнения в творительном падеже в (15б), предложного дополнения в (16б)) слово один в значении ‘отдельно от дру­ гих’ затруднено, при том что один в значении ‘только’ в этих же позициях допустимо (11а)–(16а). Обратим внимание, что во всех примерах (11б)–(16б) именная группа, к которой относится один, является одушевленной и пред­ шествует один, так что отмеченные выше условия, необходимые для реали­ зации значения ‘отдельно от других’, соблюдены. (11) а. Один Кузьмин вернулся в зал. б. В зал Кузьмин вернулся уже один. [Запись LiveJournal (2004)] (12) а. Может же быть у человека что-то такое, что одному ему нужно? [«Сибирские огни», 2013] б. Мне немного надо одной. Авось не умру! [В. А. Каверин. Перед зеркалом (1965–1970)] (13) а. В саду я встретил одного Эберта. б. «Я встретил Эберта, — рассказывает принц Баденский, — утром одного в саду. [«Из­ вестия», 1930] (14) а. Думаю, не следует «славу» взятия Казани отдавать одному Ивану Грозному. [ «Жизнь национальностей», 2004.03.17] б. ?Не следует отдавать Ивану Грозному славу взятия Казани одному. (15) а. — Корова — это хорошо, — согласился начальник. — Только… что ж ты, одной коро- вой и будешь заниматься? [Василий Шукшин. Калина красная (1973)] б. ?Ты коровой будешь заниматься одной? (16) а. Завтра госпитализируемся в Филатовскую, но с одним Ильей — Ваня переболел ОРЗ. [Наши дети: Подростки (2004)] б. Завтра с Ильей госпитализируемся в Филатовскую ??одним/?с одним. Коротко прокомментируем такую синтаксическую избирательность один в значении ‘отдельно от других’. Как отмечается в (Богуславский 1996: 169), один в этом значении образует вторичную предикацию. Этот факт особенно заметен в условиях препозиции один, нетипичной для значения ‘отдельно от других’ и характеризующейся маркированной просодией (17): один несет здесь восходящий акцент и читается как ‘будучи один’. (17) Его аппарат будет представлен и в регионах, 〈…〉 один он не справится с этой работой из Москвы, у нас огромная страна. [Известия, 2012.08.14] Наличие вторичной предикации означает, что соответствующая именная группа выступает в качестве участника сразу в двух ситуациях, в каждой из 3.2 147Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 которых у нее своя семантическая роль (ср. ситуации ‘он будет один’ и ‘он не справится из Москвы’ в (17)). Известно, между тем, что прямой падеж, в отличие от косвенного, не связан непосредственно с приписыванием имен­ ной группе семантической роли. В порождающей грамматике это наблюде­ ние, формулируемое в терминах оппозиции лексического и структурного падежа, обычно иллюстрируется на материале пассивной конструкции: при пассивизации именная группа, занимающая позицию прямого дополнения в активном залоге, перемещается в позицию подлежащего с сохранением своей семантической роли (см., например, Babby 1987). Можно думать, что тенденция один в значении ‘отдельно от других’ к позициям структурных падежей связана с невозможностью приписать именной группе «вторич­ ную» семантическую роль в случае, когда «первичная» семантическая роль (т.е. получаемая в основной предикации) приписана в позиции косвенного падежа. Отметим, что, если это рассуждение справедливо, отсутствие синтак­ сической избирательности у один в значении ‘только’ свидетельствует об отсутствии в этом случае и вторичной предикации (вопреки Богуславский 1996: 169). Отрицание Два значения слова один ведут себя по-разному с точки зрения сочетаемости с отрицанием. В контексте один в значении ‘отдельно от других’ отрицатель­ ная частица не присоединяется к слову один, т.е. при контактном расположе­ нии именной группы и один располагается между ними (18а). При смещении отрицания в позицию перед именной группой значение ‘отдельно от других’ меняется на значение ‘только’ (18б); о том, что в (18б) недоступна интерпре­ тация ‘отдельно от других’, свидетельствует запрет на отрыв один от имен­ ной группы, как в (18в). Заметим, что в (18а) отрыв допустим, ср. (18г). (18) а. Нарочно, чтоб я подумал, что он не один в лесу. [Юрий Коваль. Сиротская зима (1980– 1993)] – ‘вместе с ним в лесу кто-то есть’ б. Нарочно, чтоб я подумал, что не он один в лесу. – ‘не только он находится в лесу’ в. ??Нарочно, чтоб я подумал, что не он в лесу один. г. Нарочно, чтоб я подумал, что он в лесу не один. В контексте один ‘только’ сферой действия отрицательной частицы может выступать вся группа, включающая в себя один и именную группу. Не мо­ жет располагаться слева от этой группы независимо от порядка компонен­ тов внутри нее, ср. (19) и (20). Расположение не между компонентами груп­ пы также допустимо, ср. (21) (о том, что в (21) фигурирует один ‘только’, свидетельствует глагол чувствовать, употребленный в значении, близком к ментальному, см. подробнее раздел 2), хотя, как кажется, менее типично. В Основном корпусе НКРЯ примеры с не в интерпозиции и один в значении ‘только’ единичны. 3.3 148 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... 3.4 (19) Не он один был отброшен обратно в провинцию. [Василий Гроссман. Жизнь и судьба, часть 2 (1960)] (20) Век был эпистолярный, письма писали не одни аптекари, как пренебрежительно считал король Испании. [Юрий Давыдов. Синие тюльпаны (1988–1989)] (21) Конечно, Павлов не один так чувствовал. Но, по-видимому, никто кроме него не мог в то время, начиная с 1917 года, с такой смелостью и открытостью писать правду партий- ным иерархам. [«Знание – сила», 1998] Просодия Просодические характеристики слова один в значении ‘только’ описаны в (Николаева 2013а: 253 ff.). В контексте препозитивного один носителем фра­ зового акцента, как правило, выступает существительное; добавим, что оно несет нисходящий, т.е. рематический, акцент (22):4 (22) Арестовали одного Андрея\. [Андрей Геласимов. Нежный возраст (2001)] По мнению Т.М.Николаевой (2013а: 253), сдвиг акцента на слово один допу­ стим в сочетаниях с существительными «абстрактного или генерализован­ ного содержания», однако в иллюстрирующем это положение примере (23) акцент на один представляется неестественным: (23) Жители принуждены были свои дома топить одною соломою \. Как упоминалось выше, один в значении ‘отдельно от других’ также может находиться в препозиции к именной группе. В этом случае один само высту­ пает носителем фразового акцента – восходящего, т.е. тематического: (24) Один / он не в силах заменить все эти направления и является по отношению к ним при- кладным. [«Дело» (Самара), 2002.05.11] Таким образом, в случае препозиции один два значения четко противопо­ ставлены просодически. В случае постпозиции, по наблюдению Т.М.Николаевой (2013: 257), в контексте один в значении ‘только’ при именах собственных и местои­ мениях происходит сдвиг акцента с существительного или местоимения на один. Тем самым, происходит нейтрализация просодических различий между один в значении ‘только’ и один в значении ‘отдельно от других’. Ср. (25) и (26): (25) Бровастый Брежнев один\ пребывает в несколько фривольном расположении духа. [Ва­ силий Аксенов. Таинственная страсть (2007)] – ‘только Брежнев пребывает…’ (26) Степаныч один\ приволок труп, сбросил тело в яму. [Андрей Троицкий. Удар из прошло­ го (2000)] – ‘Степаныч приволок труп без чьей-либо помощи’ Утверждение о нейтрализации различий требует, однако, нескольких уточ­ нений. Во-первых, постпозитивное один в значении ‘отдельно от других’ мо­ 4 Здесь и ниже знаками «/» и «\» после словоформы-акцентоносителя обозначаются восходящий тематический и нисходящий рематический акценты, соответственно. 149Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 жет нести восходящий акцент (27), и в этом случае нейтрализации с один в значении ‘только’ не происходит: (27) Да ведь Женюрке одному/ нельзя! [«Новый Мир», 2001] Во-вторых, условия, в которых происходит нейтрализация, должны быть, как кажется, сформулированы в более общем виде. По мысли Т.М.Никола­ евой, сдвиг ударения с именной группы на постпозитивное один в значении ‘только’ происходит только при именах собственных и местоимениях. Од­ нако в контексте (не входящих в эту группу) неодушевленных существи­ тельных один в значении ‘отдельно от других’ просто не используется (см. раздел 3.1), так что и говорить о нейтрализации просодических различий с один в значении ‘только’ не приходится. Можно думать, что сдвига ударе­ ния с именной группы на один в значении ‘только’ не происходит и в других контекстах, в которых не может употребляться один в значении ‘отдельно от других’, т.е. не возникает омонимии двух значений. Так, акцент на один затруднен в случае, если значение ‘только’ усилено частицей только. Ср. в (28) неестественность фразового акцента на один (несмотря на то что суще­ ствительное – имя собственное).5 (28) Всех пущу, только Жоржика\ одного не пущу! [В. П. Катаев. Вещи (1929)] Но и в тех случаях, когда омонимия двух значений имеет место, сдвига уда­ рения на один в значении ‘только’ может не происходить. Сдвиг ударения невозможен в (29а): при акценте на один (29а) может пониматься только в значении ‘отдельно от других’, ср. (29б). (29) а. Что ж, понимаю, там сейчас бабы\ одни остались. [Борис Васильев. Были и небыли. Книга 1 (1988)] – ‘остались только бабы’ б. Что ж, понимаю, там сейчас бабы одни\ остались. – ‘бабы остались в одиночестве’ Причина, по которой в некоторых других случаях, как в (25), сдвиг уда­ рения все-таки возникает, видится в том, что в этих случаях недостаточно отчетливой является граница между отсутствием и наличием омонимии: с одной стороны, нет четких признаков, исключающих прочтение ‘отдельно от других’ (таких как слово только или неодушевленное существительное); с другой стороны, нельзя говорить и о наличии двух полноценных значе­ ний. Именно так обстоит дело в (25). Препятствием для прочтения ‘отдельно от других’ служит семантика глагола пребывать: пребывание субъекта Х в том или ином расположении духа онтологически не предполагает участия 5 Акцент на один допустим в случае, если только выступает в значении, близком значению союза но, т.е. не является фокусной частицей; один в этом случае как будто получает прочтение ‘отдельно от других’, ср. (i). (i) Всех пущу, только Жоржика одного/ не пущу! – ‘Всех пущу, но Жоржика не пущу без сопровождающих’ 150 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... 4 других лиц. Вместе с тем, это препятствие носит менее категоричный харак­ тер, чем, например, запрет на употребление в контексте один ‘отдельно от других’ неодушевленного существительного. В отсутствие четкого семан­ тического разграничения двух значений, не происходит и просодического разграничения. Сказанное допускает следующее обобщение: два значения слова один четко противопоставлены просодически (рематический акцент на существи­ тельном в контексте один ‘только’, рематический или тематический акцент на один ‘отдельно от других’) за исключением случаев, когда различие меж­ ду значениями не имеет отчетливого формального и/или семантического подкрепления. В отсутствие такого подкрепления, значение один оказывает­ ся до некоторой степени промежуточным, что и отражается в нейтрализации просодического контраста. о диахронических сдвигах и их причинах В поисках интерпретации отмеченных свойств слова один в значении ‘толь­ ко’ обратимся к диахронии. Это значение было у слова один уже в древне­ русский период: оно отмечается в (СлДРЯ, т. 6) и в (СлРЯ XI–XVII вв., т. 12), ср. пример (30) (ibid.: 282): (30) Ныне ко мне изволили государь прислать одни соболи, а ефимков не прислал. Посольство Толочанова, 51. 1651 г. В языке XVIII–XIX вв. один ‘только’ также использовалось, ср. один в этом значении в препозиции (31) и постпозиции (32) к именной группе. (31) Один Николай Иваныч, как и следует истинному целовальнику, сохранял своё неизменное хладнокровие. [И. С. Тургенев. Певцы (1850)] (32) Всякой законодатель видит наружность одну: а Бог один видит все. [архиепископ Пла­ тон (Левшин). Слово в день Святого Царевича Дмитриа (1779)] В современном языке, однако, по сравнению с языком XVIII–XIX вв. про­ изошли два сдвига в употреблении один в значении ‘только’: оно стало менее частотно в целом, а в особенности снизилась частотность постпози­ тивного один. Об этом свидетельствуют количественные данные об упо­ треблении один при подлежащем в контексте ментальных глаголов знать, думать, понимать, которые, как отмечается в разделе 2, форсируют про­ чтение один в значении ‘только’. Данные в таблице 1 демонстрируют, что по сравнению с языком XIX в., в текстах XX в. в составе НКРЯ, а особен­ но в текстах XXIв., представленных в Газетном корпусе, снизилась общая частотность препозитивного и постпозитивного один при знать, думать и понимать (в единицах item per million), а также снизилась доля постпо­ зитивного один.Анализ собранной выборки с помощью логистической ре­ грессии по году создания текста показал, что снижение количества резуль­ 151Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 татов с постпозицией относительно общего числа результатов с течением времени статистически значимо (p < 0.001, beta = –0.007336, стандартное отклонение = 0.001774). Частным, но показательным симптомом последнего сдвига могут слу­ жить изменения в частотности устойчивого выражения Один Бог знает: в Газетном корпусе оно представлено несколькими вхождениями с препози­ тивным один, тогда как в подкорпусе текстов XIXв. встречаются и вхож­ дения с постпозитивным один, как в (33). Отметим, что публицистические тексты 1990–2000-х гг., составляющие Газетный корпус, более свободны от стилизации, чем тексты художественной литературы, преобладающие в Ос­ новном корпусе, и потому, можно думать, более последовательно отражают современную норму. (33) Бог один знает, что перенес я в эти пять лет. [А. А. Бестужев-Марлинский. Письма (1830–1837)] Таблица 1: Частотность один в препозиции и постпозиции к подлежащему при глаголах знать, думать, понимать в Подкорпусах XIX в., XX в. и в Газетном корпусе НКРЯ6 Преп. Один Пост. Один Всего доля постпозиции N ipm N ipm N ipm 1800–1900 (объем 55 271 174 слова) 47 0,850 84 1,520 131 2,37 0,65 1900–2000 (объем 159 090 499 слов) 126 0,792 152 0,955 278 1,747 0,55 Газетный корпус (объем 228 521 421 слово) 41 0,179 12 0,052 53 0,231 0,23 Приведенные факты позволяют предположить, что после XVIIIв. слово один претерпевало два разнонаправленных процесса. С одной стороны, происхо­ дила дальнейшая грамматикализация один в фокусную частицу со значени­ ем ‘только’. С другой стороны, один в значении ‘только’ стало выходить из употребления. Грамматикализация числительного ‘один’ в фокусную частицу ‘толь­ ко’ представляет собой типологически распространенное явление; она за­ свидетельствована, по данным (Kuteva et al. 2019: 302), в английском, не­ мецком, лезгинском, нама и многих других языках. Частотной является и грамматикализация ‘только’ из наречия или прилагательного со значени­ ем ‘в одиночестве, отдельно от других’, ср. англ. alone, нем. allein и под. (ibid.: 55). В русском языке значение один ‘отдельно от других’ также, по-видимому, может считаться этимологически исходным по отношению 6 Образец запроса: «(S | SPRO),nom на расстоянии 1 от один nom -amark на расстоянии 1 от знать | думать |понимать V,indic -amark». Примеры отфильтрованы вручную. 152 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... к один ‘только’. На это указывает бóльшая конкретность первого значе­ ния, если следовать семантической интерпретации, предложенной в раз­ деле 2, ср. в частности связь с пространственно-временной локализацией у один ‘отдельно от других’ и отсутствие такой связи у один ‘только’. Имеющиеся у нас сведения о «возрасте» один в значении ‘отдельно от других’ не противоречат этому предположению: это значение засвиде­ тельствовано уже в древнерусский период, ср. (34) (СлРЯ XI–XVII вв., т. 12: 282). (34) Пришьдъ же братъ [в дом к вдове] по обычаю обрѣте ю одину. [Патерик Синайский, XI в.] ‘Придя по обычаю в дом к вдове, инок застал ее одну.’ Предположение о том, что один ‘только’ приблизилось в своем статусе к частице, позволяет объяснить основные особенности современного один ‘только’, отмеченные в разделе 3. Известно, в самом деле, что фокусной частице ‘только’ и в некоторых других языках свойственно располагаться в препозиции к именной группе, не отрываться от этой группы и не нести фразового акцента, см. об аналогичных свойствах немецких фокусных ча­ стиц (Reis 2005). Обладает этими свойствами и русская частица только, ср. отсутствие у только фразового акцента в (35а), маркированность по­ стпозиции только (35б) по сравнению с препозицией (35а) (при сохране­ нии у только в (35б) семантико-синтаксической связи с именной группой Иван) и проблематичность отрыва только от именной группы в (35в). Один ‘только’ сближается с частицей только и с точки зрения сферы действия отрицания, поскольку тяготеет к присоединению отрицания целиком к группе, в которую входит (см. раздел 3.3), ср. (35г, д). Заметим, что, хотя все эти факты указывают на то, что один ‘только’ сблизилось с частицей в современном языке, о бóльшей грамматикализованности современного один ‘только’ по сравнению с XVIII–XIXвв. свидетельствует прежде всего один факт: снизившаяся частотность постпозитивного один ‘только’, про­ демонстрированная в таблице 1. (35) а. Только Иван\ придет. б. Иван только придет. в. ??Только придет Иван (неграмматично в значении (35а)). г. Придет не только Иван. д. *Иван не только придет/*Придет только не Иван (неграмматично в значении (35г)). Вместе с тем, один ‘только’ не достигло пика грамматикализации и, можно думать, уже не достигнет, потому что «ниша» занята частицей только. О не­ завершенности процесса грамматикализации свидетельствует, прежде всего, то, что один ‘только’ не утратило словоизменения и должно согласовываться по категориям рода, числа и падежа с вершинным существительным. С этим связан тот факт, что у один ‘только’ более узкая, чем у фокусного только, синтаксическая дистрибуция. Так, только может, в отличие от один ‘только’, 153Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 модифицировать глагольную группу, как в (36).7 Пограничный категориаль­ ный статус один ‘только’ (прилагательное vs. частица) проявляется в неедино­ образном описании этого значения толковыми словарями: в (СлРЯ 1981–1984, т. 2: 592) один ‘только’ описывается как прилагательное со значением ‘име­ ющийся без наличия кого-либо/чего-либо другого’, тогда как в (ТСлРЯ, т. 2: 759) и (СлРЯ 1952: 397) выделяется собственно значение ‘только’. (36) Акула только кусала приманку, но не проглотила её. [Н. С. Гумилев. Африканский днев­ ник (1913)] Для сравнения, другая ситуация имеет место в болгарском и словенском языках. Болгарская частица само ‘только’ отличается от этимологически исходного прилагательного сам ‘один, единственный’ отсутствием слово­ изменения. Ср. в (37) и (38) болгарские примеры из Параллельного корпуса НКРЯ и их русские соответствия. В соответстрвии с этим, болгарское само, как и русское только, но в отличие от один, может модифицировать глаголь­ ную группу и клаузу, ср. (39). (37) а. От руските ордени имаше само „Станислав “и „Владимир“ с мечове. [Валентин Пи­ кул. Крайцерите (Юлия Пенева-Павлова, 1989)] б. Из русских орденов он имел только Станислава и Владимира с мечами. [В. С. Пикуль. Крейсера (1985)] (38) а. Не искам да оставаш сам (M.SG). [Чингиз Айтматов. Голгота (Минка Златанова, 1989)] б. Я не хочу, чтобы ты жил один. [Чингиз Айтматов. Плаха (1987)] (39) а. 〈Не могат да направят нищо против историческата обективност,〉 могат само да я забавят, но не и да я спрат. [Аркадий Стругацки, Борис Стругацки. Трудно е да бъдеш бог (Симеон Владимиров, 1981)] б. Они ничего не могут сделать против исторической объективности, они могут толь- ко притормозить, но не остановить. [А. Н. Стругацкий, Б. Н. Стругацкий. Трудно быть богом (1964)] Аналогичным образом в словенском языке соотносятся частица samo (40), (42) и местоимение sam (41). (40) Vzemite stanovanje, vzemite slike, samo glavo mi vrnite! (InterCorp8) (41) Jeklena vrata so se zaprla in kapitan je bil spet sam. (InterCorp) (42) Samo znati je treba. (InterCorp) На отсутствие четкой границы между современными один ‘только’ и один ‘отдельно от других’ указывает и нейтрализация просодических различий между ними в некоторых контекстах (см. раздел 3.4). Тем самым, движение 7 У только имеется и ряд нефокусных значений, отсутствующих у один, в их числе времен­ ное значение: (i) Нюра была молодая, только пришла к нам… [Юрий Трифонов. Предварительные итоги (1970)] 8 InterCorp (https://ucnk.ff.cuni.cz/InterCorp/, accessed via “Kontext” interface at kontext.kor­ pus.cz). 154 Ольга Пекелис  Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии ... один ‘только’ в сторону частицы оказывается тупиковым, в чем и видится причина снижения частотности один в этом значении. заключение В статье продемонстрировано, что за последние два столетия слово один в значении ‘только’ продвинулось на пути грамматикализации к фокусной частице, однако пика грамматикализации не достигло (по-видимому, из-за невозможности конкурировать с частицей только) и постепенно выходит из употребления. литература Богуславский 1996 = И. М. Богуславский, Сфера действия лексических единиц, Москва, 1996. [I. M. Boguslavskij, Sfera dejstvija leksičeskih edinic, Moskva, 1996.] Мельчук 1974 = И. А. Мельчук, Опыт теории лингвистических моделей «Смысл ↔ Текст», Москва, 1974. [I. A. Mel’čuk, Opyt teorii lingvističeskih modelej «Smysl ↔ Tekst», Moskva, 1974.] Мишина 1960 = К. И. Мишина, Значение и употребление слова «один» в русском языке, в: Учен. зап. МГПИ им. В. И. Ленина 1960, № 148, 94–112. [K. I. Mišina, Značenie i upotreblenie slova «odin» v russkom jazyke, v: Učen. zap. MGPI im. V. I. Lenina 1960, no. 148, 94–112.] Николаева 2013а = Т. М. Николаева, Словосочетания с лексемой один: форма, значения и их контекстная маркированность, в: Т. М. Николаева, Лингвистика: избранное, Москва: Языки славянской культуры, 2013, 246–265. [T. M. Nikolaeva, Slovosočetanija s leksemoj odin: forma, značenija i ih kontekstnaja markirovannost’, v: T. M. Nikolaeva, Lingvistika: izbrannoe, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2013, 246–265.] Николаева 2013б = Т. М. Николаева, Функции частиц в высказывании (на материале славян- ских языков), 3-е изд. (1-е изд. – 1985 г.), Москва: КД Либроком, 2013. [T. M. Nikolaeva, Funkcii častic v vyskazyvanii (na materiale slavjanskih jazykov), 3-e izd. (1-e izd. – 1985 g.), Moskva: KD Librokom, 2013.] Рахилина и др. 2016 = Е. В. Рахилина – М. А. Бородина – Т. И. Резникова, «Тамань сегодня»: корпусное исследование русского языка XIX века, в: Труды Института русского языка им. В. В. Виноградова 10 (2016), 242–255. [E. V. Rahilina – M. A. Borodina – T. I. Reznikova, «Taman’ segodnja»: korpusnoe issledovanie russkogo jazyka XIX veka, v: Trudy Instituta russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova 10 (2016), 242–255.] СлДРЯ = Словарь древнерусского языка (XI–XIV вв.): в 11 т., Ин-т рус. яз., гл. ред. Р. И. Ава­ несов, Москва: Рус. яз., 1982–1988. [Slovar’ drevnerusskogo jazyka (XI–XIV vv.): v 11 t., In-t rus. jaz., gl. red. R. I. Avanesov, Moskva: Rus. jaz., 1982–1988.] СлРЯ XI–XVII вв. = Словарь русского языка XI–XVII вв. 1–30–, Москва, 1975–2015–. [Slovar’ russkogo jazyka XI–XVII vv. 1–30–, Moskva, 1975–2015–.] СлРЯ 1952 = Словарь русского языка, сост. С. И. Ожегов, 2-е изд., Москва, 1952. [Slovar’ russkogo jazyka, sost. S. I. Ožegov, 2-e izd., Moskva, 1952.] СлРЯ 1981–1984 = Словарь русского языка: в 4-х т., АН СССР, Ин-т рус. яз.; под ред. А. П. Евгеньевой, 2-е изд., испр. и доп., Москва: Русский язык, 1981–1984. [Slovar’ russkogo jazyka: v 4-h t., AN SSSR, In-t rus. jaz.; pod red. A. P. Evgen’evoj, 2-e izd., ispr. i dop., Moskva: Russkij jazyk, 1981–1984.] 5 155Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ТСлРЯ = Толковый словарь русского языка: в 4-х т., под ред. Д. Н. Ушакова, Москва: Гос. ин-т «Сов. энцикл.» – ОГИЗ – Гос. изд-во иностр. и нац. слов., 1935–1940. [Tolkovyj slovar’ russkogo jazyka: v 4-h t., pod red. D. N. Ušakova, Moskva: Gos. in-t «Sov. èncikl.» – OGIZ – Gos. izd-vo inostr. i nac. slov., 1935–1940.] Babby 1987 = L. H. Babby, Case, Prequantifiers, and Discontinuous Agreement in Russian, in: Natural Language & Linguistic Theory 5.1 (1997), 91–138. Bierkenmaier 1976 = W. Bierkenmaier, Die Funktion von odin im Russischen, in: Zeitschrift für Slavische Philologie 39.1 (1976), 43–59. Kuteva et al. 2019 = T. Kuteva et al., World Lexicon of Grammaticalization, Cambridge: Cambridge University Press, 2019. Reis 2005 = M. Reis, On the syntax of so-called focus particles in German – a reply to Büring and Hartmann 2001, in: Natural Language & Linguistic Theory 23.2 (2005), 459–483. povzetek Один v pomenu ‘samo, edino’: pomensko-skladenjska analiza s sinhronega in diahronega stališča Prispevek obravnava značilnosti ruske besede один, prvotnega števnika ‘ena’, v pomenu, ki je blizu členku ‘edino, samo, le’, npr. Одна Аня вернулась в зал ‘Samo Anja se je vrnila v dvorano’. Ta pomen se primerja s pomenom один ‘sam, brez drugih’, npr. Аня вернулась в зал одна ‘Anja se je vrnila v dvorano sama’. V prejšnjih raziskavah je bilo že opozorjeno, da se один v pomenu ‘sam, brez drugih’ obnaša kot povedkov prilastek: v stavi sledi samostalniški zvezi (odnosnici), od katere se lahko ločuje po drugih sestavinah. Nasprotno pa je один v pomenu ‘edino, samo’ navadno pred samostalniškim jedrom, v stičnem položaju. V prispevku so na podlagi gradiva iz Ruskega nacionalnega korpusa in izbranih razlik (stava, položaj glede na samostalnik) opisane tudi druge skladenjske in pomenske možnosti rabe leksema один. Za podrobnejši opis razlik med pomeni je dopol­ nilno uporabljen tudi diahroni opis rabe obeh pomenov obravnavanega leksema. Ugotav- ljamo, da sta se pri один v pomenu ‘edino, samo’ od 18. stoletja odvila dva raznosmerna procesa: po eni strani se je ta raba gramatikalizirala in pomensko približala fokusnemu členku, po drugi strani pa se je leksem v tem pomenu začel uporabljati redkeje. 157Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Ocene in pOROčila 159Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 herta Maurer-lausegger slOvenskO ziljskO naRečje v mOnOGRaFiji geRhaRda neweklowskega Cobiss: 1.19 Gerhard Neweklowsky, Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji und Hohenthurn/Straja vas, Klagenfurt/Celovec – Wien/Dunaj: Drava, 2013, 179 str. Monografija o ziljskem narečju na Ziljski Bistrici/Feistritz an der Gail in v Straji vasi/Hohenthurn je izšla leta 2013 pri založbi Drava v Celovcu. Knjiga se je poro­ dila na celovški univerzi v okviru seminarja prof. Gerharda Neweklowskega o slo­ venski dialektologiji. S sodelovanjem študentov je bila v poletnem semestru 2010 izvedena terenska dialektološka raziskava z dvojezičnimi informatorji v nasled­ njih krajih bistriške podskupine ziljskega narečja: Bistrica/Feistritz (Drejc/Andrej Pipp, Mojca/Maria Wiegele), Zahomec/Achomitz (Milka Kriegl), Gorjane/Göri­ ach (Maria Bartholoth ter Traudi in Stanko Zwitter), Drašče/Draschitz (Sophie in Josi Schnabl) in Pöckau (Maria Elisabeth Branz). Vsi informatorji in informatorke pripadajo isti generaciji v starosti več kot šestdeset let, kar zagotav lja homogenost. »Mlajšega rodu, ki bi znal govoriti stari kmečki govor, ni. Zato se tudi ne moremo ukvarjati z generacijskimi razlikami,« beremo v uvodu knjige (vsi prevodi iz nem­ ščine H. M.-L.). Dialektološko gradivo, zbrano v navedenih spodnjeziljskih krajih, je služilo avtorju kot osnova za izdelavo strokovne monografije, ki jo sestavlja naslednja vsebina: V uvodnem delu najdemo informacije in osnovne podatke o nastanku dela, o informatorjih in sodelavcih, o slovenskih narečjih na Koroškem, o opredelitvah ziljskega narečja (s karto ziljskega narečja, SLA), o problemih na terenu, s ka­ terimi se soočajo raziskovalci današnjega časa. Koroška slovenska narečja so v zadnjih desetletjih zajele spremembe, ki se odražajo v jeziku govorcev, saj ti ne sledijo več dosledno načelom izhodiščne podobe krajevnega govora. O tem piše avtor: »Predstavljamo si lahko, da ni vedno enostavno, iz ustnega gradiva izpeljati pravil sinhronega in diahronega razvoja narečja in jih primerjati z drugimi slo­ venskimi narečji na Koroškem« (str. 18). Nadalje navaja, da že Isačenko (1933) ugotavlja izgubljanje tonemskega naglasa v podjunskem narečju, da Zdovc (1972) še opisuje politonični naglas podjunščine in da šele Krivograd (1996) za enega od podjunskih govorov potrjuje izgubo intonacijskih nasprotij. Slednjo ugotavlja­ ta tudi Lundberg in Priestly (2009), in sicer v odvisnosti od starosti govorcev in položaja naglašenih zlogov. Po Neweklowskem ti primeri jasno potrjujejo, da se https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.09 160 Herta Maurer-Lausegger  SlovenSko ziljSko narečje v monografiji g. neweklowSkega sistemi narečij z leti spreminjajo in da lahko različni pojavi obstajajo drug ob dru­ gem. Ustrezne bibliografske podatke najdemo v knjigi. V govoru ziljskih informa­ torjev in informatork, ki so bili posneti za pričujočo monografijo, je tonemski na­ glas ohranjen. Ustrezni akustično-fonetični grafični prikazi (str. 45–47) se do bro pokrivajo z obsežno analizo, ki jo je Neweklowsky opravil za Št. Pavel/St. Paul (prim. tamkajšnji prikaz realizacije dvozložne intonacijske opozicije, fig. 48–53; Neweklowsky 1973: 200). Naj na tem mestu dodamo še nekaj primerov iz koroških slovenskih govo­ rov: Herta Lausegger (1980) na primeru tonskega posnetka rožanskega govora v Podnu/Bodental ugotavlja, da govorec (roj. leta 1926) ne izgovarja dosledno niti kvantitet niti intonacij, ki so sicer značilnost tega govora. Tudi variacije vokalizma in konzonantizma v govoru pripadnikov različnih rodov postajajo vse bolj izrazite, kot kaže naslednji primer iz plajberškega govora: amarəqà:narjə (informatorka roj. 1914), amarəkà:narjə (informatorka roj. 1928), amerikà:ncə (informatorka roj. 1975) ‘Američani’. Primere variacije govora v oblikoslovju rožanskega na­ rečja najdemo v delu Govor vasi Sveče v Rožu s težiščem na morfologiji (Feinig 1985). Tudi za govor pri Mariji na Zilji/Maria Gail iz prehodne skupine govorov med rožanskim in ziljskim narečjem Herta Lausegger (1989) navaja, da se intona­ cijska nasprotja v redkih primerih pojavljajo tudi v nezadnjih zlogih, kjer se bodisi nevtralizirajo bodisi pojavljajo tako z rastočo kot tudi s padajočo intonacijo. O takih in podobnih pojavih v starejši klasični slovenski dialektologiji ne naj­ demo podatkov. Jezikovno spreminjanje v narečjih in govorih je splošen pojav, ki v stroki vzbuja pozornost šele v zadnjih desetletjih. Tudi avstrijski germanist in jezikoslovec Hannes Scheutz (1999) ugotavlja, da v tradicionalni starejši dia­ lektologiji o jezikovnih variacijah kot empirično ugotovljenem dejstvu bodisi ne najdemo nikakršnih podatkov ali pa so navedene samo njihove povezave s pro­ storsko dimenzijo. Po Lüdtkeju (1999) se jezikovne spremembe dogajajo »v vrsti različnih jezikovnih sistemov, kot npr. različnih narečjih nekega jezika pa vse tja do zamenjave in umiranja jezika, ki ga npr. po obdobju dvojezičnosti izpodrine splošni jezik«. Löffler (2003), strokovnjak za germanistično sociolingvistiko in raziskovalec različic nemškega jezika, piše, da se jezikovno spreminjanje in jezi­ kovna preobrazba »dogajata v prostoru, času ali pa med skupinami govorcev« in da morata biti tako dialektologija kot primerjalna znanost odprti na vse strani (za več podatkov prim. Maurer-Lausegger 2005). Vrnimo se k monografiji. Statistični podatki koroških ljudskih štetij kažejo, da število prebivalcev v občinah Bistrica na Zilji in Straja vas upada. Avtor kratko oriše sociolingvistični položaj in navede osnovne podatke o zgodovini dvojezič­ nega šolstva na Koroškem. Statistična preglednica od šolskega leta 1959/60 do 2010/11 omogoča vpogled v zgodovino dvojezičnega šolstva na ljudski (osnovni) šoli na Bistrici (od 1992/93 v šolskem združenju ljudske šole Straja vas) oz. v Straji vasi. Po letnikih so navedeni: število vseh učencev, število k dvojezične­ mu pouku prijavljenih in njihov delež v odstotkih. Število k dvojezičnemu pouku 161Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 prijavljenih se je v primerjavi s starejšim obdobjem od začetka tisočletja močno povišalo (npr. šolsko leto 1959/60: 16,48 %; šolsko leto 1963/64: 7,61 %; šolsko leto 2001/02: 50 %; šolsko leto 2007/08: 81,97 %; šolsko leto 2010/11: 55,76 %). Jezikovna sposobnost otrok v slovenščini močno upada. Ob vstopu v šolo v šol­ skem letu 2010/11 je po oceni učiteljev imelo dobro znanje slovenščine 14,46 % učencev in učenk, slabo znanje 16,57 %, brez znanja slovenščine pa jih je bilo 68,95 %. Neweklowsky navaja razloge za upadanje slovenskega jezika, dotakne pa se tudi slovenščine v cerkvi. V uvodnem delu knjige najdemo še podatke o doslejšnjih raziskavah ziljščine in bistriškega govora. Nato sledi podroben opis sistema bistriškega govora (str. 39–84), ki vsebuje sinhroni opis glasoslovja z jezikovnozgodovinskimi razlagami, morfonologijo, oblikoslovje, pripombe k skladnji ter obravnavo in razlago izvora izbranih besed iz besedišča. Razprava primerjalno vključuje podatke iz obstoječe literature o ziljskem narečju. Sledi zapis besedil v ziljskem narečju, ki so bila posneta v sodelovanju s študenti slavistike celovške univerze. Informatorji pripo­ vedujejo iz življenja, o spravljanju koruze in o oranju s konji. Transkripciji besedil v ziljskem narečju sledijo ustrezna besedila v standardni slovenščini s prevodi oz. s krajšimi povzetki v nemščini, vzorec slovenske in nemške narečne pesnitve av­ torice Marije Bartoloth ter transkripcija narečne proze na že objavljenem CD-ju z naslovom Princesnja na grahə in njen prevod v standardno nemščino. V sklepnem delu avtor obravnava mejo med ziljskim in rožanskim nareč­ jem ter izbrane značilnosti obeh narečij in razlike med njima. Sledi sistematična obravnava razlik med bistriškim in brškim govorom, ki se pojavljajo večinoma v vokalizmu. Nasploh je za ziljsko narečje značilno večje število besed romanske­ ga porekla. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v bistriškem govoru mnogo besed prevzetih iz srednje visoke nemščine (po Eggers 1965 v obdobju do ok. 1350), kar izpričuje njihova glasovna podoba. Ob koncu se avtor posveti še razlikam med ziljščino in ostalimi slovenskimi narečji na Koroškem. V primerjalni seznam besed (besednjak) v drugem delu monografije (str. 110–174) je avtor poleg lastnega dialektološkega gradiva vključil besedišče iz mo­ nografije The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal Tijmena Pronka (2009), iz doktorske disertacije Viktorja Paulsena (1935) Lautlehre des sloweni- schen Gailtalerdialektes in Kärnten pa samo izrazje, ki je bilo opredeljeno kot »splošno ziljsko« ali »bistriška narečna skupina«. Pri tem mu je bil v veliko pomoč rokopisni besedni register Paulsenove disertacije, ki sta ga na njegovo pobudo leta 1987 sestavila študenta celovške slavistike Miha Pasterk in Franc Sadjak. Avtor je po potrebi vključeval tudi primerjalne podatke iz drugih virov (npr. SLA 1, Gutsman, Bezlaj, Pleteršnik, Hildegard Striedter-Temps, Thesaurus, CD, koroška nemščina idr.). Na koncu sledijo bibliografija in podatki o avtorju. Monografija Gerharda Neweklowskega dokumentira dragoceno koroško jezikovno in kulturno dediščino, ki je med Ziljani preživela stoletja, v zadnjih desetletjih pa se njen čas žal čedalje hitreje izteka. Po izdaji monografije je 162 Herta Maurer-Lausegger  SlovenSko ziljSko narečje v monografiji g. neweklowSkega Gerhard Neweklowsky objavil tri strokovne razprave o ziljskem narečju, ki so posvečene nemškim izposojenkam (2014), glavnim značilnostim bistriškega govora (2016) in vprašanju ogroženosti ziljskega narečja (2018). S svojimi deli o ziljskem narečju je prizadevni jezikoslovec nedvomno močno obogatil slo­ vensko in slovansko dialektologijo, pa tudi historično slovnico, akcentologijo in leksikologijo. liteRatuRa Eggers 1965 = Hans Eggers, Deutsche Sprachgeschichte II: das Mittelhochdeutsche, Reinbeck bei Hamburg: Rowohlt, 1965. Feinig 1985 = Tatjana Feinig, Govor vasi Sveče v Rožu s težiščem na morfologiji, povzetek v nem­ ščini, diplomska naloga, Univerza v Celovcu, 1985. Isačenko 1933 = Aleksander V. Isačenko, Die Dialekte des Jauntales in Kärnten: mit einer Grund- karte und zehn Pausen, doktorska disertacija, Univerza na Dunaju, 1933. Krivograd 1996 = Silva Krivograd, Oblikoslovje v slovenskem šmihelskem govoru na Koroškem, diplomska naloga, Univerza v Celovcu, 1996. Lausegger 1980 = Herta Lausegger, Die Terminologie der Bauernmühle in den slowenischen Di- alekten in Kärnten: eine volkskundlich-lexikalische Bestandsaufnahme, doktorska disertacija, Univerza v Gradcu, 1980. Lausegger 1989 = Herta Lausegger, Značilnosti slovenskega govora pri Mariji na Zilji, v: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: SAZU, 1989, 137–148. Löffler 2003 = Heinrich Löffler, Dialektologie: eine Einführung, Tübingen: Narr, 2003. Lüdtke 1999 = Helmut Lüdtke, Sprache zwischen ‘Chaos’ und spontaner Ordnung, v: Dialektgene- rationen, Dialektfunktionen, Sprachwandel, ur. Thomas Stehl, Tübingen: Narr, 1999 (Tübinger Beiträge zur Linguistik 411), 1–17. Lundberg – Priestly 2009 = Grant H. Lundberg – Tom Priestly, Pitch Opposition in Sele: Slovene Tone Loss in Austrian Carinthia, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 7 (2009), 3–21. Maurer-Lausegger 2005 = Herta Maurer-Lausegger, Jezikovno spreminjanje – teoretska razmiš- ljanja in raziskovalna praksa, v: Knjižno narečno besedoslovje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2005 (Zora 32), 106–123. Neweklowsky 1973 = Gerhard Neweklowsky, Slowenische Akzentstudien: akustische und lingu- istische Untersuchungen am Material slowenischer Mundarten aus Kärnten, Wien: Österrei­ chische Akademie der Wissenschaften, 1973 (Schriften der Balkan-Kommission, Linguistische Abteilung 21). Neweklowsky 2014 = Gerhard Neweklowsky, Deutsche Lehnwörter im slowenischen Dialekt von Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji = Nemške izposojenke v slovenskem narečju Bistrice na Zilji, v: Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift für Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag, ur. Andreas Leben – Martina Orožen – Erich Prunč, Graz: Leykam, 2014, 173–181. Neweklowsky 2016 = Gerhard Neweklowsky, Ziljsko narečje na Bistrici in v Straji vasi, Jeziko- slovni zapiski 22.1 (2016), 69–77. Neweklowsky 2018 = Gerhard Neweklowsky, Ist der Gailtaler slowenische Dialekt vom Ausster­ ben bedroht?, v: Mehrheiten ↔ Minderheiten: Sprachliche und kulturelle Identitäten der Slavia im Wandel der Zeit, ur. Anna Kretschmer – Gerhard Neweklowsky – Stefan M. Newerkla – Fo­ dor Poljakov, Berlin: Peter Lang, 2018 (Philologica Slavica Vindobonensia 4), 201–212. Paulsen 1935 = Viktor Paulsen, Lautlehre des slowenischen Gailtalerdialektes in Kärnten, doktor­ ska disertacija, Univerza na Dunaju, 1935. Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria, Amsterdam – New York: Editions Rodopi B. V., 2009. 163Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Scheutz 1999 = Hannes Scheutz, Umgangssprache als Ergebnis von Konvergenz- und Divergenz- prozessen zwischen Dialekt und Standardsprache, v: Dialektgenerationen, Dialektfunktionen, Sprachwandel, ur. Thomas Stehl, Tübingen: Narr, 1999 (Tübinger Beiträge zur Linguistik 411), 105–131. Zdovc 1972 = Paul Zdovc, Die Mundart des südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«, Wien: Böhlau, 1972 (Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-Hi- storische Klasse 20). 165Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 jubileji 167Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1 akademska in pokliCna pot Upokojeni avstrijski slavist in jezikoslovec, akademik univ. prof. dr. Gerhard Neweklowsky iz Vetrinja, je 14. aprila 2021 obhajal svojo 80. obletnico. Rodil se je v zgornjeavstrijskem Linzu ob Donavi, kjer je obiskoval zvezno realno gim­ nazijo in jo zaključil z maturo. Da se je po maturi odločil za študij slavistike, sta bila odločilna dva ključna dogodka. Cirilični topografski napisi v sovjetski coni v povojnih letih so ga kot srednješolca spodbudili, da se je samostojno naučil brati in pisati cirilico. Po drugi strani je navdušeno poslušal zgodbe svojega deda Ernsta Neweklowskega, ki je med prvo svetovno vojno dve leti deloval kot avstro-ogrski oficir v Hercegovini in tam usvojil srbohrvaščino. Kot mladega fanta so Gerharda pritegnile številne knjige in fotografije, ki jih je bil stari oče prinesel s seboj. V njegovi domači knjižnici je naletel na učbenik srbohrvaškega jezika, kar je bil ne­ posreden povod, da se je odločil za študij slavistike. Leta 1959 se je vpisal na du­ najsko univerzo, kjer je poleg slavistike študiral perzijščino in tudi vzhodnoevrop­ sko zgodovino in splošno jezikoslovje. Redno se je izpopolnjeval na jezikovnih seminarjih na tujih univerzah, kjer je utrjeval znanje slovanskih in drugih jezikov. Med študijem je v času od 1959 do 1966 študiral en semester v Zagrebu in dva semestra v Sarajevu. Na tedanjem Inštitutu za slovansko filologijo Univerze na Dunaju mu je bilo dodeljeno mesto študijskega asistenta (1963–1966). Po uspešno zaključenem podiplomskem študiju leta 1966 je Gerhard Neweklowsky pridobil doktorski naziv. Še istega leta je bil na navedeni ustanovi imenovan za univerzitet- nega asistenta in v tej funkciji deloval do leta 1977. Svojo doktorsko disertacijo Die Akzent- und Intonationssysteme der čakavischen Mundarten im Burgenland (1966) je posvetil akcentskim in intonacijskim sistemom čakavskih govorov na Gradiščanskem. V času njegove asistenture je nastala habilitacija iz predmeta Slovansko jezikoslovje Slowenische Akzentstudien. Akustische und linguistische Untersuchungen am Material slowenischer Mundarten aus Kärnten (1973). Mla­ di slavist je bil tega leta imenovan za univerzitetnega docenta za slovansko jezi­ koslovje. Poleg rednih službenih obveznosti je v letih 1973 do 1976 opravljal še pedagoško dejavnost v Splošni bolnišnici na Dunaju, kjer je pri docentu Franku v okviru tečaja logopedije učenkam predaval splošno fonetiko. https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.10 ob jubileju avstRijskega slavista geRhaRda neweklowskega Cobiss: 1.04 Fo to B ea te N ew ek lo w sk y 168 Herta Maurer-Lausegger  Ob jubileju avstrijskega slavista gerharda NeweklOwskega Leta 1977 je bil kot docent povabljen na University of Virginia v Charlottes­ villu, Virginia, ZDA, kjer je vodil tečaje bolgarščine in češčine, na jezikoslovnem področju pa je predaval morfologijo za študente jezikoslovja. Nato se je vrnil na dunajsko slavistiko, kjer je bil še istega leta imenovan za izrednega profesorja »novega tipa«. Tam je prejel povabilo profesorja Baldura Panzerja na Univerzo v Heidelberg, ki se mu je z veseljem odzval. Na Dunaju je spet zaprosil za poseb­ ni dopust in v zimskem semestru 1978/79 kot gostujoči profesor deloval na Slo­ vanskem inštitutu heidelberške univerze, kjer je pokrival osemurni učni program. Študentom je predaval o zgodovini ruskega jezika in o južnoslovanskih jezikih, njegov seminar pa je bil posvečen akcentologiji. Kot slavist z mednarodnimi izkušnjami se je Neweklowsky leta 1979 potegoval za novo razpisano mesto na takratni Univerzi za izobraževalne vede v Celovcu, kjer je bil imenovan za rednega profesorja za »slavistiko s posebnim poudarkom na di­ daktiki«. Na Inštitutu za slavistiko je deloval kot ordinarij za področje slovanskega jezikoslovja od poletnega semestra 1979 do 30. septembra 2000. Pokrival je prete­ žni del že obstoječe rusistike in slovenistike ter skrbel, da se je ustrezno razvijala tudi srbohrvatistika. Odgovoren je bil za celotno slavistično jezikoslovje. Spekter njegovih raziskovalnih in pedagoških zanimanj je segal od splošne slavistike, stare cerkvene slovanščine in zgodovine posameznih slovanskih jezikov ter primerjalne zgodovinske slovnice in dialektologije slovanskih jezikov do fonetike in fonologi­ je, morfonologije, morfologije, besedotvorja, skladnje, pa tudi kulturologije, bese­ diloslovja in stičnega jezikoslovja. S svojim širokim profilom je kot učitelj pokrival vsa jezikoslovna področja slavistike in tako študentom omogočal globalni vpogled v slovanski svet. Posebna obogatitev slavistične učne ponudbe na Univerzi v Celovcu so bila profesorjeva predavanja o Bosni in Hercegovini ter o poljščini, češčini, belo­ ruščini, ukrajinščini, bolgarščini in makedonščini. Pozornost je posvečal tudi celovški univerzitetni knjižnici, saj so bili prav njegovi osebni stiki z južnoslovanskimi usta­ novami odločilni, da mu je uspelo znatno obogatiti slavistično strokovno literaturo. Profesor Neweklowsky je predaval na številnih mednarodnih simpozijih in kongresih doma in po svetu. V okviru mednarodne profesorske izmenjave je leta 1979 s predavanji gostoval na Univerzi v Novem Sadu. Sledila je kratkotrajna gostujoča profesura na Univerzi v Sarajevu, kjer je bil zadolžen za srbohrvaško dialektologijo. V poletnem semestru 1988 je kot gostujoči profesor na Univerzi v Ljubljani predaval srbohrvaško dialektologijo in rusko morfonologijo v srbo­ hrvaškem oz. ruskem jeziku. V zimskem semestru 1993/94 je sledila gostujoča profesura za hrvaški jezik na Inštitutu za slavistiko Univerze v Budimpešti, ki jo je profesor izvajal ob svojih celovških službenih obveznostih. V okviru svojega enaindvajsetletnega delovanja na Univerzi v Celovcu je bil profesor Neweklowsky član mnogih univerzitetnih gremijev in nosilec pomemb­ nih funkcij. Približno enajst let je bil predstojnik Inštituta za slavistiko. V letih od 1990 do 1996 je predsedoval komisiji za učne programe celovške univerze. Ko je bila univerza leta 1994 razdeljena na dve fakulteti, je bil imenovan za prodekana 169Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 novoustanovljene Fakultete za kulturne vede (1994–1996). Na posebno željo ta­ kratnega rektorja celovške univerze, profesorja Willibalda Dörflerja, je v obdobju od 1995 do 1999 prevzel funkcijo podrektorja za odnose z javnostmi in zunanje odnose. Kot rektorjev namestnik in član Avstrijske rektorske konference je veliko prispeval k splošnemu razvoju celovške univerze. Skrbel je za uradne mednarodne stike ter za evropske izobraževalne in štipendijske programe. Za celovško uni­ verzo je sklenil vrsto bilateralnih sporazumov in mednarodnih partnerstev z uni­ verzami po svetu, ki omogočajo študentske izmenjave. Pod njegovim vodstvom so potekale priprave za uvedbo in izvajanje programa Erasmus, ki je na celovški univerzi prvič potekal leta 1996. S podpisom te pogodbe so bile v mednarodno izmenjavo vključene tudi številne vzhodnoevropske univerze. Uspešno se je na primer razvilo bilateralno sodelovanje celovške univerze z univerzo v Harkovu v Ukrajini, ki ga celovška univerza izvaja od podpisa pogodbe leta 1996 do danes (npr. za programe rusistike, informatike). Krepilo se je sodelovanje s tujimi uni­ verzami na raziskovalnem in pedagoškem področju, predvsem izmenjava študen­ tov in učiteljev. Kot podrektor je Neweklowsky lahko pobliže spoznal tudi kitajski in avstralski visokošolski sistem. S koncem poletnega semestra 2000 se je po enaindvajsetih letih končala po­ klicna kariera profesorja Neweklowskega na celovški univerzi. Odzval se je klicu na dunajsko univerzo, kjer je na tamkajšnjem Inštitutu za slavistiko deloval kot ordinarij za slovansko jezikoslovje od zimskega semestra 2000 do svoje upokoji­ tve leta 2006. V okviru te dejavnosti je bil zadolžen predvsem za južno slavistiko. Bil je organizator in soorganizator mednarodnih simpozijev ter urednik oz. so­ urednik več monografskih zbornikov, ki so izšli po koncu njegovega aktivnega poklicnega udejstvovanja. V letih 2006–2014 je prizadevni upokojeni profesor predaval študentom slavistike na inštitutih za slavistiko univerz v Celovcu in na Dunaju. Pogosto je vabljen na strokovna srečanja in simpozije ter na pomembne dogodke ob jubilejih. Na spletu (Youtube) najdemo dve profesorjevi predavanji ob jubilejih: prvo ob 200. obletnici rojstva Franca Miklošiča Franz Ritter von Miklosich: Festvortrag anlässlich der Feier zum 200. Geburtstag von Franz Ritter von Miklosich an der Universität Wien, 20. november 2012, ki ga je predstavil na dunajski univerzi, drugo pa o hrvaškem narečju na severnem Gradiščanskem Der kroatische Dialekt des nördlichen Burgenlandes (450 ljet Hrvatov u Novom Selu / Kroaten in Neudorf, 1570.–2020.; 9. maj 2021). čezmejnO in mednaROdnO stROkOvnO sOdelOvanje v Celovškem obdobju Posebnega kulturnopolitičnega pomena je bilo sodelovanje Inštituta za slavistiko s slavisti v Sloveniji in s koroškimi Slovenci, saj politično vzdušje na Koroškem ob prihodu Gerharda Neweklowskega v Celovec slovenščini in slavistiki ni bilo naklonjeno. Od samega začetka si je profesor prizadeval za okrepitev čezmej­ 2 170 Herta Maurer-Lausegger  Ob jubileju avstrijskega slavista gerharda NeweklOwskega nega sodelovanja. V središču zanimanja je bilo sodelovanje celovške univerze z ljub ljansko, ki ga je vzpostavil že Aleksander Isačenko, nekdanji profesor za je­ zikoslovje na celovški univerzi. Lektorat slovenščine je od samega začetka pote­ kal v sodelovanju z ljubljanskim Oddelkom za slovanske jezike in književnosti. Stiki so se v času Neweklowskega poglobili in obetavno razvijali. Na celovški slavistiki so delovali vidni gostujoči profesorji in vrsta gostujočih predavateljev, ki so strokovno popestrili učno ponudbo. Delež celovških predavateljev na lju­ bljanski univerzi je bil precej manjši zaradi nizkega števila strokovnih sodelav­ cev. Predstavniki celovške in ljubljanske slavistike so se dvakrat letno srečevali bodisi v Celovcu bodisi v Ljubljani, da bi razpravljali o raziskovalnem in peda­ goškem delu, predvsem pa da bi vzpostavili smernice za nadaljnje sodelovanje. Ta povezava, predvsem pa skupna znanstvena srečanja so krepila tudi dobre odnose med Celovcem in Ljubljano. S prihodom Neweklowskega na Univerzo v Celovcu se je začelo obdobje skupnih znanstvenih srečanj celovških in ljubljanskih slavistov, ki so od leta 1979 do osamosvojitve Slovenije potekala redno in izmenično na obeh univerzah. Pri organizaciji teh prireditev je prizadevni jezikoslovec igral ključno vlogo. Uredil je zbornik prispevkov s skupnega simpozija z naslovom Protestantismus bei den Slowenen / Protestantizem pri Slovencih. Beiträge zur 3. Slawistentagung der Uni- versitäten Klagenfurt und Ljubljana, Klagenfurt, 26.–28. Mai 1983 (1984, 280 str.). Po menjavi generacij na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Univer­ ze v Ljubljani je Inštitut za slavistiko navezal stike z mlajšimi ljubljanskimi sla­ visti. Leta 1998 je prišlo do ponovnega skupnega strokovnega srečanja in zbornika predavanj, vendar takrat profesor ni več mogel sodelovati, ker je opravljal funkcijo podrektorja celovške univerze. Gerhard Neweklowsky je redno sodeloval tudi z drugimi južnoslovanski­ mi univerzami in raziskovalnimi ustanovami. Mnoga leta je redno predaval na mednarodnem kongresu Naučni sastanak slavista u Vukove dane, ki ga prireja Međunarodni slavistički centar na Filološki fakulteti v Beogradu. V tem sklopu je objavil vrsto zanimivih strokovnih prispevkov s področja srbohrvatistike. V času vojne v nekdanji Jugoslaviji v devetdesetih letih 20. stoletja je podpiral tamkajšnje raziskovalce in učitelje, predvsem tiste iz Bosne in Hercegovine. Kljub najtežjim okoliščinam mu je uspelo iz obleganega Sarajeva dobiti gostujočega profesorja, ki je s svojim delovanjem oplemenil slavistiko na celovški univerzi. Jezikoslovec je vzpostavil tudi stike z Univerzo v Mariboru, kar je privedlo do redne meduniverzitetne izmenjave učiteljev obeh univerz, ki se nadaljuje vse do danes. Okrepil in razširil je mrežo stikov z univerzami in znanstvenorazisko­ valnimi ustanovami v alpsko-jadranskem prostoru (poleg Ljubljane in Maribora še z univerzami v Vidmu, Veroni, Trstu ...) in drugod v južnoslovanskem prostoru (Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb, Tuzla ...), na Madžarskem (Budimpešta, Szombathely) ter z univerzami v Rusiji, Ukrajini in v drugih državah. Na celov­ ško slavistiko je bila povabljena vrsta gostujočih predavateljic in predavateljev iz 171Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 slovanskih in neslovanskih držav, pa tudi profesor se je redno odzival na številna povabila v tujino. Njegovi stiki s slovansko govorečim svetom so močno prispe­ vali k internacionalizaciji celovške univerze. Posebno plodno se je razvilo sodelovanje s centrom za večjezičnost Centro internazionale sul plurilinguismo (CIP) (ustanovljen leta 1993). Med soustanovi­ telji tega centra v Vidmu so bili predstavniki Koroške, Štajerske, Hrvaške, Slove­ nije in Bavarske ter nekaterih italijanskih regij. Za uradnega predstavnika Koro­ ške je bil imenovan Neweklowsky, ki je bil ustanovni član in član znanstvenega sosveta centra (1993–2000). Na celovški univerzi je bil pobudnik za sodelovanje z Vidmom na področju preučevanja večjezičnosti. Deloval je kot organizator oz. soorganizator skupnih strokovnih srečanj na univerzah v Vidmu in Celovcu, ki so omogočala nove povezave s preučevalci večjezičnosti iz drugih držav. Prispevki s srečanj so objavljeni v reviji Plurilinguismo, glasilu videmskega centra za več­ jezičnost. Inovativno mednarodno sodelovanje je nudilo edinstvene priložnosti za strokovno izmenjavo znanstvenih izsledkov iz romanistike, germanistike in sla­ vistike. Profesor se je v tem obdobju podrobneje posvečal slovensko-nemškemu jezikovnemu stiku na Koroškem. Sodeloval je tudi z Univerzo v Veroni, kjer pa se je sodelovanje omejevalo predvsem na gostujoča predavanja na obeh ustanovah. slavističnO stROkOvnO delO Strokovno delo profesorja Neweklowskega je izjemno bogato, saj pokriva širok spekter vsebin, povezanih s slovanskimi jeziki in kulturami. Naj na tem mestu iz­ postavimo njegove znanstvenoraziskovalne projekte in izbrane monografske publi­ kacije s področja jezikoslovja, kulturologije ter jezikovne in kulturne zgodovine. Inovativno kvantitativno jezikoslovje Kot pobudnik računalniško podprtega kvantitativnega jezikoslovja na celovški uni­ verzi je Neweklowsky slovanskemu jezikoslovju utrl pot v računalniški svet. Prve korake v to smer je omogočilo tehnično sodelovanje s slavistom graške univerze Wolfgangom Steiningerjem, saj takrat celovška univerza še ni imela ustrezne elek- tronske tehnične opreme. Na profesorjevo pobudo je univerzitetni računalniški cen­ ter (EDV-Zentrum) Univerze v Celovcu leta 1983 razvil specifično programsko opremo za preučevanje jezikov. Nastali so konkordance, indeksi besed in pogostno­ stni spiski. Prvo izmed njih je bilo delo Trubarjev katekizem 1550. Konkordanca, in- deks besed, pogostnostni spiski (1984, 429 str.). Drugo monumentalno računalniško podprto profesorjevo delo je dvodelna monografija – konkordanca s pogostnostnimi spiski dela Život i priključenija srbskega avtorja Dositeja Obradovića z naslovom Dositej Obradović: Leben und Abenteuer I, Leipzig 1783, Konkordanzen, Wortlis- ten (1995, 1047 str.) in Dositej Obradović: Leben und Abenteuer II, Leipzig 1788, Konkordanzen, Wortlisten (1998, XVI + 1140 str.). 3.1 3 172 Herta Maurer-Lausegger  Ob jubileju avstrijskega slavista gerharda NeweklOwskega Inovativen in za hrvaško in slovansko dialektologijo dragocen je profe­ sorjev narečni slovar gradiščanskohrvaškega govora v Stinjakih/Stinatz Der kroatische Dialekt von Stinatz: Wörterbuch (1989, 228 str.) ki je izšel kot posebna številka revije Wiener Slawistischer Almanach in je dostopen tudi na spletu. Delo je nastalo s pomočjo elektronske in računalniške tehnologije in je opis hrvaškega govora Stinjakov/Stinatz v slovarski obliki. Vsebuje podatke o fonetiki in transkripciji, navodila, primere akcentskih paradigem, narečni slovar, pogostnostni spisek vseh besed (s posameznimi izjemami) iz dveh pro­ fesorjevih monografij s pripovedniškimi besedili iz Stinjakov/Stinatza (1983 in 1987; več gl. v 3.3), odzadnji indeks hrvaških besed, ki je urejen po načelih hrvaškega knjižnega jezika, ter po abeced nem redu urejen dvojezični indeks nemških ustreznikov. S področja slovanskega kvantitativnega jezikoslovja je jubilant objavil še obilico strokovnih člankov in prispevkov s področja južne in vzhodne slavistike. Na slovenističnem področju so poleg omenjene Trubarjeve konkordance nasta­ le publikacije, ki obravnavajo jezik slovenskih protestantov 16. stoletja (Primož Trubar, Jurij Dalmatin), jezik Ožbalta Gutsmana ter jezik sodobnih časopisnih in proznih besedil. Njegova srbohrvatistična bibliografija poleg objavljene kon­ kordance srbskega avtorja Dositeja Obradovića med drugim vsebuje pomembne strokovne prispevke, ki so nastali s kvantitativnim jezikoslovnim pristopom, npr. kvantitativno fonologijo srbohrvaščine in obravnave dela Srpske narodne pripo- vijetke (1853) Vuka Štefanovića Karadžića ter jezika Atanasija Stojkovića in srb­ skih časopisnih besedil. S področja rusistike velja izpostaviti strokovne obravnave staroruskih besedil, ki so nastale na osnovi lastnih konkordanc in pogostnostnih spiskov, npr. dela Pustozerskij sbornik: Avvakum, Epifanij (1675) in staroruske Kronike iz Ustjuga. V drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja je slo­ vansko kvantitativno jezikoslovje Gerharda Neweklowskega vzbujalo mnogo za­ nimanja tako v južni slavistiki kot tudi v rusistiki, saj takrat drugim jezikoslovcem slavistične stroke še niso bili na voljo ustrezni računalniški programi. S svojimi deli je jubilant prispeval k ugledu celovške slavistike. Kot učitelj je računalniško usposabljal tudi študente in jih strokovno usmerjal. Skrbel je za digitalizacijo slo­ venskih, srbskih in staroruskih besedil, ki je bila deloma izvedena v okviru štu­ dentskih seminarjev na celovški slavistiki. Skupno delo je obrodilo več zanimivih računalniško podprtih diplomskih nalog na področju južne slavistike. Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem Neweklowsky je s svojim inovativnim, eksperimentalnofonetičnim jezikoslovnim pristopom oral ledino na področju slovenske in slovanske dialektologije. Svoje habilitacijsko delo Slowenische Akzentstudien: akustische und linguistische Un- tersuchungen am Material slowenischer Mundarten in Kärnten (1973, 273 str. + [32] str. prilog) je posvetil slovenskim narečjem na južnem Koroškem. Kot osnova 3.2 173Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 za jezikoslovne in akustično-fonetične raziskave mu je služilo lastno dialektološko gradivo, ki ga je posnel na koroškem dvojezičnem območju. Kot strokovnjak za eksperimentalnofonetične dialektološke raziskave je pripravil transkripcijski sis­ tem za koroškoslovenske dialektološke potrebe. Na Inštitutu za slavistiko v Celov­ cu se je 1. marca 1984 porodil njegov znanstvenoraziskovalni projekt Raziskova- nje slovenskih narečij na Koroškem, ki ga je vodil do konca leta 1993. V projektu so sodelovali sodelavci Inštituta za slavistiko in študenti slovenistike. Pri zbiranju etnološkega terenskega gradiva v Podjuni je prišlo tudi do sodelovanja z Narodo­ pisnim inštitutom Urbana Jarnika v Celovcu. Profesorjev dialektološki projekt je bil podlaga in izkušnja za razvoj etnološko-dialektološkega filmskega projekta Av- diovizualna dialektologija: dokumentacija stare ljudske kulture v narečju, ki ga od leta 1994 na celovški slavistiki vodi Herta Maurer-Lausegger. Neweklowskemu je bila dialektološka stroka vedno zelo pri srcu, kar je razvidno iz njegove bogate bibliografije. Sam vedno znova izjavlja, da so mu lastne dialektološke raziskave pri gradiščanskih Hrvatih in koroških Slovencih, ki temeljijo na osebnih terenskih raziskavah, najbolj dragocene, ker so enkratne, neponovljive. Profesorjeva monografija o ziljskem narečju Der Gailtaler slowenische Di- alekt: Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji und Hohenthurn/Straja vas (2013, 179 str.) je za slovensko in slovansko dialektologijo neprecenljive vrednost, saj je narečje ob jezikovnih mejah močno ogroženo. Delo vsebuje sociolingvistični in dialektološki opis govorov, ob upoštevanju dotedanjih dialektoloških raziskav, primerjalni besednjak ziljskih govorov idr. Knjiga je hkrati pomemben prispevek k prizadevanju za ohranjanje jezikovne identitete v Ziljski dolini. Jezik in kultura gradiščanskih Hrvatov Jezik in kultura Hrvatov na Gradiščanskem in na območjih v sosednjih državah sodita k osrednjim raziskovalnim področjem Gerharda Neweklowskega, saj ga sprem ljata vse življenje. Pripravil in izdal je več monografskih del, posvečenih dialektologiji, jezikoslovju in ustnemu izročilu gradiščanskih Hrvatov v Stinjakih/ Stinatzu, ter obilico člankov in strokovnih razprav. Dvo- oz. večjezični jezikovni prostor, ki je doživljal posebno zgodovinsko usodo, se nahaja v izolirani legi na stičišču nemškega, madžarskega, češkega in slovaškega jezika, ponekod pa se jim pridružuje še romski jezik. Gradiščanskohrvaški govori so razširjeni po vaseh v šestih političnih okrajih Gradiščanske v Avstriji (izjema je okraj Jenersdorf na jugu, ki ni dvo- ali večjezičen) in v obmejnih sosednjih krajih na Madžarskem, na južnem Moravskem ter v posameznih krajih v okolici Bratislave. Mnogi go­ vori so močno ogroženi ali pa so že izginili. Zato je tem bolj pomembno, da je Neweklowsky že kot mlad slavist vzljubil ta jezik in mu ostal zvest do danes. Raziskovanje gradiščanskega narečja hrvaščine na jezikovnih stičiščih je bilo zanj nedvomno velik izziv. Zanimanje za terensko delo in instrumentalnofonetične metode se mu je porodilo že v študijskih letih. V okviru dialektološke razisko­ valne dejavnosti si je pridobival znanje tudi v Fonogramskem arhivu Avstrijske 3.3 174 Herta Maurer-Lausegger  Ob jubileju avstrijskega slavista gerharda NeweklOwskega akademije znanosti na Dunaju. Dialektološke in etnografske terenske raziskave, ki jih je izvedel med Hrvati na Gradiščanskem in na Madžarskem, so mu služile kot podlaga za interpretacijo fonetičnih zapisov. Prvo, neobjavljeno monografsko delo je omenjena doktorska disertacija. Njegovo najpomembnejše delo s tega področja je monografija o hrvaških narečjih na Gradiščanskem in v sosednjih regijah Die kroatischen Dialekte des Burgenlandes und der angrenzenden Gebiete (1978, 376 str. + 52 str. narečnih kart), ki je bila leta 2014 ponatisnjena z nespremenjenim besedilom, a z na novo oblikovanim ovitkom. Knjiga prinaša sinhroni in diahroni opis vseh gradiščan­ skohrvaških narečij po jezikovnih ravninah od fonetike do skladnje in besedišča, opis izvora in razvoja posameznih skupin govorov, primere lastnih narečnih be­ sedil iz 35 krajev gradiščanskohrvaškega prostora, glosar ter 52 narečnih kart. Delo je osnovano na terenskem gradivu, ki ga je zbral na celotnem gradiščan­ skohrvaškem območju. Gradiščanskohrvaška pripovedna narečna besedila iz Stinjakov/Stinatza s prevodom v nemščino, ki sta jih pripravila in izdala Gerhard Neweklowsky in Károly Gaál, so objavljena v monografskih delih Erzählgut der Kroaten aus Sti- natz im südlichen Burgenland: Kroatisch und Deutsch (1983, LXX + 339 str.) in Totenklage und Erzählkultur in Stinatz im südlichen Burgenland: Kroatisch und Deutsch (1987, XLVII + 315 str.) – obe knjigi sta na voljo tudi na spletu. Tonske posnetke, ki so bili ustvarjeni v letih 1964 in 1965, hrani Fonogramski arhiv na Dunaju. Tretja monografija, Kroatische Märchen und Totenklagen aus Stinatz im Burgenland (1991, 561 str.), je izšla v zbirki Most/The Bridge v Za­ grebu. Knjige vsebujejo pripovedno izročilo, pravljice in objokovanje mrtvih (Totenklagen). Kot že omenjeno, je na osnovi prvih dveh monografij s pripoved- ništvom (1983, 1987) nastal profesorjev narečni slovar Der kroatische Dialekt von Stinatz: Wörterbuch (1989). Neweklowsky je prispeval pomembne osnove za normiranje gradiščan­ skohrvaškega knjižnega jezika. Je soavtor slovnice Gramatika gradišćanskohr- vatskog jezika (2003), za katero je prispeval poglavja Fonetika i fonologija, Morfonologija ter Kvantitativna fonetika i fonologija (str. 25–79). Knjiga je izšla v Železnem/Eisenstadtu na Gradiščanskem. V njegovi monografiji Jezik Gradišćanskih Hrvatov: izabrani članki / Die Sprache der Burgenländer Kroa- ten: ausgewählte Aufsätze (2010, 318 str.), ki je izšla v Trajštofu/Trausdorf na Gradiščanskem, najdemo izbrane članke o jeziku gradiščanskih Hrvatov. 3.4 Jezik in kultura južnih Slovanov Profesorjevo strokovno delo s področja južne slavistike je izjemno bogato in raznoliko, o čemer pričajo številni članki in monografska dela. Kulturnozgo­ dovinsko-kulturološka monografija o zgodovini, običajih in vsakdanji kulturi muslimanov v Bosni in Hercegovini Die bosnisch-herzegowinischen Muslime: Geschichte, Bräuche, Alltagskultur (1996, 210 str.) je pomemben prispevek k 175Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 boljšemu poznavanju zgodovinskih ozadij spopadov na območju Bosne in Herce­ govine. Knjiga temelji na sistematični terenski raziskavi. Anketiranci so bili mu­ slimanski pribežniki iz bosanskih krajev in mest, ki so se naselili v Avstriji. Iz potopisne literature je slavist pripravil in izdal dve kulturnozgodovinski monografiji v Gornjem Gradu rojenega Benedikta Kuripečiča, ki je kot preva­ jalec v službi kralja Ferdinanda potoval v Istanbul in opisal zgodovinske poseb­ nosti in razmere na poti po Balkanskem polotoku in na dvoru turškega sultana Sulejmana. V prvi monografiji, Benedict Curipeschitz: Itinerarium oder We- grayß Küniglich Mayestät potschafft gen Constantinopel zu dem Türckischen Keiser Soleyman. Anno 1530 (1997, 221 str.), je opisano njegovo potovanje leta 1530 iz Ljubljane po balkanskih deželah do Istanbula. Druga, Benedict Curi- peschitz: Ein Disputation oder Gesprech zwayer Stalbuben am Hof des türki- schen Sultans 1530 …: Einführung, Transkription, Kommentar von Gerhard Neweklowsky: Faksimile von 1532, vsebuje uvod, transkripcijo besedila in ko­ mentar Gerharda Neweklowskega. Knjiga je po svečena šegam muslimanov in turški oblasti. Obe knjigi sta faksimilirani. Profesor je uredil in izdal jezikovno- in kulturnozgodovinski zbornik s sim­ pozijskimi prispevki Herrschaft, Staat und Gesellschaft in Südosteuropa aus sprach- und kulturhistorischer Sicht: Erneuerung des Zivilisationswortschatzes im 19. Jahrhundert: Akten des Internationalen Symposiums 2.–3. März 2006 (2007, 308 str.). V knjigi so zajeti prispevki, ki obravnavajo oblast, državo in družbo v jugovzhodni Evropi ter obnovo civilizacijskega besednega zaklada v 19. stoletju. Skupaj z Andreasom Lebnom je Neweklowsky uredil in izdal slove­ nistični simpozijski zbornik Die Slowenistik in Österreich / Slovenistika v Avstriji: Tagungsbeiträge (2007, 272 str.), ki je izšel kot 53. številka revije Wiener Slavisti- sches Jahrbuch. Meddisciplinarni prispevki se ukvarjajo s slovensko toponimijo in severno slovensko jezikovno mejo v srednjem veku, s Primožem Trubarjem ter s komparativistiko in prevajalstvom. Jubilantova monografija Die südslawischen Standardsprachen (2010, 292 str.) je pomembna podlaga za preučevanje vseh južnoslovanskih jezikov. Prika­ zuje zgodovino in razvoj južnoslovanskih standardnih jezikov ter nastanek dana­ šnje knjižne hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine. Delo je zasnovano meddisciplinarno in se dotika vseh jezikov. Upošteva spoznanja zgodovinskega jezikoslovja, filologije, sociolingvistike, kulturne zgodovine in zgodovine. Ori­ sani so medsebojni odnosi med južnoslovanskimi jeziki, ki so močno odvisni od zgodovinskega dogajanja (npr. nastanek bosanskega knjižnega jezika, razvoj čr­ nogorščine v knjižni jezik). Posebne zasluge gredo profesorju za temeljito monografsko delo o Fran­ cu Miklošiču, pobudniku avstrijske slavistike, z naslovom Franz Miklosich 1813–1891: Begründer der österreichischen Slawistik (2015, 316 str.). Knjiga v 34 poglavjih prvič omogoča celovit vpogled v življenje in delo pomembnega slavista. Opisuje zunanje okoliščine, ki so omogočile in spodbujale njegovo ka­ 176 Herta Maurer-Lausegger  Ob jubileju avstrijskega slavista gerharda NeweklOwskega 4 riero v dunajski dvorni knjižnici, na Akademiji znanosti in na univerzi. Gre za prvi splošni pregled Miklošičevih raziskav (stara slovenščina /= stara cerkvena slovanščina/, primerjalna slovnica, slovansko slovaropisje vključno z etimolo­ gijo, jezikovni stiki z novo grščino, madžarščino, romunščino, albanščino in turšči­ no, evropski Romi, izdaja bizantinskih spomenikov). Predstavljena so tudi njegova jezikovnopolitična prizadevanja za izdelavo pravno-političnega strokovnega izrazja za slovanske jezike v Avstriji in za uveljavitev slovenščine na gimnazijah. Skliceval se je na pomen novofiloloških študijev in opozarjal na potrebo po medjezikovnem raziskovanju. V monografiji je upoštevano tudi arhivsko gradivo. Profesorju je uspe­ lo Miklošiča v marsičem predstaviti v novi luči. S knjigo je zapolnil veliko vrzel na področju zgodovine avstrijske slavistike in slavistike nasploh. sklep Mednarodno ugledni slavist in jezikoslovec akademik profesor dr. Gerhard Newe- klowsky nedvomno spada med najpomembnejše predstavnike v zgodovini avstrij­ ske slavistike, saj je eden redkih, ki je sposoben pokriti potrebe celotne slavistične jezikoslovne stroke. Je avtor 20 monografij (tri so nastale v soavtorstvu), samostojno je uredil in izdal tri konferenčne zbornike, osem monografij pa v souredništvu z dru­ gimi. Njegova bibliografija vsebuje več kot 200 znanstvenih člankov in več kot 40 strokovnih ocen ter obilico krajših prispevkov, ki pa jih v njej ni mogoče popisati v celoti. Strokovno se je ukvarjal s celotnim slovanskim jezikovnim prostorom. Levji delež njegovih publikacij je posvečen jeziku, narečjem in kulturi gradiščanskih Hr­ vatov ter slovenskim narečjem na južnem Koroškem in slovenističnemu jezikoslov­ ju. Jubilant je sodeloval pri mednarodnih projektih in mnoga leta deloval kot urednik in sourednik vodilnih slavističnih revij (Wiener Slavistisches Jahrbuch, Wiener Slawistischer Almanach). Opravljal je vrsto ugled nih znanstvenih funkcij. Bil je član Balkanske komisije Avstrijske akademije znanosti (1990–2011) in predstav­ nik Avstrije v Mednarodnem slavističnem komiteju (2000–2008). Je redni član Avstrijske in zunanji član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Ad multos annos ... Naj profesorju, akademiku in jubilantu delo še naprej plodno uspeva! Podatke o profesorjevem življenju in slavističnem delovanju najdemo v mono­ grafiji Slavistička raskršća Gerharda Neveklovskog (2006, 126 str.), ki vsebuje izčrpen intervju, ki ga je s profesorjem opravil Miloš Jevtić. Jubilantovo življe­ nje in delo je dokumentirano tudi v filmskem portretu Gerhard Neweklowsky: Mein Leben für die Slawistik (76 min.), ki ga je pripravila in izdala Herta Maurer- -Lausegger. Publikacijo na ključku, ki vsebuje tudi življenjepis in bibliografijo v nemščini (pdf), se da dobiti v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Herta Maurer-Lausegger 177Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1 gerhard neweklowsky – herta Maurer-lausegger GeRhaRd neweklOwsky: bibliOGRaFija znanstvenih in stROkOvnih Objav 1965–2021 Cobiss: 1.24 Bibliografija po stanju 30. novembra 2021 je nastala v souredništvu avtorja (G. N.) in urednice (H. M.-L.). Obstoječi bibliografski nabor je bil dopolnjen, posodobljen in urejen. Razčlenitev bibliografskih enot na monografije, uredništvo in uredniško delo, strokovne članke, ocene in avtobiografsko je ohranjena. Krajši prispevki v časopisju in leksikonih, poročila, povzetki prispevkov na konferencah, knjižni oglasi, elektronski ponatisi ipd. v seznam niso vključeni. Bibliografske enote so razporejene kronološko po letnicah izida. Kasnejše digitalne izdaje so navedene le izjemoma. Objave v cirilici so zapisane v cirilici. Preliminarna različica profesorjeve bibliografije je nastala kot del dokumentacijskega projekta Slavistika na Univerzi v Celovcu. monogRaFije 1966 Die Akzent- und Intonationssysteme der [kroatischen] čakavischen Mundarten im Bur- genland: doktorska disertacija, Universität Wien, 1966, 182 listov, ilustrirano. Razmnoženo. 1973 Slowenische Akzentstudien: akustische und linguistische Untersuchungen am Material slowe- nischer Mundarten aus Kärnten, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissen­ schaften, 1973 (Schriften der Balkan-Kommission – Österreichische Akademie der Wissen­ schaften, Linguistische Abteilung 21), 273 str., [32] str. prilog: ilustracije, graf. prikazi. 1978 Die kroatischen Dialekte des Burgenlandes und der angrenzenden Gebiete, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1978 (Schriften der Balkan-Kom­ mission, Linguistische Abteilung – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philo­ sophisch-historische Klasse 25), 376 str. + 52 str. prilog, karte. Nespremenjeni ponatis s spremenjenim ovitkom 2014. 1983 Erzählgut der Kroaten aus Stinatz im südlichen Burgenland: Kroatisch und Deutsch (s sode­ lovanjem Marianne Grandits), Wien: Gesellschaft zur Förderung Slawistischer Studien, 1983 (Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 10, Linguistische Reihe), LXX + 339 str. Soavtor Károly Gaál. Digitalna izdaja: [eBook – Digi20-Retro, 2012], DOI: https://doi.org/10.3726/b12918. 1984 Trubarjev Katekizem 1550: konkordanca, indeks besed, pogostnostni spiski, Ljubljana: Državna založba Slovenije, [1984], 429 str. 1987 Totenklage und Erzählkultur in Stinatz im südlichen Burgenland: Kroatisch und Deutsch, Wien: Gesellschaft zur Förderung Slawistischer Studien, 1987 (Wiener Slawistischer Al­ manach, Sonderband 19, Linguistische Reihe), XLVII + 315 str. Soavtor Károly Gaál. Digitalna izdaja: [eBook – Digi20-Retro, 2012], DOI: https://doi.org/10.3726/b12905. https://doi.org/10.3986/Jz.27.2.11 178 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... 1989 Der kroatische Dialekt von Stinatz: Wörterbuch, Wien: Gesellschaft zur Förderung Sla­ wistischer Studien, 1989 (Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 2, Linguistische Reihe), 228 str. 1991 Kroatische Märchen und Totenklagen aus Stinatz im Burgenland, Zagreb: Mladost, 1991 (Most/The Bridge, Croatian Literature Series 7), 561 str. Soavtor Károly Gaál. 1995 Dositej Obradović: Leben und Abenteuer: erster Teil, Leipzig 1783: Konkordanzen, Wort- listen, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995 (Schriften der Balkan-Kommission, Philologische Abteilung – Österreichische Akademie der Wis­ senschaften, Philosophisch-historische Klasse 36), 1047 str. 1996 Die bosnisch-herzegowinischen Muslime: Geschichte, Bräuche, Alltagskultur, Klagen­ furt – Salzburg: Wieser, 1996 (Österreichisch-bosnische Beziehungen 1), 210 str., [40] str. prilog. Sodelovala sta Besim Ibišević in Žarko Bebić. 1997 Benedict Curipeschitz: Itinerarium oder Wegrayß Küniglich Mayestät potschafft gen Constantinopel zu dem Türckischen Keiser Soleyman, Anno 1530, Klagenfurt: Wieser, 1997 (Österreichisch-bosnische Beziehungen 2), 221 str. 1998 Benedict Curipeschitz: ein Disputation oder Gesprech zwayer Stalbuben am Hof des türkischen Sultans 1530 …: Einführung, Transkription, Kommentar von Gerhard Newe- klowsky: Faksimile von 1532 [1531!], Klagenfurt – Wien [idr.]: Wieser, 1998 (Österrei­ chisch-bosnische Beziehungen 3), 97 str. Dositej Obradović: Leben und Abenteuer: zweiter Teil, Leipzig 1788: Konkordanzen, Wortlisten, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1998 (Schriften der Balkan-Kommission, Philologische Abteilung – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse 39), XVI + 1140 str. 2000 Bileća 1914–1916: fotoalbum, Tuzla: Printcom, 2000, 85 str. Avtor fotografij: Ernst Neweklowsky. 2006 Славистичка раскршћa Герхарда Невекловског, ur. Милош Јевтић, Београд: Бео- град ска књига, 2006 (Колекција Одговори 148), 125 str., ilustracije. Intervjuvanec. 2010 Српске и јужнословенске теме, Београд – Нови Сад: Завод за уџбеникe – Матица српска – Вукова задужбина, 2010 (Студије о Србима 18), 221 str. Die südslawischen Standardsprachen, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010 (Schriften der Balkan-Kommission – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse 51), 292 str. + 18 str., ilustr. Jezik Gradišćanskih Hrvatov: izabrani članki / Die Sprache der Burgenländer Kroaten: ausgewählte Aufsätze, Trajštof/Trausdorf: Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov / Wissenschaftliches Institut der Burgenländer Kroaten, 2010 (Gradišćanskohrvatske stu­ dije 7), 318 str. 2013 Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji und Hohen- thurn/Straja vas, Klagenfurt: Drava, 2013, 179 str.: ilustracije, graf. prikazi, 2 karti. 2015 Franz Miklosich 1813–1891: Begründer der österreichischen Slawistik, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2015 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse – Sitzungsberichte 866), 316 str. + 22 str. ilustracij. 179Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 uRedništvo in uRedniška dejavnost Izdajateljska dela in uredniško sodelovanje pri zbornikih 1967 Josip Hamm (ur.), Phonologie der Gegenwart: Vorträge und Diskussionen anläßlich der Internationalen Phonologie-Tagung in Wien 30.8.–3.9.1966, Graz – Wien [idr.]: Böhlau, 1967 (Wiener Slavistisches Jahrbuch, Ergänzungsband 6), 391 str., graf. prikazi. Uredniško sodelovanje. 1975 Wolfgang Dressler – František V. Mareš (ur.), Phonologica 1972: Akten der zweiten In- ternationalen Phonologie-Tagung, Wien, 5.–8. September 1972, München – Salzburg: Fink, 1975, 368 str., graf. prikazi. Uredniško sodelovanje. 1982 Josip Hamm, Burgenländischkroatisches Wörterbuch [1]: deutsch-burgenländischkroa- tisch-kroatisches Wörterbuch, Eisenstadt – Zagreb: Roetzer, 1982, 637 str. Član uredniškega odbora. 1984 Protestantismus bei den Slowenen / Protestantizem pri Slovencih: Beiträge zur 3. Slawis- tentagung der Universitäten Klagenfurt und Ljubljana, Klagenfurt, 26.–28. Mai 1983, Wien: Gesellschaft zur Förderung Slawistischer Studien, 1984 (Wiener Slawistischer Al­ manach, Sonderband, Linguistische Reihe 13), 280 str. Urednik. – Digitalna izdaja: [eBook – Digi20-Retro, 2012], DOI: https://doi.org/10.3726/b12914. 1996 Gerhard Fink (ur.), Österreich in neuer Nachbarschaft: sechs Jahre nach der Wende, Linz: Gesellschaft für Ostkooperation, 1996, 474 str., graf. prikazi. Član uredniškega odbora. 2003 Bosanski, hrvatski, srpski: međunarodni skup »Aktuelna pitanja jezika Bošnjaka, Hrvata, Srba i Crnogoraca«, Beč 27.–28. sept. 2002 / Bosnisch, Kroatisch, Serbisch: Internati- onale Tagung »Aktuelle Fragen der Sprache der Bosniaken, Kroaten, Serben und Mon- tenegriner«, Wien, 27.–28. Sept. 2002, Wien: Gesellschaft zur Förderung Slawistischer Studien, 2003 (Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 57), 326 str. Urednik. 2005 Австрия й Украïна у контексті європейської интеграциї та співпробітництва – Österreich und die Ukraine im Kontext der europäischen Verständigung und Kooperati- on, ur. Viktor Andrjuščenko – Manfred Moser, Kиїв: НПУ імени М. П. Драгоманова – Інститут славістики Віденського университету, 2005,160 str. Član uredniškega odbora. 2007 Wort – Geist – Kultur: Gedenkschrift für Sergej S. Averincev, Frankfurt am Main – Berlin [idr.]: Peter Lang Europäischer Verlag der Wissenschaften, 2007 (Русская культура в Европе / Russian Culture in Europe 2), 496 str. Sourednik. Herrschaft, Staat und Gesellschaft in Südosteuropa aus sprach- und kulturhistorischer Sicht: Erneuerung des Zivilisationswortschatzes im 19. Jahrhundert: Akten des Inter- nationalen Symposiums 2.–3. März 2006, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2007 (Schriften der Balkan-Kommission – Österreichische Akade­ mie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse 48), 308 str., ilustracije, graf. prikazi. Urednik. Die Slowenistik in Österreich / Slovenistika v Avstriji: Tagungsbeiträge (Wiener Slavisti- sches Jahrbuch: mit Beiträgen zur Tagung »Die Slowenistik in Österreich / Slovenistika 2.1 2 180 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... v Avstriji«), Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2007, 272 str. = Wiener Slavistisches Jahrbuch 53 (2007). Sourednik: Andreas Leben. Uredniška dejavnost in strokovne funkcije pri znanstvenih revijah 1975–1979 Wiener Slavistisches Jahrbuch 21–25, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1975–1979. Urednik. 1978–2004 Wiener Slawistischer Almanach 1–53, Wien: Gesellschaft zur Förderung slawistischer Studien, 1978–2004. Soizdajatelj do leta 1988 (1–22), nato do leta 2004 uredniški sodelavec (23–53). 1997–2011 Wiener Slavistisches Jahrbuch 43–57, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1997–2011. Soizdajatelj. 2001– Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae 46–, Budapest: Akadémiai Kiadó, 2001–. Član uredniškega odbora. 2004/05– Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 47–, Novi Sad: Matica srpska, 2004/05–. Član uredniškega odbora. 2012– Philologica Slavica Vindobonensia, Bruxelles – Wien [idr.]: Lang, 2012–. Član izdajateljskega odbora. 2019– Slavia Centralis 12.2–, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2019–. Član uredniškega sveta. stROkOvni članki in RazpRave 1968 Zur kroatischen Mundart von Weingraben im Burgenland, Wiener Slavistisches Jahrbuch 14 (1967/68), 94–127. 1969 Die kroatischen Mundarten im Burgenland: Überblick, Wiener Slavistisches Jahrbuch 15 (1969), 94–115. Vatroslav Jagić (1838–1923), Wiener Slavistisches Jahrbuch 15 (1969), 160–162. 1970 Akcenatski sistemi čakavskih govora u Gradišću, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 13.1 (1970), 195–204. Die »Distinktiven Merkmale« in neuer Sicht, Die Sprache 16.2 (1970), 123–131. Der laryngale Verschlußlaut im Slovenischen, Wiener Slavistisches Jahrbuch 16 (1970), 104–111 (+ ilustracije). Der Akzent in der slowenischen Substantivdeklination, Slavia 39 (1970), 321–329. 1971 Die Akzentuation des slowenischen Verbs, Die Welt der Slaven 16 (1971), 251–261. 1972 Silben- und Morenzählung, Slavistična revija 20.1 (1972), 87–94. Akzentuierungstendenzen in den ostslawischen Sprachen, Wiener Slavistisches Jahrbuch 17 (1972), 215–227. 2.2 3 181Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Phonetik und Phonologie, Moderne Sprachen 16 (1972), 27–42. Zur Wortintonation in slowenischen Mundarten Österreichs, Phonetica Pragensia 3 (1972), 179–183. Фонологическое сопоставление дифтонгов в хорватских и словенских говорах в Австрии, Общеславянский лингвистический атлас 1970, Москва, 1972, 106–109. 1973 Über die Klassifizierung von Auswandererdialekten, Wiener Slavistisches Jahrbuch 18 (1973), 177–189. Ein Beitrag zum Čakavischen: die kroatische Mundart von Eisenhüttl im südlichen Bur­ genland, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 16.2 (1973), 149–172. 1974 Die Akademie der Wissenschaften der UdSSR, 1724–1974, Österreichische Osthefte 16 (1974), 379–385. Die šćakavische Mundart von Schandorf (Čemba) im südlichen Burgenland, Wiener Sla- vistisches Jahrbuch 20 (1974), 123–143. 1975 Pësik vs. psina: a minor contribution to vowel – zero alternations in Russian, International Journal of Slavic Linguistics and Poetics 19 (1975), 67–76. Spezifische Dauer und spezifische Tonhöhe der Vokale, Phonetica 32 (1975), 38–60. Zwei kroatische Mundarten des südlichen Burgenlandes, Wiener Slavistisches Jahrbuch 21 (1975), 173–181. 1976 Класификација српскохрватских именица по акценатским типовима, Научни саста- нак слависта у Вукове дане 5 (1976), 597–603. Die Toneme in einer čakavischen Mundart des Burgenlandes, v: Opuscula Slavica et lin- guistica. Festschrift für Alexander Issatschenko, ur. Heinz D. Pohl – Nikolai Salnikow, Klagenfurt: Heyn, 1976 (Schriftenreihe Sprachwissenschaft 1), 269–280. 1977 Градишћанско-хрватски говори у оквиру српскохрватске дијалектологије (Порекло градишћанских Хрвата), Научни састанак слависта у Вукове дане 6.1 (1977), 213– 223. Iz leksičkog blaga gradišćanskih Hrvata, v: Zbornik radova povodom 70. godišnjice života akademika Jovana Vukovića, ur. Branislav Đurđev, Sarajevo: ANUBiH, 1977 (Akademi­ ja nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja, knjiga XXXIV, Odjeljenje društvenih nauka 6), 295–300. 1978 Zur Derivation der Substantive in den südslawischen Sprachen, Wiener Slawistischer Al- manach 1 (1978), 219–237. Perception of Pitch in Monosyllabic Utterances: Intonation of Statements vs. Questions in Russian, Wiener Slawistischer Almanach 2 (1978), 251–255. Neke osobine tvorbe makedonskih imenica u okviru južnoslovenskih jezika, Македонски јазик 29 (1978 [= 1981]), 173–182. Die Herkunft der Burgenländer Kroaten, Pokus: kroatische Kulturzeitschrift aus dem Bur- genland 1 (1978), 7–11. 1979 Zur Erforschung der slowenischen Dialekte Kärntens, Slavistična revija 27.3–4 (1979), 443–450. Bei Burgenländer Kroaten in Amerika, Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungari- cae 25 (1979), 268–271. 182 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... Einige Bemerkungen zur ältesten kroatischen Grammatik, Wiener Slavistisches Jahrbuch 25 (1979), 56–62. 1980 Der russische Akzent: morphologische Funktion und Prädiktabilität beim Substantiv, Wiener Slawistischer Almanach 6 (1980), 261–271. Допринос аустријске славистике српскохрватској дијалектологији, Научни саста- нак слависта у Вукове дане 9 (1980), 173–180. Die slowenische Mundart von Ludmannsdorf (Bilčovs) in Kärnten, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 6 (1980), 103–113. Ponatis: Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 17–18 (1991–92), 155–164. 1981 Einige linguistische Aspekte der Sprachinselforschung: am Beispiel des Burgenlän­ disch-Kroatischen, v: Minderheiten- und Regionalkultur: Vorträge des 4. Internationalen Symposiums »Ethnographia Pannonica« in Bernstein 1978, ur. Olaf Bockhorn – Károly Gaál – Irene Zucker, Wien: Ethnographia Pannonica Austriaca – Gesellschaft für Panno­ nische Forschung, 1981 (Veröffentlichungen der Ethnographia Pannonica Austriaca 1), 205–214. »Граматика илирског језика« Бартола Кашића из 1604. године, Научни састанак слависта у Вукове дане 10 (1981), 25–31. Vokalizam čakavskog sela Stinjaki u južnom Gradišću, Hrvatski dijalektološki zbornik 5 (1981), 131–135. Nekatere posebnosti tvorbe slovenskih samostalnikov v južnoslovanskem kontekstu, Sla- vistična revija 29.4 (1981), 413–422. Stinjaki (Stinatz; OLA 146a), Čemba (Schandorf; OLA 147a), Pajngrt (Baumgarten; OLA 148a), v: Fonološki opisi srpsko-hrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedon skih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivić, Sarajevo: ANUBiH, 1981 (Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), 283–294. Akustisch-phonetische Messungen als Entscheidungshilfe für phonologische Interpreta­ tion (am Beispiel der serbokroatischen Akzentuation), v: Phonologica 1980: Akten der vierten Internationalen Phonologie-Tagung, Wien, 29. Juni–2. Juli 1980, ur. Wolfgang U. Dressler – Oskar E. Pfeiffer – John R. Rennison (uredniško sodelovanje: Grzegorz Dogil), Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 1981 (Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft 36), str. 323–328. 1982 Фонетичка природа српскохрватских акцената у условима нормалног и убрзаног изговора, Научни састанак слависта у Вукове дане 11 (1982), 49–61. Zur Entstehung der Intonationsoppositionen im Südslawischen: ein sich mehrfach wieder­ holender Prozeß, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 8.1 (1982), 350–358. Rise and Loss of Tone in Western South Slavic, Македонски јазик 32–33 (1982 [= 1984]), 541–549. O kajkavskim osobinama u nekajkavskim govorima Gradišća, Hrvatski dijalektološki zbornik 6 (1982), 257–263. Тенденции развития подвижного ударения имени существительного в славянских языках, Wiener Slavistisches Jahrbuch 28 (1982), 64–76. 1983 Čakavisch im Burgenland, v: Čakavisch-deutsches Lexikon III: čakavische Texte, ur. Petar Šimunović – Reinhold Olesch, Köln – Wien: Böhlau, 1983, 347–358. 183Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1984 Pogostnost gramatičnih kategorij v slovenskih časopisnih besedilih, Jezik in slovstvo 29.2–3 (1983/84), 50–62. Die Häufigkeit grammatikalischer Kategorien in slowenischen Zeitungstexten, v: Didakti- sche Reflexion und Wissenschaft in einer sich ändernden Welt: [Forschungsperspektiven ’84], Klagenfurt – Wien [idr.]: Forschungskommission der Universität für Bildungswis­ senschaften,1984, 383–400. Trubars Katechismus von 1550 – eine Konkordanz, v: Protestantismus bei den Slowenen / Protestantizem pri Slovencih: Beiträge zur 3. Slawistentagung der Universitäten Klagen- furt und Ljubljana, Klagenfurt, 26.–28. Mai 1983, ur. Gerhard Neweklowsky [idr.], Wien: Gesellschaft zur Förderung Slawistischer Studien, 1984 (Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 13), 133–152. Investigating Burgenland-Croatian Dialects, Melbourne Slavonic Studies 18 (1984), 1–14. Die Neutralisierung der Stimmbeteiligungskorrelation an der Wortgrenze im Russischen, Wiener Slawistischer Almanach 13 (1984), 241–250. Lexikalische Übereinstimmungen im westlichen Südslawischen, Die slawischen Spra- chen 7 (1984), 5–17. Das Burgenländisch-Kroatische als wertvolle Quelle für die Erforschung des südslawi­ schen Wortschatzes, v: Burgenland in seiner pannonischen Umwelt: Festgabe für August Ernst, Eisenstadt: Amt der Burgenländischen Landesregierung – Landesarchiv – Landes­ bibliothek, 1984 (Burgenländische Forschungen, Sonderband VII), 274–279. Граматичко слагање (конгруенција) бројева у српскохрватским дијалектима, Научни састанак слависта у Вукове дане 13.1 (1984), 17–22. 1985 Eine phonographische Aufnahme aus dem Jahre 1910: Čakavisches aus Südmähren, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 27–28 (1984/85), 533–538. Језик Атанасија Стојковића: компјутерска конкорданција »Кандора«, Научни састанак слависта у Вукове дане 14.3 (1985), 79–85. Soavtor Rudolf Maier. O štokavskim elementima u iseljeničkim hrvatskim govorima Gradišća, Hrvatski dijalek- tološki zbornik 7.1 (1985), 181–189. Das Werden der slowenischen Schriftsprache, v: Entstehung von Sprachen und Völkern: glotto- und ethnogenetische Aspekte europäischer Sprachen: Akten des 6. Symposions über Sprachkontakt in Europa, Mannheim 1984, ur. Per Sture Ureland, Tübingen: Nie­ meyer, 1985 (Niemeyer, Linguistische Arbeiten 162), 391–402. Slowenische Elemente im Kärntner Deutsch, Die Brücke: Kärntens Kulturzeitschrift 11.3 (1985), 33–38. Slovenski elementi v koroški nemščini, Celovški zvon: vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja 3.8 (1985), 17–25. Sprachliche Differenzierung innerhalb Trubars Katechismus von 1550, Slavistična revija 33.2 (1985), 153–161. 1986 Zweisprachiges Erzählen in Stinatz, v: Pontes Slavici: Festschrift für Stanislaus Hafner zum 70. Geburtstag, ur. Dejan Medaković – Harald Jaksche – Erich Prunč, (strokovno ur. Eleonore Ertl), Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1986, 281–291. 184 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... Zur Paradigmatik in Trubars Katechismus 1550, v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književ nosti in kulturi, ur. Breda Pogorelec – Jože Koruza, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Obdobja 6), 307–317. Die Akzentuation der o­, jo­ und i-stämmigen Substantive in der Sprache des Protopopen Avvakum, Die Welt der Slaven 31.1 (1986), 160–173. 1987 Die Akzentuation der a-/ja-Stämme in der Sprache Avvakums, v: Dona Slavica Aenipon- tana: in honorem Herbert Schelesniker, ur. Darinka Völkl – Christine Engel, München: Trofenik, 1987, 125–133. Der Akzent des Verbs in der Sprache des Protopopen Avvakum, Die Welt der Slaven 32.1 (1987), 201–214. О дистинктивним обележјима суфикса у српскохрватском и другим јужнословенским језицима, Научни састанак слависта у Вукове дане 16.1 (1987), 167–172. Lexikalische Übereinstimmungen im nordwestlichen Südslawischen, Slavistična revija 35.1–2 (1987), 3–16 in 187–209. Vuks Serbische Volksmärchen von 1853 im Computer, v: Vuk Stefanović Karadžić 1787– 1987: Festschrift zu seinem 200. Geburtstag, ur. Walter Lukan – Dejan Medaković, Wien: Österreichisches Ost- und Südosteuropa-Institut, 1987 (Österreichische Osthefte, Sonder­ heft 29), 167–192. Zur Morphologie der Adjektive in der Sprache des Protopopen Avvakum, Slavia 56 (1987), 330–337. »Второй Пустозерский сборник« как источник для реконструкции русской акцентуации XVII-ого века, Wiener Slavistisches Jahrbuch 33 (1987), 71–81. Austrijska lingvistička jugoslavistika danas, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 30.1 (1987), 85–94. 1988 Zur Häufigkeit morphologischer Kategorien in slowenischen Prosatexten, v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura: mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija 1986, ur. Boris Paternu – Franc Jakopin, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988 (Obdobja 8), 337–349. Slowenische Elemente im Kärntner Deutsch, v: Slowenische Jahrbücher 1986–1988, ur. Valentin Sima – Vladimir Wakounig – Peter Wieser, Klagenfurt: Drava, 1988, 52–67. Из језика Вукових »Народних приповиједака«: уз проблем одређенoсти / неод ре- ђености у тексту, Научни састанак слависта у Вукове дане 17.3 (1988), 255–265. 1989 Leksička podudaranja u sjeverozapadnim perifernim govorima južnoslovenskog jezičnog areala, Hrvatski dijalektološki zbornik 8 (1989), 77–88. Slowenisch und Deutsch in Kärnten: phonetische Gemeinsamkeiten, v: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, ur. Franc Jakopin, 2., pregledana izd. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Znanstvenorazis­ kovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1989, 203–211. Upotreba veznika u adverbnim rečenicama kao svojstvo teksta (na primeru »Srpskih na­ rodnih pripovijedaka« 1853), Književni jezik (Sarajevo) 18.1 (1989), 15–25. Raba podrednih veznikov v Trubarjevem Pismu Rimljanom, Slavistična revija 37.1–3 (1989), 109–119. 185Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1990 Zur Akzentuation bei Bartol Kašić, v: Croatica – Slavica – Indoeuropaea, ur. Georg Hol­ zer, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990 (Wiener Sla­ vistisches Jahrbuch, Ergänzungsband 8), 171–176. Компјутерска анализа »Живота и прикљученија« Доситеја Обрадовића: кван ти- тативни приступ графији у фонолошком систему, Научни састанак слависта у Вуко ве дане 19.2 (1990), 103–114. Церковнославянские и русские элементы в языке протопопа Аввакума, v: Znanst- veno srečanje ob tisočletnici pokristjanjenja Rusije: zbornik prispevkov, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1990, 57–66. Kärntner Deutsch aus slawistischer Sicht: zum deutsch-slowenischen Sprachbund in Kärnten, Grenzdialekte: Studien zur Entwicklung kontinentalwestgermanischer Dialekt- kontinua, ur. Ludger Kremer – Hermann Niebaum, Hildesheim – Zürich – New York: Georg Olms Verlag, 1990 [= 1992] (Germanistische Linguistik 101–103), 477–500. Nastavci dativa, instrumentala i lokativa množine kod Dositeja Obradovića, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 33 (1990), 331–337. Einige quantitative Beobachtungen zur Sprache der »Srpske narodne pripovijetke« (1853) von Vuk Karadžić, Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae 36 (1990 [= 1992]), 279–286. Jezik Gradišćanskih Hrvata, Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор LV– LVI (1989–1990), 45–54. 1991 Akzentindex des »Pustozerskij sbornik« 1675 / Индекс акцентовки »Пустозерского сборника« 1675г. 1. Avvakum, Wiener Slawistischer Almanach 28 (1991), 299–339. Das Profil des Wortschatzes in Dositejs Autobiographie, Zeitschrift für Slavische Philo- logie 51.2 (1991), 343–366. 1992 Dijalekatska osnova Miloradićeva jezika, Forum (Zagreb) 31.12 (1992), 539–545. Akzentindex des »Pustozerskij sbornik« 1675 / Индекс акцентовки »Пустозерского сборника« 1675г. 2. Epifanij, Wiener Slawistischer Almanach 29 (1992), 221–247. Zur Sprache der Autobiographie von Dositej Obradović (1783): Slavonismen und volks­ sprachliche Elemente, Wiener Slavistisches Jahrbuch 38 (1992), 129–152. 1993 Język Chorwatów w Austrii: gwara przejściowa w XVI wieku a gwara pograniczna dziś, Rozprawy slawistyczne (Lublin) 6 (1993), 171–180. Nazwiska i nazwy geograficzne w gwarach chorwackich na terenie Austrii, Rozprawy Slawistyczne 7 (1993), 241–250. Spremembe in možnosti avstrijskih slavistov (Poročilo v okviru srečanja slavistov Ce­ lovec-Ljubljana, maj 1993), Slavistična revija 41.3 (1993), 393–398. Zur Namengebung bei den Kroaten des Burgenlandes, Burgenländische Heimatblätter 55.2 (1993), 59–66. Zbirka hrvatskih narodnih pripovedaka i naricaljki iz Stinjaka (Gradišće), v: Magyarok és szlávok: (Konferencia, Szeged, 1991. május 30–31), ur. Ádám Fejér [idr.], Szeged: Kiad. a JATE Szláv Filológiai Tansz., 1993, 173–181. Objavljeno tudi kot: Zbirka hrvatskih narodnih pripovjedaka i naricaljki iz Stinjaka (Gradišće), Nem- zetközi szlavistikai napok (Szombathely) 5.1 (1995), 125–132. 186 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... 1994 Književni jeziki Južnih Slavenov: kratak historički pregled, Novi glas: magazin HAK-a 2 (1994), 9–13. Od konkordancije do rječnika, Filologija (Zagreb) 22–23 (1994), 355–366. 1995 Zur Sprache von Gutsmanns Katechismus 1762, Die Welt der Slaven 40.1 (1995), 22–32. Hrvatska narječja u Gradišću i susjednim krajevima, v: Povijest i kultura Gradišćanskih Hrvata, ur. Ivan Kampuš, Zagreb: Nakladni zavod Globus, 1995, 431–464. Die Entwicklung der slowenischen Schriftsprache in den ersten zehn Jahren 1550–1560: (Zum Zweiten Teil des Neuen Testaments), v: Ein Leben zwischen Laibach und Tübin- gen: Primus Truber und seine Zeit: Intentionen, Verlauf und Folgen der Reformation in Württemberg und Innerösterreich, ur. Rolf-Dieter Kluge, München: Sagner, 1995 (Sag­ ners slavistische Sammlung 24), 309–321. 1996 Neka nova zapažanja o jeziku Života i priključenija Dositeja Obradovića, Cрпски језик 1–2 (1996), 269–280. Ein russischer Slawist in Kärnten anno 1843, Die Brücke 22.3 (1996), 22–26. Päť storočí prítomnosti Chorvátov v Burgenlande, v: Chorváti na Slovensku: dejiny, jazyk, kultúra, súvislosti, ur. Ján Botík, Bratislava: Slovenské národné múzeum, 1996, 59–75. Kärntner Deutsch im Lichte der Zweisprachigkeit, v: Toleranz/Toleranca. Tätigkeitsbe- richt 1995, Klagenfurt: ARGE Kärnten, 1996, 20–22. 1997 Zur Geschichte der Schriftsprache der Serben, Kroaten und Muslime, v: Neue For- schungsarbeiten zur Kontaktlinguistik, ur. Wolfgang W. Moelleken – Peter J. Weber, Bonn: Dümmler, 1997 (Plurilingua 19), 382–391. Die südslawischen Sprachen nach dem Zeugnis des Reiseberichts von Benedikt Curipe­ schitz 1530, v: Hungaro-Slavica 1997: studia in honorem Stephani Nyomárkay, ur. Janusz Bańczerowski, Budapest: Elte Szláv tanszékcsoportja, 1997, 226–233. Jugoslawien, v: Kontaktlinguistik / Contact Linguistics / Linguistique de contact: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung / an international handbook of contemporary research / manuel international des recherches contemporaines, ur. Hans Goebl – Peter H. Nelde – Zděnek Starý – Wolfgang Wölck, Berlin – New York: Wal­ ter de Gruyter, 1997 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 12), 1407–1416. Deutsch-kroatisch, v: Kontaktlinguistik / Contact Linguistics / Linguistique de contact: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung / an international handbook of contemporary research / manuel international des recherches contemporaines, ur. Hans Goebl – Peter H. Nelde – Zděnek Starý – Wolfgang Wölck, Berlin – New York: Wal­ ter de Gruyter, 1997 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 12), 1821–1827. Jezik Gutsmannovega Katekizma 1762, v: Jezikoslovne in literarnovedne raziskave: zbor- nik referatov 6. srečanja slavistov Celovec – Ljubljana, 1989, ur. Breda Pogorelec (s so­ delavci), Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1997, 55–65. Neke bilješke o jeziku Grgura Pythiraeusa-Mekinića, Wiener Slawistischer Almanach 40 (1997), 279–286. Južnoslovenski jezici prema svjedočenju sa ambasadorskog (poklisarskog) putovanja Be­ nedikta Kuripešiča 1530, Bosanski jezik 1 (1997), 63–75. 187Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 1998 Die südslawischen Minderheiten (Slowenen, Kroaten) in Österreich, v: Ethnos e comunità linguistica: un confronto metodologico interdisciplinare: atti del Convegno internaziona- le (Udine, 5–7.12.1996), ur. Raffaella Bombi – Giorgio Graffi, Udine: Università degli Studi di Udine – Centro Internazionale sul Plurilinguismo, 1998 (Forum), 415–428. The Linguistic Situation in Serbia and Montenegro, Zeitschrift für Balkanologie 34.1 (1998), 48–55. Die Sprache der Burgenländer Kroaten: Geschichte, Kontakte, Sprachgebrauch, v: Mehr- sprachigkeit im Alpenraum, ur. Iwar Werlen, Aarau – Frankfurt am Main – Salzburg: Verlag Sauerländer, 1998 (Sprachlandschaft 22), 247–260. La lingua letteraria dei Serbi, Croati e Bosniaci-maomettani: convergenze e divergenze, Plurilinguismo 5 (1998), 89–96. Burgenländisch-Kroatisch, v: Einführung in die slavischen Sprachen: (mit einer Ein- führung in die Balkanphilologie), ur. Peter Rehder, 3., popravljena in razširjena izd., Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1998, 268–273. Več izdaj: 42003, 52006, 62009, 72012 in 2015, 82017. Posebna elektronska 72015, [eBook Download], https://www.lehmanns.de/ (dostop 30. 11. 2021). 1999 Bosnien als komplexes kulturelles System, v: Literatur als Text der Kultur, ur. Moritz Csáky – Richard Reichensperger, Wien: Passagen Verlag, 1999, 141–155. Quantitative Phonologie des Serbokroatischen, v: Ars Philologica: Festschrift für Bal- dur Panzer zum 65. Geburtstag, ur. Karsten Grünberg – Wilfried Potthoff, Frankfurt am Main – Wien [idr.]: Peter Lang, 1999, 185–194. Iz zgodovine klasifikacije slovenskih narečij na Koroškem in nove naloge slovenske dia­ lektologije, v: Logarjev zbornik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru, ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 8), 16–26. Razvoj slovenskega knjižnega jezika v prvih desetih letih 1550–1560, v: Logarjev zbor- nik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru, ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 8), 357–371. Die Neutralisierung der Palatalitätskorrelation in der russischen Chronik von Ustjug, v: Balten – Slaven – Deutsche: Aspekte und Perspektiven kultureller Kontakte: Festschrift für Friedrich Scholz zum 70. Geburtstag, ur. Ulrich Obst – Gerhard Ressel (sodelovanje: Monika Glaser – Astrid Müncho), Münster: LIT Verlag, 1999 (Veröffentlichungen des Slavisch-baltischen Seminars der Universität Münster 1), 161–171. Der Beitrag der österreichischen Slawistik zur Erforschung der bosnischen, kroatischen und serbischen Dialekte, Wiener Slavistisches Jahrbuch 45 (1999), 119–126. Südosteuropäische Kontaktlinguistik: Konvergenzen zwischen Sprachen und Teilen von Sprachen, Plurilinguismo 6 (1999), 87–100. 2000 Kulturelle und sprachliche Verflechtungen Bosnien-Herzegowinas, Die Welt der Slaven 45 (2000), 1–26. Serbisch, Kroatisch, Bosnisch, Montenegrinisch – Perspektiven, v: Sprachwandel in der Slavia: die slavischen Sprachen an der Wende zum 21. Jahrhundert: ein internationales Handbuch 2, ur. Lew N. Zybatow, Frankfurt am Main – Wien [idr.]: Peter Lang, 2000 (Linguistik International 4), 543–559. Soziolinguistische Forschung zum Serbokroatischen und seinen Nachfolgesprachen, So- ciolinguistica 14 (2000), 192–196. 188 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... O jezičkim kontaktima u jugoistočnoj Evropi, Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 43 (2000), 379–384. 2001 Языковое состояние на территории распространения бывшего сербскохорватского языка, Славяноведение 2001, št. 1, 39–50. Ethnographic Research among Bosnian Muslims, Die Welt der Slaven 46 (2001), 251– 258. Recent linguistic developments in the South Slavic language area, v: Язык и общество на пороге нового тысячелетия: итоги и перспектива: тезисы докладов междуна- родной конференции. Москва, 23–25 октября 2001 г., Москва: Институт языкозна­ ния РАН – Едиториал УРСС, 2001, 126–128. Dositej Obradović zwischen serbischer Volkssprache und Russisch-Kirchenslavisch, Wiener Slavistisches Jahrbuch 47 (2001), 123–134. 2002 Языковая ситуация на территории распространения южнославянских языков, Вопро сы языкознания 2002, št. 2, 128–134. O jeziku Trubarjevega Katekizma 1555, Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Je­ senšek – Bernard Rajh – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 241–249. Serbisch, v: Wieser Enzyklopädie des europäischen Ostens 10: Lexikon der Sprachen des europäischen Ostens, ur. Miloš Okuka (sodelovanje: Gerald Krenn), Klagenfurt/Celovec: Wieser, 2002, 443–460. 2003 Die südslawische Sprachenlandschaft: alte und neue Sprachen, v: Sprachenvielfalt: Baby- lonische Sprachverwirrung oder Mehrsprachigkeit als Chance?, ur. Hans-Jürgen Krumm, Innsbruck: StudienVerlag, 2003, 97–110. Tradicija i promjene u južnoslavenskim jezicima, v: Bosanski – hrvatski – srpski: među narodni skup »Aktuelna pitanja jezika Bošnjaka, Hrvata, Srba i Crnogoraca«, Beč 27.–28. sept. 2002, ur. Gerhard Neweklowsky, Wien: Gesellschaft zur Förderung Sla­ wistischer Studien, 2003, 161–178. Fonetika i fonologija; Morfonologija; Kvantitativna fonetika i fonologija, v: Gramatika gradišćanskohrvatskog jezika, ur. Ivo Sučić, Željezno: Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov, 2003, 25–79. О језику Босанског вјестника 1866, Српски језик 8.1–2 (2003), 29–40. 2004 Zur Sprache des »Bosanski vjestnik« 1866, v: Germano-slavistische Beiträge: Festschrift für Peter Rehder zum 65. Geburtstag, ur. Miloš Okuka – Ulrich Schweier, München: Sagner, 2004 (Die Welt der Slaven, Sammelbände 21), 197–209. Домашний быт у боснийских мусульман: жилище, посуда и пища, v: Язык культуры: семантика и грамматика: к 80-летию со дня рождения академика Никиты Ильича Толстого (1923–1996), ur. С. М. Толстая, Москва: Изд. »Индрик«, 2004, 430–438. Das Bosnisch-herzegowinische Verfassungsgesetz (Ustavni zakon Vilajeta bosanskog) 1866, v: »Herrschaft« und »Staat«: Untersuchungen zum Zivilisationswortschatz im süd- osteuropäischen Raum 1840–1870: eine erste Bilanz, ur. Radoslav Katičić, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2004 (Schriften der Balkan-Kom­ mission – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klas­ se 43), 29–40. 189Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Дужина речи у српском језику у зависности од врсте текста и времена, Научни састанак слависта у Вукове дане 32.1 (2004), 13–24. Употреба инфинитива у српским новинским текстовима, Научни састанак слависта у Вукове дане 33.1 (2004), 123–133. Serbo-Croatian and its Successors in Austria, v: Language in the Former Yugoslav Lands, ur. Ranko Bugarski – Celia Hawkesworth, Bloomington, Indiana: Slavica Publishers, 2004, 243–249. Nastavci dativa, instrumentala i lokativa množine imenica u drugom delu »Živo­ ta i priključenija« Dositeja Obradovića, v: Живот и дело академика Павла Ивића: зборник радова са трећег међународног научног скупa: живот и дело академика Павла Ивића, 17.–19. септембар 2001, ur. Јудита Планкош, Суботица: Градска библиотека – Нови Сад: Матица српска – Београд: САНУ, 2004, 529–538. Вук Караџић у Бечу, Баштина 17 (2004), 264–266. F. V. Mareš (1922–1994) und seine makedonistischen Studien, Wiener Slavistisches Jahr- buch 50 (2004), 95–106. 2005 Сербохорватский язык, v: Языки мира: славянские языки, ur. Александр М. Молдован – Сергей С. Скорвид – Андрей А. Кибрик, Москва: Академия, 2005, 139–198. Soavtorica Anna Kretschmer. Milan Rešetar als Dialektologe, v: Zbornik o Milanu Rešetaru, književnom kritičaru i filologu: zbornik radova s Međunarodnog znanstvenog skupa Beč, 25. rujna 2004. – Du- brovnik, 1.–2. listopada 2004, ur. Tihomil Maštrović, Zagreb, 2005 (Hrvatski književni povjesničari: Znanstveni zbornici 9), 21–29. Измаил Иванович Срезневский и его путешествие по Австрии 1841–1842 гг., v: Австрия й Украïна у контексті європейської интеграциї та співпробітництва – Österreich und die Ukraine im Kontext der europäischen Verständigung und Kooperati- on, ur. Viktor Andrjuščenko – Manfred Moser, Київ: НПУ імені М. П. Драгоманова – Інститут славістики Віденського университету, 2005, 63–71. Ф. В. Мареш и неговите македонистички трудови, МАНУ, Прилози: Одделение за лингвистика и литературна наука 30.1–2 (2005 [= 2007]), 29–40. 2006 Die kroatische Sprache im Burgenland heute, Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae 51.1–2 (2006), 1–13. Die südslavische Region / The South-Slavic Area, v: Sociolinguistics: an international handbook of the science of language and society / Soziolinguistik: ein internationales Handbuch zur Wissenschaft von Sprache und Gesellschaft 3, ur. Ulrich Ammon – Norbert Dittmar – Klaus J. Mattheier – Peter Trudgill, 3., popolnoma predelana in razširjena izd., Berlin – New York: Walter de Gruyter, 2006, 1824–1836. Die Sammlung makedonischer Volksmärchen von Stefan Verković als balkanischer Text, v: Studi linguistici in onore di Roberto Gusmani, ur. Raffaela Bombi [idr.], Alessandria: Edizioni dell’Orso, 2006, 1307–1317. Die Akzentuation der Substantive im Domostroj. Die Zabelinsche Redaktion, v: Studia Philologica Slavica: Festschrift für Gerhard Birkfellner zum 65. Geburtstag gewidmet von Freunden, Kollegen und Schülern II, ur. Bernhard Symanzik, Berlin: LIT Verlag, 2006 (Münstersche Texte zur Slavistik 4), 495–508. 190 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... Zur Normierung der Nominalflexion bei den slowenischen Protestanten, v: Jezikovna pre- danost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo – Ljubljana: SAZU, 2006 (Zora 44), 524–535. La langue des Croates de Burgenland en Autriche, Lengas: revue de sociolinguistique 29.60 (2006), 71–88. Zur Normierung der slowenischen Schriftsprache im 16. Jahrhundert, v: Matthäus-Evan- gelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581–1582) / übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Penta- teuch (1578); Proverbia (1580) / übersetzt von Jurij Dalmatin, ur. Jože Krašovec – Majda Merše – Hans Rothe [idr.], Paderborn – München [idr.]: Schöningh, 2006 (Biblia Slavica: Serie 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3,2: Kommentare), 41–52. Nebenordnende und unterordnende Konjunktionen und andere Funktionswörter in der slowenischen Schriftsprache des 16. Jahrhunderts, v: Matthäus-Evangelium (1555); Pau- lus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581–1582) / übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) / übersetzt von Jurij Dalmatin, ur. Jože Krašovec – Majda Merše – Hans Rothe [idr.], Paderborn – München [idr.]: Schöningh, 2006 (Biblia Slavica: Serie 4, Süd- slavische Bibeln, Bd. 3,2: Kommentare), 53–65. Stanislaus Hafner †, Wiener Slavistisches Jahrbuch 52 (2006), 195–199. 2007 Abschied von Sergej S. Averintsev, v: Wort – Geist – Kultur: Gedenkschrift für Sergej S. Averincev, ur. Juliane Besters-Dilger – Heinz Miklas – Gerhard Neweklowsky – Fodor B. Poljakov, Frankfurt am Main – Berlin [idr.]: Peter Lang Europäischer Verlag der Wissen­ schaften, 2007 (Русская культура у Европe / Russian Culture in Europe 2), 11–14. Einige Beobachtungen zur Sprache Avvakums, v: Wort – Geist – Kultur: Gedenkschrift für Sergej S. Averincev, ur. Juliane Besters-Dilger – Heinz Miklas – Gerhard Neweklow- sky – Fodor B. Poljakov, Frankfurt am Main – Berlin [idr.]: Peter Lang Europäischer Ver­ lag der Wissenschaften, 2007 (Русская культура в Европе / Russian Culture in Europe 2), 199–218. Izmail Ivanovič Sreznevskijs Reise durch Österreich 1841–1842, Studia Slavica Acade- miae Scientiarum Hungaricae 52 (2007), 309–318. Primož Trubar als Schöpfer einer Schriftsprache, Wiener Slavistisches Jahrbuch 53 (2007), 35–53. Vorwort, Wiener Slavistisches Jahrbuch 53 (2007), 5–8. Uvodno besedilo k srečanju »Die Slowenistik in Österreich / Slovenistika v Avstriji«. Bosnien vor 1878 zwischen Kroatisch und Serbisch, v: Herrschaft, Staat und Gesellschaft in Südosteuropa aus sprach- und kulturhistorischer Sicht: Erneuerung des Zivilisations- wortschatzes im 19. Jahrhundert: Akten des Internationalen Symposiums 2.–3. März 2006, ur. Gerhard Neweklowsky, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wis­ senschaften, 2007 (Schriften der Balkan-Kommission – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse 48), 73–94. Le minoranze slave in Austria, v: Gli studi slavistici in Italia oggi: atti del IV Congres- so Italiano di Slavistica »Gli studi slavistici in Italia oggi« Udine, 20–23 settembre 2006, ur. Roberta de Giorgi – Stefano Garzonio – Giorgio Ziffer, Udine: Forum, 2007, 147–157. Josip Hamm kao dijalektolog, v: Josip Hamm i njegovo djelo: zbornik radova znanst- venog skupa povodom 100. obljetnice rođenja Josipa Hamma: Zagreb, 2.–3. prosinca 191Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 2005, ur. Alojz Jembrih, Zagreb: Hrvatski studij Sveučilišta u Zagrebu, 2007 (Biblioteka Posebna izdanja, 4), 139–150. Српски језик у Аустрији, v: Шездесет година Института за српски језик САНУ: зборник радова I, ur. Срето Танасић, Београд: Институт за српски језик САНУ, 2007, 339–348. Bosna i Hercegovina prije 1878. između hrvatskog i srpskog jezika (u periodici »Bosanski prijatelj« i »Bosanski vjestnik«), Зборник Матице српске за филологију и лингвистику 50 (2007), 605–613. 2008 Stanislaus Hafner, Almanach 2006–2008, Österreichische Akademie der Wissenschaften 157 (2008), 457–463. O štokavskim osobinama u hrvatskim govorima Bandola i Nove Gore u južnom Gradišću, Hrvatski dijalektološki zbornik 14 (2008), 49–57. Цивилизациона лексика у српском и хрватском језику у XIX. веку (на примеру неких економских и банкарских термина), Јужнословенски филолог 64 (2008), 247– 260. Zbornik, posvečen akademikinji Milki Ivić. Das Projekt der Balkankommission »Bosnisch / Kroatisch / Serbisch. Gesellschaft und Wirtschaft«, Anzeiger der Philosophisch-historischen Klasse 143.1 (2008), 127–149. 2009 »Ta list htim Rimljanom« – inačici 1560 in 1582, Trubarjeva številka, ur. Majda Merše, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 = Slavistična revija 56.4–57.1 (2008– 2009), 211–220. Ударение имени существительного и глагола в Домострое (Забелинская редакция), v: Die russische Sprache und Literatur im 18. Jahrhundert: Tradition und Innovati- on: Gedenkschrift für Gerta Hüttl-Folter / Русский язык и литература в XVIII веке: традиция и инновация: сборник статей памяти Герти Хюттль-Фольтер, ur. Julia­ ne Besters-Dilger – Fedor B. Poljakov, Frankfurt am Main – Wien [idr.]: Peter Lang, 2009 (Русская культура в Европе / Russian Culture in Europe 5), 137–158. František Pospíšil’s phonographic recordings from the Croatian villages of South Mora­ via, 1910, v: Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv: Gesamtausgabe der histori- schen Bestände 1899–1950: Series 11/1: Croatian Recordings 1901–1936, ur. Dietrich Schüller, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2009 (Ton­ dokumente aus dem Phonogrammarchiv 27), 59–76 [= knjižica]. Dodatek: The villages. Pospíšil and the Archivphonograph. The language of Moravian Croats, v: Data CD + Texts of the Recordings on CD (OEAW PHA CD 47). Der Einfluss des Slowenischen auf das Kärntner Deutsch, v: Studi plurilingui e inter- linguistici in ricordo di Roberto Gusmani, ur. Carla Marcato – Vicenzo Orioles, Udine: Università degli studi di Udine – Centro internazionale sul plurilinguismo, 2009 = Pluri- linguismo 16 [2011], 205–211. 2010 Dalmatien zwischen Čakavisch und Štokavisch: am Beispiel von Bartol Kašić, Wiener Slavistisches Jahrbuch 56 (2010), 25–33. 2011 Gradišćanskohrvatski, v: Uvod u slavenske jezike (s uvodom u balkanistiku), preveo Ivan Jurčević, ur. Peter Rehder, Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku – Filo­ zofski fakultet, 2011, 268–274. László Hadrovics kao istraživač jezika i kulture Gradišćanskih Hrvata, Wiener Slavisti- sches Jahrbuch 57 (2011), 141–148. 192 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... Српске народне приповијетке као зборник текстова, v: Жива реч: Зборник у част проф. др Наде Милошевић-Ђорђевић, ur. Мирјана Детелиц – Снежана Самарџија, Београд: Балканолошки институт САНУ – Филолошки факултет, 2011 (Посебна издања 115), 379–388. 2012 Greek and Turkish Influence upon the Balkan Slavic Verb, v: Balkanismen heute / Bal- kanisms Today / Балканизмы сегодня, ur. Thede Kahl – Michael Metzeltin – Helmut Schaller, Wien – Berlin [idr.]: LIT Verlag, 2012 (Balkanologie: Beiträge zur Sprach- und Kulturwissenschaft 3), 195–208. 2013 Pohlinova in Gutsmanova slovnica, v: Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas: ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici prof. dr. Jožeta To- porišiča, ur. Irena Orel, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2013, 153–169. 2014 Franz Ritter von Miklosich 1813–1891: zu seinem 200. Geburtstag, Wiener Slavistisches Jahrbuch – Neue Folge 2 (2014), 1–30. Deutsche Lehnwörter im slowenischen Dialekt von Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji / Nemške izposojenke v slovenskem narečju Bistrice na Zilji, v: Beiträge zur interdiszi- plinären Slowenistik / Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift für Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag, ur. Andreas Leben – Martina Orožen – Erich Prunč, Graz: Leykam 2014, 173–181. Dialektlexikographie, v: Die slavischen Sprachen: ein internationales Handbuch zu ihrer Struktur, ihrer Geschichte und ihrer Erforschung / The Slavic languages: an international handbook of their structure, their history and their investigation 2, ur. Karl Gutschmidt – Se­ bastian Kempgen – Tilman Berger – Peter Kosta, Berlin – München [idr.]: Walter de Gruyter Mouton, 2014 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 32/2), 1935–1948. 2016 Фонетические особенности русских летописей: хронология фонетических измене- ний и вопрос авторства текста, v: Slavische Geisteskultur: ethnolinguistische und philo- logische Forschungen 2. Zum 90. Geburtstag von N. I. Tolstoj (11.–13. Dezember 2013), ur. Anatolij A. Alekseev – Nikolaj P. Antropov – Anna Kretschmer – Fedor B. Poljakov – Svetlana M. Tolstaja, Frankfurt am Main – Wien: PL Academic Research, 2016 (Philolo­ gica Slavica Vindobonensia 3), 219–232. Ziljsko narečje na Bistrici in v Straji vasi, Jezikoslovni zapiski 22.1 (2016), 69–77. Neke balkanske osobine srpskog glagola, Зборник у част Љиљани Суботић. Теме језикословне у србистици кроз дијахронију и синхронију, ur. Исидора Бјелаковић – Јасмина Дражић – Дејан Средојевић, Нови Сад: Филозофски факултет, 2016, 389–400. Die wissenschaftlichen Arbeiten von Prof. Dr. Nikola Benčić, v: Zbornik o Nikoli Benčiću. Život u službi znanosti i gradišćanskih Hrvatov, ur. Petar Tyran, Eisenstadt/Željezno: Hr­ vatsko štamparsko društvo / Kroatischer Presseverein, 2016 (Gradišćanskohrvatska bib­ lioteka 18), 44–57. 2017 Frielištofski purgamastr: Kroatisch-Čakavisches aus Südmähren, Wiener Slavistisches Jahrbuch – Neue Folge 5 (2017), 133–147. Сербохорватский язык, v: Языки мира: славянские языки, издание второе, исправ- ленное и дополненное, ur. А. М. Молдован и др., Санкт-Петербург: Нестор-История, 2017, 151–212. Soavtorica Anna Kretschmer. 2018 Ist der Gailtaler slowenische Dialekt vom Aussterben bedroht?, v: Mehrheiten ↔ Min- derheiten. Sprachliche und kulturelle Identitäten der Slavia im Wandel der Zeit, ur. Anna 193Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Kretschmer – Gerhard Neweklowsky – Stefan M. Newerkla – Fedor B. Poljakov, Berlin: Peter Lang, 2018 (Philologica Slavica Vindobonensia 4), 201–212. Zur Sprache der ältesten Bücher der Burgenländischen Kroaten (Duševne pesne 1609 und 1611), Wiener Slavistisches Jahrbuch – Neue Folge 6 (2018), 1–15. 2019 Poskus širjenja protestantizma med gradiščanskimi Hrvati: pesmarici iz leta 1609 in 1611, Slavia Centralis 12.1 (2019 [= 2020]), 232–238. Райко Нахтигал как исследователь русского и славянского ударения, v: Rajko Nahtigal i 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani: monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL, ur. Petra Stankovska – Aleksandra Derganc – Alenka Šivic-Dular, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2019 (Slavica Slovenica 5), 215–227. 2020 The Bosnian Language: Recent Developments, Slavia Iaponica: Studies in Slavic Langu- ages and Literatures 23 (2020), 7–22. Mathias Murko als Student der Germanistik und Slavistik an der Universität Wien, v: Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek – Marija Stanonik, Ljubljana: ZRC SAZU, 2020 (Razred za filološke in literarne vede, Razprave XXIV), 49–63. Kopitars wissenschaftliche Ansichten und Franz Miklosich, v: Diachronie – Ethnos – Tradition: Studien zur slawischen Sprachgeschichte: Festgabe für Anna Kretschmer, ur. Jasmina Grković-Major – Natalia B. Korina – Stefan M. Newerkla – Fedor B. Poljakov – Svetlana M. Tolstaja, Brno: Tribun EU, 2020, 245–257. Orientalische Wörter im Burgenlandkroatischen, Wiener Slavistisches Jahrbuch – Neue Folge 8 (2020), 1–17. 2021 Bosnian, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online, ur. Marc L. Green­ berg – Lenore A. Grenoble [idr.]. https://referenceworks.brillonline.com/browse/encyclopedia-of-slavic-languages-and-linguistics-online (dostop: 30. 11. 2021). Meine Zusammenarbeit mit István Nyomárkay, v: A nyelvtudomány aktuális kérdései: Tanulmányok Nyomárkay István emlékére, ur. Nagy Sándor István. Budapest: MTA Mo­ dern Filológiai Társaság, 2021, 17–24. Sourednik: Viktor Zachar. oCene 1965 R. Lauer: Heine in Serbien. Die Bedeutung Heinrich Heines für die Entwicklung der ser­ bischen Literatur 1847–1918. Meisenheim am Glan 1961, Wiener Slavistisches Jahrbuch 12 (1965), 199–201. 1968 H. Peukert: Serbokroatische und makedonische Volkslyrik. Gestaltuntersuchungen. Ber­ lin 1961, Wiener Slavistisches Jahrbuch 14 (1967/68), 178–181. Ost und West. Aufsätze zur slavischen Philologie, Band 1. Wiesbaden 1966 (Osteuropa- studien der Hochschulen des Landes Hessen, Reihe III: Frankfurter Abhandlungen zur Slavistik, Band 8, hrsg. von A. Rammelmeyer), Wiener Slavistisches Jahrbuch 14 (1967/68), 145–148. Rocznik slawistyczny. T. XXVI, cz. I und II. Wrocław-Warszawa-Kraków 1966, Wiener Slavistisches Jahrbuch 14 (1967/68), 148–151. 1969 Hieronymus Megiser: Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592, bearbeitet von A. Lägreid. Wiesbaden 1967, Wiener Slavistisches Jahrbuch 15 (1969), 208–210. 4 194 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... 1970 Ch. E. Bidwell: Outline of Slovenian Morphology. Pittsburgh 1969, Wiener Slavistisches Jahrbuch 16 (1970), 223–225. Ch. E. Bidwell: A Morpho-Syntactic Characterization of the Modern Slavic Languages. Pittsburgh 1969, Wiener Slavistisches Jahrbuch 16 (1970), 217–220. S. Gustavsson: Accent Paradigms of the Present Tense in South Slavonic. Stockholm 1969, Slavia 39 (1970), 258–261. 1972 Burgenländische Kroaten (J. Breu: Die Kroatensiedlung im Burgenland und den anschlie­ ßenden Gebieten. Wien 1970), Österreichische Osthefte 14 (1972), 111–112. 1973 J. Matešić: Der Wortakzent in der serbokroatischen Schriftsprache. Heidelberg 1970. – A. Knežević: Homophone und Homogramme in der Schriftsprache der Kroaten und Ser­ ben. Meisenheim am Glan 1970. – Th. F. Magner und L. Matejka: Word Accent in Mo­ dern Standard Serbo-Croatian. University Park and London 1971, Wiener Slavistisches Jahrbuch 19 (1973), 94–104. F. Häusler: Das Problem Phonetik und Phonologie bei Baudouin de Courtenay und in seiner Nachfolge. Halle/Saale 1968, Wiener Slavistisches Jahrbuch 19 (1973), 146–147. E. Stankiewicz and D. S. Worth. A Selected Bibliography of Slavic Linguistics. Vol. II. The Hague – Paris 1970, Wiener Slavistisches Jahrbuch 19 (1973), 149–150. 1975 B. A. Редькин: Акцентология современного русского литературного языка. Москва 1971, Linguistics 152 (1975), 118–127. L. Hadrovics: Schrifttum und Sprache der Burgenländischen Kroaten im 18. und 19. Jahr­ hundert. Wien und Budapest 1974, Burgenländische Heimatblätter 37 (1975), 139–144. 1976 S. Balić: Kultura Bošnjaka. Muslimanska komponenta. Wien 1973, Wiener Slavistisches Jahrbuch 22 (1976), 144–145. R. Jakobson: Form und Sinn. Sprachwissenschaftliche Betrachtungen. München 1974, Die Sprache 22.1 (1976), 63. 1978 F. Trojan: Biophonetik. Zürich 1975, Die Sprache 25 (1978), 61. 1979 M. Moguš: Čakavsko narječje. Fonologija. Zagreb 1977, Wiener Slawistischer Almanach 3 (1979), 304–309. P. Garde: Histoire de l’accentuation slave. Paris 1976, Wiener Slavistisches Jahrbuch 25 (1979), 149–153. A. Peco: Pregled srpskohrvatskih dijalekata. Beograd 1978, Zeitschrift für Balkanologie 15 (1979), 223–226. 1980 Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten. Hg. von S. Haf­ ner und E. Prunč. Graz 1980, Wiener Slawistischer Almanach 6 (1980), 337–343. 1981 J. Gvozdanović: Tone and Accent in Standard Serbo-Croatian with a Synopsis of Serbo-Croatian Phonology. Wien 1980, Wiener Slawistischer Almanach 8 (1981), 337– 342. 1983 Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten. Hg. St. Hafner und E. Prunč. Bd. 1, Wien 1982; Schlüssel zum Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten. Wien 1982, Wiener Slawistischer Almanach 12 (1983), 379–380. 1985 J. Dietze: Frequenzwörterbuch zur Synodalhandschrift der Ersten Novgoroder Chronik. Halle/Saale 1977; ders.: Frequenzwörterbuch zur jüngeren Redaktion der Ersten Novgo­ 195Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 roder Chronik. München 1984; ders.: Frequenzwörterbuch zur Vierten Novgoroder Chro­ nik. Halle/Saale 1984, Russian Linguistics 9 (1985), 112–116. V ruščini. 1987 P. Stepanović: A Taxonomic Description of the Dialects of Serbs and Croats in Hun­ gary. The Štokavian Dialect. Köln/Wien 1986, Wiener Slavistisches Jahrbuch 33 (1987), 199–201. J. Rigler: Razprave o slovenskem jeziku. Izbral in uredil F. Jakopin. Ljubljana 1986, Wie- ner Slavistisches Jahrbuch 33 (1987), 221–222. 1988 U. Schweier: Zum Flexionsakzent in der großrussischen Literatursprache des 16. und 17. Jahrhunderts. Beschreibung und vergleichende Einordnung der Akzentsysteme der Ostro­ ger Bibel (Neues Testament) von 1580–1581 und der Moskauer Bibel von 1663. München 1987, Die Welt der Slaven 33.2 (1988), 431–434. 1989 W. Lehfeldt: Eine Sprachlehre von der Hohen Pforte. Ein arabisch-persisch-grie­ chisch-serbisches Gesprächslehrbuch vom Hofe des Sultans aus dem 15. Jh. als Quelle für die Geschichte der serbischen Sprache. Ed. W. Lehfeldt. Köln-Wien: Böhlau 1989, Wiener Slavistisches Jahrbuch 35 (1989), 248–253. 1990 S. Tornow: Burgenlandkroatisches Dialektwörterbuch. Die vlahischen Ortschaften. Ber­ lin 1989, 399 S. (Balkanologische Veröffentlichungen 15), Zeitschrift für Slavische Phi- lologie 50.2 (1990), 409–414. Karničar, Ludwig: Der Obir-Dialekt in Kärnten. Wien 1990 (Österr. Akademie der Wis­ senschaften, Phil.-hist. Klasse, Sitzungsberichte, 551 Band). 420 pp., Slovene Studies 12.2 (1990 [= 1992]), 246–249. Besedilo v angleščini. 1993 Kuzmich, Ludwig: Kulturhistorische Aspekte der burgenlandkroatischen Druckwerke bis 1921 mit einer primären Bibliographie. Eisenstadt 1992, 336 S. (Burgenländische For­ schungen. Herausgegeben vom Burgenländischen Landesarchiv. Sonderband X), Burgen- ländische Heimatblätter 55.3 (1993), 135–136. Han Steenwijk, The Slovene dialect of Resia. San Giorgio. Amsterdam-Atlanta, GA.: Ro­ dopi. 1992, 352 pp. (Studies in Slavic and General Linguistics, 18), Wiener Slawistischer Almanach 31 (1993), 333–335. 1994 Kunzmann-Müller, Barbara: Grammatikhandbuch des Kroatischen und Serbischen. Bern etc.: Peter Lang 1994 (Heidelberger Publikationen zur Slavistik: A, Linguistische Reihe 7), Zeitschrift für Slavische Philologie 54.2 (1994), 450–454. 1997 Nyomárkay, István: Sprachhistorisches Wörterbuch des Burgenlandkroatischen, Ohne Ort, 1996 (Akadémiai kiadó – Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov), 424 S., Wiener Slawistischer Almanach 40 (1997), 291–293. 2001 Benčić, Nikola: Književnost Gradišćanskih Hrvata od XVI. stoljeća do 1921., Zagreb 1998 (Društvo hrvatskih književnika i Hrvatski PEN), 360 S.; Benčić, Nikola: Književ­ nost Gradišćanskih Hrvata od 1921. do danas, Zagreb, 2000 (Prinosi za povijest književ­ nosti u Hrvata, IX), 346 S., Wiener Slawistischer Almanach 48 (2001), 251–256. 2003 Lehfeldt, Werner: Juraj Ratkaj Velikotaborskis »Kripozti Ferdinanda II.« im Vergleich mit ihrer lateinischen Vorlage. Mit 8 Abbildungen. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht 2003, 113 S. (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen – Philoso­ phisch-historische Klasse, Dritte Folge, Band 254), Zeitschrift für Slavische Philologie 62.2 (2003), 486–488. 196 G. Neweklowsky – H. Maurer-Lausegger  Gerhard Neweklowsky: biblioGrafija ... Stadnik, Elena: Die Palatalisierung in den Sprachen Europas und Asiens. Eine arealtypo­ logische Untersuchung. Tübingen: Narr 2002, Wiener Slavistisches Jahrbuch 49 (2003), 266–270. 2004 Werner Lehfeldt: Akzent und Betonung im Russischen. München 2003 (Vorträge und Abhandlungen zur Slavistik, 45), Wiener Slavistisches Jahrbuch 50 (2004), 286–289. 2008 Языки и диалекты малых этнических групп на Балканах: материалы международной научной конференции (Санкт-Петербург, 11–12 июня 2004 г.), отв. редакторы А. Н. Соболев – А. Ю. Русаков, Санкт-Петербург – Мюнхен (Biblion Verlag, München) 2005, 274 S., Wiener Slavistisches Jahrbuch 54 (2008), 273–275. 2011 Katrin Schlund, Genese und Gebrauch von Höflichkeitsformeln im Serbischen und Deut­ schen. Ein funktionales Modell der Höflichkeit und seine Anwendung. München-Ber­ lin: Sagner 2009, 260 S. (Slavistische Beiträge, 470), Wiener Slavistisches Jahrbuch 57 (2011), 299–300. Wilhelm Baum (Hg.): Urban Jarnik: Romantik, Nationalismus und Panslawismus in Kärnten, Klagenfurt/Wien: Kitab-Verlag 2009, 216 S., Wiener Slavistisches Jahrbuch 57 (2011), 235–236. 2012 Siegfried Tornow: Burgenlandkroatische Dialekttexte. Die vlahischen Ortschaften. Wies­ baden: Harrassowitz 2011 (Balkanologische Veröffentlichungen. Geschichte – Gesell­ schaft – Kultur, 15,2), 221 S., Jahrbuch des Phonogrammarchivs 3 (2012), 101–104. spletna pRedavanja 2012 Franz Ritter von Miklosich: Festvortrag anlässlich der Feier zum 200. Geburtstag von Franz Ritter von Miklosich an der Universität Wien, 20. november 2012 (81 min.). Predavanje ob 200. obletnici rojstva Franca Miklošiča. https://www.youtube.com/watch?v=2tPycWB-gAk (objavljeno 26. 3. 2014). 2021 »Der kroatische Dialekt des nördlichen Burgenlandes« (450 ljet Hrvatov u Novom Selu / Kroaten in Neudorf, 1570.–2020.; 9. maj 2021) https://www.youtube.com/watch?v=_P8XS5VONw4 (objavljeno 9. 5. 2021). avtobiogRaFski in izbRani medijski pRispevki 2001 Herta Maurer-Lausegger, Gerhard Neweklowsky sexagenarius, Wiener Slavistisches Jahrbuch 47 (2001), 205–210. 2004 Zanimivost slovenščine je v sociolingvistiki in dialektologiji: pogovor z dr. Garhardom [!] Neweklowskym [!], Delo 46.160 (12. 6. 2004), 7. Pogovor je vodil Milan Vogel. 2006 Zajtrk s profilom, ORF Slovenski spored, 9. 4. 2006. Pogovor je vodil Miha Pasterk. 2021 Herta Maurer-Lausegger, Doku-Porträt »Gerhard Neweklowsky. Mein Leben für die Slawistik. Ein Filmprojekt von Herta Maurer-Lausegger. Klagenfurt am Wörthersee 2021«, [ARTIS Filmproduktions-GmbH], 1 ključek (76 min.), 1 priloga (6 neoštev. str.), lastna digitalna datoteka: videodatoteka MPEG-4, Klagenfurt am Wörthersee: kwfilm.com, 2021. Nadja Volavšek Kurasch, Slavist svetovnega formata praznuje 80. obletnico: življenje za slavistiko, Novice: slovenski tednik na Koroškem 15 (16. 4. 2021), 11. 5 6 197Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 Petar Tyran, Jezikoslovlje – čast prof. Gerhardu Neweklowskomu, Hrvatske novine 15 (17. 4. 2021), 6–7. Herta Maurer-Lausegger, Delo in življenje jubilanta kot filmska dokumentacija: Gerhard Newe- klowsky – doku-portret dolgoletnemu profesorju na celovški slavistiki ob 80-letnici, Nedelja. www.kath-kirche-kaernten.at (objavljeno 29. 4. 2021). objavljeni seznami publikaCij geRhaRda neweklowskega 2001 Schriftenverzeichnis von Gerhard Neweklowsky, v: Wiener Slavistisches Jahrbuch 47 (2001), 211–221. http://www.jstor.org/stable/24749681 (dostop 30. 11. 2021). 2006 Gerhard Neweklowsky – Ergänzungen zur Bibliographie, v: Ethnoslavica: Festschrift für Herrn Univ. Prof. Dr. Gerhard Neweklowsky zum 65. Geburtstag: Beiträge des internati- onalen Symposiums des Instituts für Slawistik der Universität Klagenfurt in Zusammenar- beit mit dem Institut für Slawistik der Universität Wien, Klagenfurt, 7. bis 8. April. 2006, ur. Johannes Reinhart – Tilmann Reuther, München: Kubon & Sagner, 2006 (Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 65, Linguistische Reihe), 11–14. 2010 Bibliographie der Arbeiten über das Burgenlandkroatische, v: Gerhard Neweklowsky, Jezik Gradišćanskih Hrvatov: izabrani članki / Die Sprache der Burgenländer Kroaten: ausgewählte Aufsätze, Trajštof/Trausdorf: Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov / Wissenschaftliches Institut der Burgenländer Kroaten, 2010 (Gradišćanskohrvatske stu­ dije 7), 11–16. 2011 Schriftenverzeichnis von Gerhard Neweklowsky 2002–2010, Wiener Slavistisches Jahr- buch 57 (2011), 209–214. https://www.austriaca.at/0xc1aa5576%200x0029f1ec.pdf (dostop 30. 11. 2021). 2021 Gerhard Neweklowsky, Lebenslauf und Schriftenverzeichnis ... Osebna spletna stran. https://backend.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/i_slawistik/Pers_Data/Neweklowsky.pdf (dostop 30. 11. 2021). https://www.oeaw.ac.at/m/neweklowsky-gerhard (dostop 30. 11. 2021). Gerhard Neweklowsky. Lebenslauf und Schriftenverzeichnis 1965–2021: Ein Jubiläums- beitrag zum 80. Geburtstag. Beilage zum Doku-Porträt »Gerhard Neweklowsky. Mein Leben für die Slawistik. Ein Filmprojekt von Herta Maurer-Lausegger«, ur. Herta Mau­ rer-Lausegger, Klagenfurt am Wörthersee: kwfilm.com, 2021. Izšlo 14. 4. 2021 (28 oštevilčenih strani) in digitalno na ključku kot priloga filmskemu portretu (gl. pod 6 Avtobiografski ...). – Druga, pregledana in dopolnjena spletna izdaja (30 oštevilčenih strani), objavljena 10. 9. 2021 (dostop na osebni spletni strani Gerharda Neweklowskega). 7 199Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 seznam sOdelujOčih Ivo Fabijanić Metka Furlan Robert Grošelj Svetlana Kmecová Herta Maurer-Lausegger Gerhard Neweklowsky Nika Pavletić Olga Pekelis Ольга Пекелис Sveučilište u Zadru Odjel za anglistiku Obala kralja Petra Krešimira, HR-23 000 Zadar, Hrvaška ivo.fabijanic@unizd.hr Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za prevajalstvo Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana robert.groselj@ff.uni-lj.si Filozofická fakulta Univerzity Komenského v Bratislave Katedra slovanských filológií Gondova 2, SK-811 02 Bratislava 1, Slovaška svetlana.kmecova@uniba.sk Institut für Slawistik / Inštitut za slavistiko Universität Klagenfurt / Univerza v Celovcu Universitätsstraße 65–67, AT-9020 Klagenfurt am Wörthersee / Celovec, Avstrija herta.maurer-lausegger@aau.at Institut für Slawistik / Inštitut za slavistiko Universität Wien / Univerza na Dunaju Spitalgasse 2, Hof 3, AT-1090 Wien/Dunaj, Avstrija gerhard.neweklowsky@aau.at Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Titov trg 5, SI-6000 Koper/Capodistria nika.pavletic@fhs.upr.si Российский государственный гуманитарный университет, RU-125993, Россия, Москва, Миусская пл., д. 6 = Национальный исследовательский университет «Высшая школа экономики», RU-101000, Россия, Москва, ул. Мясницкая, д. 20, Rusija opekelis@gmail.com 200 Seznam Sodelujočih Andrej Perdih Ines Škvorc Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana andrej.perdih@zrc-sazu.si Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana ines.skvorc@gmail.com hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za­ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo­ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­ čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc­sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e­pošti, tistim s posebnimi jezikoslovni­ mi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle­ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini in naj bo oddan v jeziku prispevka. Pri nava­ janju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pred­ loge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 27  2021  2Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Je z ik o s lo v n i za p is k i Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 2 7  2 02 1  2 Jezikoslovni zapiski 27  2021  2 ISSN 0354-0448 ISSN 0354-0448 27  2021  2 Jezikoslovni zapiski Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Andrej Perdih Metka Furlan Ines Škvorc Robert Grošelj Nika Pavletić Svetlana Kmecová Ivo Fabijanić Ольга Пекелис Herta Maurer-Lausegger Herta Maurer-Lausegger Gerhard Neweklowsky – Herta Maurer-Lausegger Razprave in članki Indikatorji pri homografih na portalu Franček Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina) Odločevalna vprašanja in tipi odgovorov nanje v češčini v primerjavi s slovenščino Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske prevodne ustreznice: skladenjska primerjava Analiza glasoslovnih napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine Skozi vrata ven, skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše v sestavi slovenskih in slovaških frazemov O jednom metodološkom pristupu bilježenja i raščlambe frazema u natpisima na nadgrobnim spomenicima (epitafima) Один в значении ‘только’: синтаксис и семантика в синхронии и диахронии Ocene in poročila Slovensko ziljsko narečje v monografiji Gerharda Neweklowskega Jubileji Ob jubileju avstrijskega slavista Gerharda Neweklowskega Gerhard Neweklowsky: bibliografija znanstvenih in strokovnih objav 1965–2021