Spomini na Zagreb. IV. ,,Hrvatski učiteljski konvikat." Ostavivši -Učiteljski dom", sta naju peljala zagrebška tovariša v učiteljski konvikt. To je velika dvonadstropna hiša v Tvorniških ulicah, ne daleč od ,,Učiteljskega doma", v bližini dolnjegradske gimnazije in realke. Uredba konvikta je kaj praktična. V pritličju je stanovanje in pisarnica ravnateljstva, jedilnica in nekaj drugih sob; v prvem nadstropju učna soba, ena spalnica, garderoba in soba za prefekte; v drugem nadstropju dve spalnici, bolniška soba in čitalnica; v podzemljn pa kuhinja, shramba, kopalna soba, klet in prostori za družino. Sedaj je v konviktu 63 dijakov-srednješolcev, ki imajo razen stanovanja in hrane tudi posebne in-truktorje in pomagače pri učenju. Pa ne samo za koristnost je preskrbljeno, ampak tudi za zabavo, zakaj za hišo se razteza velik vrt in igrališče. Večina gojencev so sinovi uciteljev, pa po možnosti sprejemajo se tudi neučiteljski. Ti plaČujejo na mesec 40 K, v tem ko sinovi učiteljcv le polovico omenjene vsote. Oglejmo si površno te prostore! Ko smo prišli v konvikt ob 7-212 uri dopoldne, je bilo zbranih precej dijakov v učni sobi, kjer so izdelovali svoje naloge, oziroma se učili pod vodstvom visokošolca. Nastavljeno je namreč v zavodu več Tseiičilišenikov in srednješolcer višjih razredov, ki vzdržujejo red in pomagajo dijakom pri učenju. To so prefekti in korepetitorji. Ves zavod pa vodi od osrednjega odbora nSaveze", katera opravlja konvikt, izbran ravnatelj. V jedilnici smo našli rse pripravljeno za kosilo. Dolga, belo pokrita miza je s preprosto snažno namizno opravo, zraven rsakega krožnika precejšen kos okusnega kruha, izgledala kaj vabljivo. Hrana v konviktu je dobra in obilna. Nobeden, še tak snedež, se ni pritožil, da bi šel lačen od mize. Tudi spalnice so prikupno urejene. Zdi se ti, da stopiš v vojašnico, samo da je tukaj vse ličnejše in snažnejše. Postelje 80 železne. Posteljino prinese vsak gojenec s seboj. Zraven postelje ima posameznik omarico, kjer shranjuje svoje reči. V bližini vrat se nahajajo moderno opremljeni uinivalni aparati. Ker sem si konvikt le t naglici ogledal in si nisern vsega natančno zapoinnil, ga tedaj obširneje ne morem popisati. Pač pa je vtisk, ki sem ga dobil o njem, najboljši. Srečni dijaki, ki studirajo v tako krasnih razmerab, srečni pa tudi starši-učitelji, katerih otrok je za pičlih mesečnih 20 kron preskrbljen ne le glede na stanovanje in hrano, ampak tudi glede vzgoje in učenja! Kdaj pa otvorimo mi Slovenci tak prekoristeft zavod? Izrazil bi svoje mnenje, da naj bi vsi slovenski učitelji se oklenili društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani ter vsi ne glede na pokrajinske meje isto podpirali. Potrebne izpremembe bi se seveda morale pri društvn izvršiti. Če bomo pa svoje gmotne moči cepili ter hoteli enake zavode ustanoviti v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Kopru in Celovcu, potem najbrž nikjer nobenega ne bo. Zakaj bi pa štajerski ali primorski slovenski učitelj svojega otroka ne pustil šolati v Ljubljani, ki je vendar duševno središče našega naroda? Merodajne osebe, to vam v preudarek!*) Toda vrnimo se k hrvaškemu učiteljskemu konviktu. Misel, osnoTati vzgajališče za otroke učiteljev v Hrvaški in Slavoniji, je vznikla v društvu ,,UčiteIjska zadruga". Sprožil jo je leta 1888. tačasni predsednik Štefan Basariček. Ob priliki otvoritve učiteljskega doma leta 1889. je opominjal predsednik nSaveze" Ivan Filipovic, naj se ustanovi konvikt za učiteljsko mladež, ki poseča srednje šole. Na glavni skupščini nSaveze" prihodnje leto je predložil *) Lepa misel. Uredništvo. Filipovic pravila konvikta, ki so bila sprejeta. Ker pa vlada teh pravil ni potrdila, so se Ieta 1892. na VII. glavni sknpščini MSaveze" sestavila nova, ki jih je končno vlada vendar odobrila. Pričel se je nabirati potreben novec. Pa le po malem se je množil sklad za zgradbo vkljub darežljivosti učiteljstra, ljudstva in raznih korporacij. Seveda za tak zavod je potrebno dosti denaija. Glede na to se je razpravljalo in tudi sklenilo najpoprej v nU5iteljskem domu" nastaniti ninternat za učiteljsku djecu", ki se je otvoril 1. kimavca 1893. in je bil do konca rožnika 1899. V tej dobi je Stel iuternat 28 učiteljskih otrok. Ker pa je prostor v ,,Domu" kmalu postal pretesen in se je javljalo vedno večje število proSnikov za sprejem, se je moralo vedno intenzivnejše misliti na zgradbo posebnega učiteljskega konvikta. Porabivši ugodno priliko, so kupili leta 1897. prikladno zemljišče za 8500 kron. Dne 18. velikega srpana 1898. na cesarjev rojstni dan se je pričelo z zgradnjo in dne 11. malega srpana 1899. je bil ,,Učiteljski konvikt" na slavnosten način posvečen in otvoren. Gradnja nUčiteljskega konvikta" z zemljiščem je stala 58.277 K 6 vin. Potreben denar se je vzel iz zaklada ,,U5iteljske zadruge" 12.817 K 72 vin., iz zaklada »Učiteljakega konvikta" (članarina, darovi [cesar 500 gld., Zagreb 1000 gld., nadškof Posilovic 200 gld., devet drugih mest 345 gld., prispevalo je tudi 59 občin, razne posojilnice itd.] posojilo) 45.139 K 44 vin. in iz blagajnice nSaveze" 320 K. Prvo Solsko leto 1899/1900 je bila v konviktu 59 (med temi 18 neučileljskih), drugo 57 in tretje šolako leto 63 gojencev. Ker pa je potreba nastala po vežjih prostorih, se je odločil osrednji odbor ,,Saveze", da poveča zavod in dozida novo stavbo. Leta 1901. se je za vsoto 10.072 K nabavilo sosedno zemljišče, na katerem se priziduje nova zgradba, ki utegne veljati okolo 32.000 K. Otvoriti hočejo novi trakt zavoda dne 1. kimavca letošnjega leta. V tako povečan in moderno urejen konvikt se labko sprejme črez 100 gojencev. Ko bo -Učiteljski konvikt" popolnoma izgotovljen, bo reprezentoval vrednost črez stotisoč kron; sedanja vrednost hise z inventarjem vred je 76.402 K 97 h. Hiša je brez dolga. Ker marsikaterega zanima, kako se konvikt gmotno počuti, hočem priobčiti kratek ra5un za šolsko leto 1901-2. Dohodki: Plačila gojencer 17.680 K, vpisnina 200 K, drugi dohodki (članarina, posojila itd.) 3410 K 52 vin., skupno 21.290 K 52 h. Stroški: Meso 4229-07 K, mast, moka, subo meso, klobasice 1706-91 K, trgovinsko blago 1913-36 K, kruh 1966-56 K, krompir 284-60 K, ostali živež 874-42 K, mleko 761-55 K, vodovod, gorivo, plin 1247-79 K, pranje perila 1687-20 K, viuo 294-19 K, družina 861-17 K, nagrada ravnatelju 600 K, raznoterosti (popravki hiše, zdravnik, upravne potrebe itd.) 1189-76 K, skupno 17.616 K 67 vin. Preoatanek zna§a tedaj v omenjenem letu 3673 K 85 vin. Iz računa izprevidimo, da se konvikt rentira. Hrvaškemu učiteljstvu pa lahko čestitamo, da ima tako lepe uspehe v svojo korist in v korist naroda. In mi?! (D»ije.)