Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 169 Upravništvo: Ljubljana, ■ Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, četrtek 16. julija 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hitlerjeuska revolucija v Hustriji Vsa Avstrija v upor« proti Dollfussovemu režimu - Dollfuss mrtev - Krvavi boji pred kancelarjevo palačo vsa Avstrija «f f Pogajanja za sestavo nove vlade Ministru Schuschniggu poverjena sestava nove vlade Dunaj, 25. julija, r. V Avstriji je danes izbruhnila nova revolucija, koje obsega hi razvoja pa trenutno še ni mogoče preceniti, ker so na eni strani vesti, ki jih je bilo mogoče doslei dobiti, zelo nasprotujoče, na drugi strani pa je z inozemstvom prekinjen ves telefonski ki brzojavni promet, tako da nikdo točno ne ve, kaj se prav za prav v Avstriji dogaja. Sigurno je le to, da je v teku nova akcija hitlerjevcev, socialnih demokratov in komunistov, da strmoglavijo Dollfussovo diktaturo. Demonstracije zaradi Gerlove usmrtitve Poznavalci razmer so že v trenutku, ko se je pokazalo, da tudi vsi najnovejši radikalni ukrepi Dollfussovega režima niso mogli zatreti teroristične akcije hitlerjevcev, napovedali, da v Avstriji še ne bo miru in da je treba pričakovati še hujših dogodkov. Hitlerjevci so ze od vsega početka zagrozili, da bodo za vsako smrtno obsodbo pognali v zrak kako javno poslopje in se maščevali nad predstavniki režima. Zadnje dni so res tudi podvojili svojo teroristično akcijo. Tako po mestih kakor na podeželju je bilo opažati gibanje, ki ni dalo naslutiti nič dobrega. Oblasti so mrzlično zasledovale vse te pokrete, izvršile na tisoče aretacij in že včeraj se je po Dunaju javno govorilo, da se pripravlja nova revolucija. Avstrijske oblasti so včeraj aretirale v zvezi s tem okrog 400 komunistov in socialistov. Ko pa ie naglo sodišče na Dunaju snoči obsodilo terorista Gerla na smrt in je bila justi-fikacija takoj izvršena, je prišlo na Dunaju na mnogih krajih do bučnih demonstracij, ki Jih je policija s silo zatrla. iltka za radio-postajo V heimwehrovske uniforme oblečeni hitlerjevci zasedli radio-postajo in lansirali vesti o odstopu vlade Po enournem boju so bili zopet pregnani Davi na Dunaju ni nič kazalo, da bi se pripravljalo kaj posebnega. Življenje v mestu ie bilo povsem normalno. Po ulicah je bilo opaziti le nekaj več heim-■vvehrovskih uniform, kakor navadno, kar pa ni vzbujalo nikake posebne pozornosti, ker je vse mislilo, da imajo Heimwehrovci kako zborovanje. Kot bomba z jasnega neba pa je učinkovala opoldne okrog 11. vest dunajskega radija, da ie Dollfussova vlada odstopila in da bo novo sestavil rimski poslanik in bivši štajerski deželni glavar dr. Rin-telen. ki je znan zagovornik sporazuma s hitlerievci. Vest je bila oddana po dokaj čudni okoliščini. Okoli 13. je dunajska radijska postaja Rawag dajala svoj običajni opoldanski program. Sredi programa je bila naenkrat objavljena vest o ostavki Dollfussove vlade. Slišalo pa se je, da se napovedovalec nekaj upira in splošno se je opazilo, da je vest o ostavki vlade oddal docela tuj človek. Takoj po objavi te vesti je dunajski radio umolknil in se ni več javil. Vest o stavki vlade se je z bliskovito naglico razširila po vsem mestu in izzvala na eni strani nepopisno senzacijo, na drugi strani pa zaprepaščenje. V državnih uradih in drugod ie zavladala prava zmeda. Nihče ni vedel pri čem je in tudi nihče ni znal pojasniti, kako bi bila taka docela nepričakovana izprememba sploh mogoča. Kmalu pa so se pojavili na ulicah oddelki vojaštva, policije in Heimwehra. Johannesgasse, kjer ima radijska postaja svoje prostore, je bila takoj nato zaprta za vsak promet. Oddelki vojske so prihiteli na tovornih avtomobilih in zasedli vse poslopje. V poslopju so bili zabarikadirani hitlerjevci, ki so se vojski uprli. Vnela se je pravcata bitka, ki je trajala skoro celo uro. Po mestu je bilo slišati pokanje pušk in mitraljez in treskanje bomb. ki so jih uporabljali očividno na obeh straneh. Borba je trajala nad eno uro. Šele nato se je znova oglasila radio-postaja ter je demantira-la vesti o ostavki vlade. Govornik radio-postaje ie obenem sporočil, da so v studio vdrli hitlerjevci, preoblečeni v heimwehrovske uniforme ter razširili vest o ostavki vlade. Koliko je bilo v borbi za radio-postajo ranjenih in mrtvih, ne ve še nihče. Zatrjuje pa se. da je bil med drugimi ubit tudi direktor Rawaga dr. Holz. so ga takoj zopet potegnili nazaj. Ob 5. popoldne je prispel na Dunaj rimski poslanik dr. Rintelen, ki se je takoj odpeljal v vojno ministrstvo. Tam so se zbrali vsi člani vlade, ki niso zaprti in se mude na Dunaju, med njimi tudi prosvetni minister Schuschnigg. V voino ministrstvo je prišla okrog 6. zvečer velika deputacija meščanstva kot zastopnica naroda. Tu so se pričela pogajanja med člani Dollfussove vlade, predstavniki vojske in deputacijo naroda glede sestave nove vlade. Trenutno še ni znano, kakšen bo izid pogajanj. Zatrjuje se, da je kancelar Dollfuss sporočil, da se ne upira sestavi nove vlade, ako bo bolj odgovarjala željam prebivalstva. London, 25. julija, r. Reuter poroča oo 18.: Narodni socialisti so še vedno v palači zveznega kancelarja, kjer imajo zaprtega dr. Dollfussa, majorja Feya in glavnega podtajnika Karvvinskega. Kancelarsko palačo oblegajo čete vojaštva s tanki in strojnicami. Predsednik dunajske policije se je nad eno uro pogajal z uporniki in zahteval, naj izpuste ujetnike in izpraznijo zasedeno poslopje. Ker se to ni zgodilo, je začelo vojaštvo napad na palačo. Vse okoliške palače so zasedli oddelki Heimwehra. Vsi dohodi v notranje mesto so zaprti, ker se boje, da bi hitlerjevci in marksisti iz predmestij navalili v notranje mesto, kar bi položaj še poslabšalo. V teku popoldneva so uporniki poskušali zasesti tudi nekatere druge javne urade, kar pa jim ni uspelo, ker je vsa javna poslopja zasedla vojska in policija, ojačena z oddelki Heim-wehra. London, 25. julija. AA. Reuter doznavu, da so vse telefonske zveze med Avstrijo in inozemstvom prekinjene. Po nekem poročilu iz Pariza so Dollfussa ubili. Ncaionalni socialisti so sporočili oblega-jočim četam, da bodo pri prvi krogli, ki Jo sprožijo proti njim, ubili kancelarja. Majorja Feya so videli na oknu kancelarske palače, kako je mahal z belim robcem tn prosil vojaštvo in policijo, naj ne strelja. Potem so videli, da so ga potegnili od okna. V dunajskih predlestjih in v raznih kra- jih na deželi se zbirajo velike množice ln demonstrirajo zoper vlado. V hirtenberški municijski tovarni na Nižjem Avstrijskem so zadnje dni najeli več ko 100 novih delavcev, ki delaio noč in dan. Dollfuss ubit London. 25. juli.ija. r. Reuter poroča, da so na Dunaju razširjen© ie nepotrjene vesti. da je kancelar dr. Dollfuss ubit. Praga, 25. julija h. Okoli poslopja zveznega kancelarja so se v teku popoldneva vršili ljuti boji. Pri prvem napadu je bil zelo težko ranjen zvezni kancelar dr. Dollfuss, ki je okoli osmih zvečer umrl. Ultimat upornikom Dunaj, 25. julija, n. Ob 17.30 »e Je minister za javno varnost Fey pojavil na balkonu predsedništva vlade ter je izjavil: »Vse ustaviti!« Nato je v imenu vlade minister Neustadter-Stiirmer izjavil upornikom: «V imenu vlade vam Jamčim, da »e vam ne bo ničesar pripetilo in da «e vam D® dala možnost priti preko meje, aRo se vdaste. Dajem vam rok 20 minut.« Helmwehrovci, ki so bili zbrani oko|| predsedništva vlade, so Sprejeli to izjavo 6 pozdravi Feyu in vzkliki upornikom: »Gorje vam, če boste Feyu kaj storili. Obesili vas bomo na prve stebre.« Ob 17.45, ko je potekel ultimativni rOK, določen za predajo narodno-socialističnih upornikov v poslopju predsedništva vlade, se uporniki še niso predali. Zato se Je vojaštvo pred poslopjem pričelo pripravljati za napad. Položaj Je zelo napet ln se w» sedaj še ne more reči, ali bo došlo do prelivanja krvi ali pa Se bodo uporniki v pravem času vdali. Predaja upornikov Pariz, 25. julija AA. Agencija Havas poroča z Dunaja, da se je del upornikov, ki se nahaja v palači predsedništva vlade, ob 20.30 preda!. Pričakuje se predaja ostalih v kratkem. Usoda kancelarja dr. Dollfussa in mini-8tra Feya, ki sta še vedno v kancelarjevi palači, je še vedno negotova. Uradna avstrijska poročila Bevolifdonar ji na seji vlade DolISuss, Fey in Karwinsky ujetniki upornikov listi, komunisti in hitlerjevci, ki so prirejali bučne demonstracije proti režimu. Kakor pa vse kaže, se uporniki niso omejili samo na zasedbo radio-postaje. Istočasno z lansiranjem vesti o ostavki vlade je oddelek kakih 100 do 150 revolucionarjev, oblečenih v heimvvehrov-ske uniforme vdrl tudi v prostore zveznega kancelarja dr. Dollfussa, kjer se je baš takrat vršil posvet med kancelar-jem dr. Dolliussom, ministrom za javno varnost majorjem Feyem in državnim podtajnikom notranjega ministrstva Karvvinskim. Hitlerjevci so vse tri aretirali in zaprli v posebno sobo, kjer so jih strogo zastražili. Kmalu na to se je pred palačo pojavila vojska in policija. V mestu je zavladalo silno razburjenje. V predmestjih so se začeli zbirati socia- Starhembergov povratek na Dunaj Položaj je docela nejasen. Popoldne je prispel z letalom iz Benetk podkan-celar knez Starhemberg, ki pa se je z letališča odpeljal neznano kam. Popoldne ob 5. je govoril v dunajskem radiu minister pravde baron VVaklenegg, ki pa je deloma potrdil razširjene vesti, da je Dollfussova vlada v ostavki. Ob 5. popoldne je bil ustavljen ves telefonski promet z inozemstvom in od takrat naprej ni bik) več mogoče dobiti avtentičnih vesti o položaju v Avstriji. Dunaj, 25. julija. AA. Korbiro poroča: Okoli 18. ure j© prišlo pred poslopje z/ez-nega kancelarstva kakih 100 do 150 oseb v uniformah častnikov in policije, nekateri pa tudi v heimwehrovskih uniformah. Četa ie takoj zasedla vsa vrata. Kancelar dr. Dollfuss. minister Fcy in državni tajnik Karwinsky, ki so se nahajali v poslopju, &o padli v roke upornikom. Uradništvo zvez nega kancelarstva so uporniki odgnali v ne ko veliko d/orano in iili zastražili. Zasilni ministrski svet Po uradnem poročilu se je danes ob 15. sestal v prostorih ministrstva za državno obrambo na sejo ministrski svet. Na sejo so povabili tudi predsednika dunajske občine Schmidta. upravnika policije Seidla ter pooblaščenega ministra in državnega pod tajnika dr. Rintelena. Ministrskemu s\etn niso prisostvovali v poslopju državnega kancelarja zaprti državni kancelar dr. Dollfuss, minister Fey in držami tajnik Karwinsky Seji tudi ni prisostvoval knez Starhemberg:. Ministri so bili v telefonski zvezi s predsednikom države, ki se mudi na Vrbskem jezeru. Ministrski svet je sklenil ojačiti ia en bataljon čete. ki so zbrane pred državnim kancelaretvom. Upornikom v poslopju kancelarstva je dal ministrski svet le Še kratek rok. da izpuste v poslopju zaprte ministre. Dollfussovo pismo Dunaj, 25. julija. AA. Korbiro poro?a-Upravnik policije dr. Seidl je prinesel na sejo ministrskega sveta nismo dr. Dollfus-sa, v katerem držami kancelar izjavlja, da pristan© na kateregakoli naslednika, ki ga imenuje predsednik države, pod edinim pogojem, da se s tem prepreči prelivanje krvi. Predsednik države je sporočil vladi telefonsko, da najodločneje odklanja pristanek na kakršenkoli fait accompli. ustvarjen z nasiljem. Državni predsednik poudarja, da ne bo nikoli priznal nasilno ustvarjenega stanja. Mobilizacija Heimwehra Gradec, 25. julija, r. Vodja štajerske Heimwehr je odredil mobilizacijo vseh Heimvvehrovcev. Proti večeru je prišlo do velikih demonstracij proti režimu. Heim-vehrovci so skušali demonstrante razpršiti, vendar pa so se jim uprli in je prišlo do krvave; bitke. Umorjeni heimwehrovec Dunaj, 25. julija. AA. Korbiro poroča ra Celovca: Včeraj je član Heinmebra Rinner v Weinedorfu pri Celovcu dobil poziv, da ee mora takoj javiti svojemu poveljstvu v Celovcu. Rinner je takoj odšel v Celovec. Toda kmalu nato so ga našli mrtvega, komaj 20 korakov od hiše. Ugotovili so, da so ga •jbili s tremi revolverekimi streli. Preden je Rinner 6topil v Heimwehr, je pripadal neki drugi organizaciji druge politične smeri. Vse kaže. da je treba v tej okoliščini iskati vzrokov, ki eo privedli do njegove smrti. Obleganje vladne palače Vojaštvo s tanki in strojnicami pred kancelarjevo palačo — Pogajanja z uporniki brez uspeha Fey o revoluciji Kako so se razvijali dogodki — Schuschnigg sestavlja sovo vlado London, 25. julija, r. Reuterjev urad objavlja obširna poročila o dogodkih v Avstriji. Predvsem ugotavlja, da je položaj skrajno resen in da ne gre samo za revolucijo, ki bi bila omejena zgolj na Dunaj, marveč, da S© J6 pokret po objavi dunajskega radija o dozdevni ostavki vlade z veliko naglico razširil po vsej državi. Vsepovsod so hitlerjevci stopili na plan in na mnogih krajih zasedli vse javne urade in prevzeli državno oblast. Po Koroškem, Solnogra-škem, Tirolskem ter Nižie-Avstrijskem se vrše velike demonstracije proti Dollfussovemu režimu. Ustrelitev policijskega direktorja v Inomostu Do razburljivih dogodkov je prišlo v Inomostu. Tam se je takoj po objavi vesti o ostavkj Dollfussove vlade zbrala ogromna množica pristašev narodnih socialistov, vdrla na policijsko direk. cijo, zajela policijskega direktorja Hinz-la ter ga vlekla na deželno vlado, kjer so ga nato spričo vse množice ustrelili. Do stičnih nastopov proti predstavnikom Dollfussovega režima je prišlo tudi v raznih drugih krajih države. Z Dunaja poroča Reuter, da ni mogoče dobiti nobene zveze z uradom državnega kancelarja, ki ga oblegajo poleg oddelkov vojske velike množice ljudstva Voiska in policija sta docela pasivni in nič ne kaže, da bi Dollfussa, Feya in Karwinskega kmalu oprostili. Zatriuie se tudi, da je del avstrijske vojske prešel k revolucionarjem in zasedel kancelarjevo palačo. Opazilo se ie. da se je minister Fey okrog 5. popoldne pojavil na balkonu kancelarske palače, zastražen od dveh vojakov redne vojske. Minister Fey ie z balkona trikrat zamahnil z belim robcem, nakar Dunaj, 25. julija. Ob 21.45 je govoril v dunajskem radiu minister za javno varnost, major Fey o dogodkih današnjega dne. Iz njegovega govora ni razvidno, kakšen je trenutno položaj v Avstriji, da pa se posneti, da so nastale v vladi velike izpre-membe. V svojem govoru je minister F°y med drugim dejal: »Za danes dopoldne je bila sklicana seja ministrskega »veta. Ob 11.45 Sem dobil od članov Heimwehra sporočilo, da se v Siebensterngasse zbirajo skupine ljudi v uniformah policije in vojske, ki najbrž pripravljajo neko akcij0- Zato sem prosil kancelarja Dollfussa naj prekine sejo ministrskega »veta, kar je tudi storil. Kancelar Dollfuss je takoj poklical k sebi državnega podtajnika za vojsko, državnega podtajnika za javno varnost ln mene oa posvetovanje. Državni podtajnik za vojsko je dobil nalog, naj se takoj poda v svoje ministrstvo ter izda potrebne ukrepe. Prav tako je državni podtajnik za Javno varnost Karwin»ky telefonično naročil policijski direkciji, naj izda potrebne ukrepe in ugotovi, kaj je re»nica na teh vesteh. istočasno sem pozval k sebi oficirja Schutzkora in mu naročil, naj takoj alar mira oddelke Heiimvehra. Ko je naše posvetovanje v pisarni dr. Dollfussa še trajalo, so se pripeljali na dvorišče palače tovorni avtomobili, zasedeni od uniformiranih ljudi vojske in policije. Predno smo mogli ugotoviti, za kaj gre so došU navidezni vojaki in policaji, v resnici pa hitlerjevci, zasedli vse poslopje in aretira« vsakogar, kogar so našli. Kancelar dr. Dollfuss in podtajnik Kar-\vinsky sta planila iz sobe na hodnik. Kar-winskega so kmalu nato pripeljali nazaj v sobo, v kateri so bili, kancelarja Dollfussa pa nisem več videl. Okrog 14.30 Je prišla patrulja po mene, češ, da želi dr. DolIfuS« z menoj govoriti. Odpeljali so me v drugo sobo, kjer sem našel dr. Dollfuesa ležečega na divanu ln težko ranjenega. Dr. Dollfuss me je pr°sil in mi naročil, naj skrbim za njegovo rodbino, če U ee mu (go- dilo kaj človeškega. Nadalje mi je naročil, naj preprečim prelivanje krvi in naj v tem smislu obvestim tudi vse ostale člane vlade, ki niso aretirani. To Sem tudi stOriL Nato so me zopet odpeljali nazaj v ono sobo, kjer smo bili zaprti skupno z drugimi. Tu smo preživeli nekaj neprijetnih ur stalno pod grožnjo pušk in revolverjev, ki so bili naperjeni na nas. Po 6. uri zvečer je prišel na Ballhausplatz, kjer je kan-ce I ar jeva palača, minister Neustadter-Stiirmer po naročilu vlade, ki je dobila od predsednika republike pooblastilo in sporočil, da bodo brez kazni izpuščeni vsi uporniki, ki so v palači, ako takoj izpuste zaprte jetnike. Ponovno so me peljali iz sobe na balkon, da sem lahk0 govoril z ministrom Neustadier-Stiirmerjem. Končno je bilo mogoče, da so nas izpustili. Zapustili smo palačo pod stalnimi grožnjami upornikov. Takoj nato je vojaštvo izpraznilo tudi Ballhausplatz. V drugih delih Avstrije, zlasti na Štajerskem So se prav tako zbrali narodni socialisti, napadli žandarmerijske postaje in vojašnice Heimwehra ter ponekod prevzeli oblast Njihov odpor je večinoma že zlomljen In so zopet pregnani, kjer pa se to še ni zgodilo, so obkoljeni. Zaenkrat vlada v Avstriji mir in je vlada gospodar položaja. Upor na štajerskem Gradec, 25. julija. AA. Po avtentičnih in potrjenih vesteh so danes Hitlerievci na Štajerskem v zvezi z današnjimi dogodki na Dunaju v Weissu zavzeli tamosnjo pošto v Steinsu orožniško postajo, v Murre-cku in v Radgoni na sami jugoslovens*o-avstrijski meii pa sreska načelstva in P**1«-V vse te kraie so odšli močni vojaki oddelki. da vzpostavijo red. V Gradcu ie vladal ob 18. relativen mir. Obsedno stanje v vsej državi Dunaj, 25. julija, r. Ob 22.15 je razglasil dunajski radio, da je z odlokom vlade uvedeno za vso Avstrijo obsedno stanje. Vsakdo, ki bi se kakorkoli pregrešil zoper javni red in mir, zlasti pa vsi oni, ki bi hujskaU, sodelovali ali kako drugače podpirali revolucionarni pokret, kakor tudi vsi oni, ki bi se pro-tivili ukrepom državne oblasti in njihovih organov, bodo takoj postavljeni pred naglo sodišče in obsojeni na smrt. Varnostni direktorji za posamezne dežele so obenem po naročilu vlade izdali odlok, po katerem morajo biti vezna vrata zaprta ob 17, gostilne in drugi javni lokali pa izpraznjeni, ponekod ob 20., ponekod pa ob 21. uri. Nemčija odklanja odgovornost Berlin, 25. julija, r. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da odklanja nemška narodna socialistična stranka vsako odgovornost za dogodke v Avstriji, ker nt z njimi v nobeni zvezi. Vse radijske postaje v Nemčiji oddajajo obširna poročila o dogodkih v Avstriji in slikajo položaj tako, kakor da so hitlerje\>ci že absolutni gospodarji. Listi objavljajo celostranska poročila in izražajo simpatije hitlerjevskim revolucionarjem ter strašno napadajo Doll-fussov režim. Monakovske vesti Po privatnih vesteh oseb, ki so baje poslušale razgovore iz poslopja zveznega kancelarja, se je izvedelo, da je zvezni kancelar dr. Dollfuss zelo težko ranjen in je podal ost a'.'ko. Istočasno so od tamkaj zaprosili za duhovnika, da bi podelil kancelar ju zakramente za umirajoče. Med tem je razpoloženje ljudskih množic zmirom bolj grozeče nasproti Heim-wehru in resno se boje, da bo prišlo v mraku in ponoči do spopadov. Vojaški vodia dunajskega Heimwehra je dal vse hiše okoli poslopja zveznega kancelarja zasesti s Heimvvehrovci in jih močno založiti z orožjem, tako da so sposobni za obrambo. Na dvorišču poslopja je zbranih in strogo zastraženih okoli 150 uradnikov te&a urada. Skupno z dr. Dollfussom in obema članoma vlade pa imaio v poslopju zaprtih še nekaj funkcionarjev Heimwehra, ki so sloveli kot posebno brutalni. Rimski poslanik Rintelen, ki ga je prva brezžična vest ob 13. proglasila za novega zveznega kancelarja, je že prispel na Dunaj in takoj odšel v vojno ministrstvo, kjer se je z ministrom za pouk Schuschniggom pogajal o sestavi nove vlade. Trenutno še ni znano, ali je dr. Dollfuss oustopil sam ali s celokupno vlado. Po vesteh praškega radija se zbirajo v okolici Dunaja velike množice oboroženih kmetov, ki so se priključili uporu in nameravajo ob nastopu noči udreti na Dunaj. V gornještajerskem mestu Steyru se je v teku popoldneva oborožilo več sto narodnih socialistov. Trenutno divjajo, tamkaj hodi boju Pred 20 leti: Vojna! Zadnji trenutki pred svetovno vojno — Odgovor srbske vlade na avstrijsko noto in odhod iz Beograda — Izredna srbska Narodna skupščina v Nišu Predsednik vlade Nikola Pašič se je vrnil v Beograd naslednji dan po prejemu avstrijske note. Ob 5. zjutraj je bil že v zunanjem ministrstvu, kjer so neprestano delali vsi uradniki in uslužbenci. V velike zaboje so že zlagali arhiv ter najvažnejše admistrativne in blagajniške spise. — Vse se je pripravljalo na odhod v Niš, dasi zavest o vsej uso-depolnosti dan poprej sprejete avstrijske note še ni bila popolnoma prodrla. Celo Pašiču je moral načelnik dr. Grujič oeitajkrat ponoviti, da se je avstrijski poslanik Giesl točno izrazil, da bo Po nalogu svoje vlade zapustil Beograd, če ne bo srbska vlada ugodila prav vsem zahtevam izročene note. Sestavljanje odgovora Ves petek 24. in tudi v soboto 25. julija so se ponavljali izrazi največjega začudenja nad vsem, kar je stalo črno oa belem v avstrijski noti. Odgovor so sestavljali člani vlade, prvotni tekst pa je napisal pokojni Stojan Protič po dogovoru s Pašičem. O tekstu so potem razpravljali ministri na seji in sta zlasti ministra Ljuba Jovanovič in pokojni Marko Gjuričič izposlovala še nesaj korektur, vsi ministri pa so soglašali v tem, da je treba odločno odbiti ponižanje Srbije in Obvarovati njeno suverenost. Med tem so se vršile tudi priprave za odhod vlade iz Beograda. Besedilo odgovora je dobil načelnik zunanjega ministrstva dr. Grujič v soboto 25. julija ob 11. lionoldne. Napisan je bil na dveh polah in pol, spisan ni bil gladko in tudi ne baš čitljivo, kajti mnoge besede so bile prečrtane, popravljene in na nekaterih mestih &o bili vrinjeni novi stavki. Skrbeti je bilo treba za prevod v francoščino in definitiv-ne prepise s kopijami. Francoski tekst je bil gotov šele ob 5. popoldne in. ko so ga hoteli prepisati s pisalnim strojem, se je izkazalo, da ni nobenega strojepisca, ki bi bil vešč francoščine, in tudi pri pisalnem stroju so bili neui defekti. Po&lužiti so se morali ročnega prepisovanja s hektogra-fičnim črnilom. Zaradi naglice .ie tudi T čistopisu ostalo nekaj napak. — Ko sem malo pred 6. uro stopil v dvorano in izročil kuverto z odgovorom predsedniku Pašiču, je on nekaj časa gledal okrog in vprašal: »Kdo pa bo to odnesel?< — Ker so vsi molčali, je Pašič naposled dejal: »No, pa nesem jaz«. — Dolgo kuverto je dal pod pazduho ter polagoma dostojanstveno stopil na hodnik. Z vrha stopnic sem gledal kako je šel brez vsake naglice ter mislil pri tem, da gre z njim naša usoda, piše dr. Grujič v svojih spominih. Umik iz Beograda DvorsKi vlak z dolgo kompozicijo je bil ob 6. pripravljen na prvem tiru. Na drugem tiru, ki je bil ločen od dvorskega vlaka samo s peronom, pa je čakal vlak na avstrijsko poslaništvo. Pred dvorskim vlakom je bilo več članov vlade in višjih uradnikov, ki so čakali na prihod prestolonasled-niKa-regenta in predsednika Pašioa. Mnogi drugi pa so bili že v vlaku, živahno je bilo tudi pred vlakom avstrijskega poslaništva, v katerega so se vkreavali konzularni uradniki s svojimi družinami. Vlak poslaništva je že krenil preko mosta, dvorski vlaK pa je še vedno čakal, naposled pa se je razširila vest. da tx»ta regent in predsednik Pašič odpotovala s avtomobilom v Kragu-jevac, kjer je bil edrejen sedež za vrhovno komando, in da bo od tam Pašič sam nadaljeval pot v Niš. šele ob 7. je krenil dvorski vlak. ustavil pa se je spet na topčider-SKi postaji. Dolgo je čakal vlak tudii v Ralji in je tam načelnih zunanjega ministrstva dr. Grujič s svojim uradništvom srečno našel prostore na nekem vojaškem vlaku, da je lahko nadaljeval pot v Niš, ker se je silno mudilo z ureditvijo ministrstva. Uradniki, ki so bili odpotovali že poprej v Niš, ne bi bili mogli h rado vati, ker je imel načelnik dr. Grujič pri sebi besednik za šifriranje. Brzojavna vojna napoved V Nišu so bile težave in zmede pri iskanju prostorov in urejevanju pisarn. Poslopje okrožnega načelstva na bregu Niša-ve je bilo določeno za vladne pisarne. Za pisarne zunanjega ministrstva pa sta bili na razpolago samo dve sobi in se je predsednik Pašič namestil v kotu velike dvorane, ki je bila določena za ministrske seje. Ker sta bili sobi premajhni za vse uradnike, piše dr. Grujič, smo se v službi vrstili in SKupina, ki je dežurala v torek 28. julija dopoldne je sprejela brzojavko avstrijskega zunanjega ministra, ki je Srbiji napovedala vojno. Brzojavko je takoj odnesel predsedniku Pašiču njegov tajnik §a-jinovič Telegram je bil v francoščini, naslovljen na ministrstvo zunanjih zadev v Nišu in glasil se je v prevodu takole: Ker srbska kraljevska vlada ni dala po-voljnega odgovora na noto, ki jo ji je izročil avstro-ogrskj poslanik v Beogradu 23. julija 1914., je cesarsko-kraljevska vlada prisiljena pobrigati se sama za varstvo svojih pravic in interesov in se v to svrho zateče k sili orožja. Avstro-ogrska smatra torej, da je od tega trenutka v vojni s Srbijo. Zaradi nenavadnega načina vojne napovedi po brzojavki, istočasno poslani ministrstvu zunanjih zadev v Nišu iti vrhovni komandi v Kragujevcu, so bili nekaj časa. celo dvomi v avtentičnost brzojavk. Dvom pa je bil kmalu razpršen in kmalu je raz-strelitev mostu pri Beogradu objavila vsemu svetu začetek gigantske borbe, končane taKO, kakor si ni nihče predstavljal v taboru njenih začetnikov. „Naša stvar je pravična S" •Istega dne se je v Nišu sestala srbska Narodna skupščina k izrednemu zasedanju. Otvoril jo je prestolonasledinik-regent Aleksander s prestolno besedo. Najvažnejši njeni odstavki so bili tile: — »Gosoodje poslanci! že mesto, kjer smo se sestali, vam jasno priča o nenavadno važnem in težkem trenutku za našo domovino. Narodna skupščina samo pred in med vojno sklicuje svoje seie izven prestolnice. Iz proKlamacije, ki sem jo že objavil našemu dragemu narodu, ste videli, da nam je Avstrija napovedala vojno. Iz objavljenih not Avstrije in Srbije ste lahko tudi videli, zakaj nam je napovedan« vojna. Lahko ste se tudi prepričali, da je od naše strani za preprečitev vojne storjeno vse, kar sploh dopušča dostoianstvo kralievine Srbije in srbski ugled. Vsi ukrepi moje vlade, vsd državni akti kraljevine Srbije kažejo do očividnosti, kako daleč ie 'bila Srbija od tega. da bi Kogarkoli vznemirjala in da bi tudi od daleč daiala najmanjši povod za spopad, še manj pa za grožnjo. Ko smo bili tako daleč od takega zla. se moramo sedaj pred njimi braniti ker nam je bilo zlo vsiljeno z namenom in s sila Po predlogu vlade sem bil prisiljeu odrediti mobilizacijo vse vojne sile. Moja vlada vam bo predložila vse ukrepe, ki so »dru-ženi z mobilizacijo vojske in ki »o neobhodno potrebni za obrambo domovine. Prepričan sem. gospodje poslanci, da boste te ukrepe sprejeli z ono patriotično srčnostjo, ■ kakršno ao ae redno odlikovati narodni prvani v hudih časih države in naroda. Preizkušnja, ki je zadela našo državo, Je velika, sovražnik, ki dviga proti nam rok« in nam napoveduje vojno, je večji "ln številčno močnejši, mi pa bomo vendar šli hrabro in junaško naprej. Naša stvar je pravična. Vsi nepristranski faktorji so pri-anali, da je bila Srbija ustrežljiva in pomirljiva. Kadar brani človek pravično stvar, kadar j® krivično napaden v svoji hiši, kadar se brani pred ponižanjem, pred sramoto in nasiljem, tedaj je njegova moč dvakrat večja. če vsa znamenja ne varajo, ni t tej nam vsiljeni borhi v vprašanju samo Srbija in samo srbski narodri interesi. Tu se borijo veliki evropski interesi. Srbija ime r tej tekmi interesov svoje določeno mesto, ki ga hoče do kraja varovati rn braniti modro, dostojanstveno in odločno. Srbija lahko tudi danes z zadovoljstvom ugotovi, da ji to priznavajo nieni visoki prijatelji!« Sprava v Parizu Uspešno posredovanje Doumergueja za spravo med Tardieujem in radikalnimi ministri — Politično premirje začasno ohranjene Pariz, 25. julija, d. Na snočnji seji ministrskega sveta je bil spor med Tardieujem in radikali poravnan. Obstoj političnega premirja sta omogočili avtoriteta ministrskega predsednika Doumergueja ter spravljivost radikalov in Tardieuja, s čimer je omogočen tudi nadaljnji obstoj sedanje vlade. Oficielni komunike, Id ga Je izdaj za Javnost notranji minister radikal Sarraut, objavlja izjave, ki jih je podal Doumergue na seji vlade. O izpovedbah Tardieuja pred parlamentarnim odborom za preiskavo afere Staviskega, je izjavil Doumergue, da je po njegovem mnenju Tardieu prekoračil mejo, vendar pa je prepričan, da s tem ni hotel spraviti vlade v nevarnost. Doumergue Je izjavil, da ne more v vladi nihče nadomestiti Herriota in Tardieuja, ki sta v njej živa simbola nacionalne edinosti. ©e bi zaradi nadaljnjega obstoja Tardieuja v vladi odpadla podpora radikalnih socialistov, bd bilo prekršeno politično premirje ter bi postal dvomljiv nadaljnji obstoj sedanje vlade. Ce bi nasprotno zaradi ohranitve podpore radikalnih socialistov zahteval ali pa sprejel ostavko Tardieuja, ki mi Jo je ponudil, bi prav tako prišlo do prekršenja političnega premirja ter M postal odgovoren za padec vlade. Doumergue je zaključil svoja izvajanja s tem, da je postavil dane vlade pred alternativo, da se ohrani vlada v sedanji obliki ali pa osnuje nova z drugim ministrskim predsednikom. Glede na ta položaj se Je Doumergue skliceval na patriotizem svojih ministrskih tovarišev ter jih prosil, naj se pridružijo njegovemu mnenju, da se zagotovi Franciji notranji mir. člani vlade so v polnem obeegiu pritrdili njegovim izvajanjem. Po seji vlade je Herriot izjaviL, da se radikalni ministri sprejeli na znanje incident, ki hi se mogel tolmačiti kot kršitev političnega premirja. Glede na težavne okoliščine in zaradi preprečen ja sklicanja parlamenta so se radikalni ministri pridružili mnenju ministrskega predsednika ter ostali na svojih mestih. O položaju, ki je nastal v obstoječih okoliščinah, bo sklepal meseca oktobra kongres radikalne socialistične stranke. Glede na to izjavo se more sklepati o kočljivem značaju političnega. premirja, ker bo radikalno-sociali-stični kongres v Nantesu na novo otvoril krizo, ki Je bila sedaj z velikim trudom preprečena. Herriot je proti volji svoje stranke ohranil politično premirje m je vprašanje, če bo mogel to storiti tudi v drugič. Tudi Tardieu se Je pridružil mnenju ministrskega predsednika Doumergueja ter ge vdal javnemu mnenju in svoji stranki, ki sta zahtevali ohranitev političnega premirja. Tardieu sam ni podal za javnost nobene izjave. Radikalni socialisti nezadovoljni Pariz, 25. julija. AA. Javnost je zadovoljna s solucijo, ki jo je prinesla včerajšnja seja vlade, kakor pa trdijo v nekaterih krogih, se to ne more reči o članih predsed-ništva izvršilnega odbora radikalne socialistične stranke ji predsedništva radikalno-socialističnega roslanskega kluba, ki so se snoči ob 21. sestali v ministr. za trgovinsko mornarico, da zavzamejo svoje stališče nasproti Doumerguejevj arbitraži. Seja se je končala ob 23. in so listi dobili o njej naslednji komunike: Predsedmštvo izvršilnega odbora ta predsedništvo poslanskega kluba radikalne socialistične stranke sta imela snoči v ministrstvu za trgovinsko mornarico sejo hi so radikalni ministri podali izjavo slede na sklep Doomergncda. V zvezi s to izjavo Je bila sprejeta naslednja resolucija: Predsedmštvo izvršilnega odbora h prod* sedirištvo radikalno - socialističnega poganskega kluba sta vzela na znanje ukor, ki ga Ie dal predsednik vlade Doumergue g. Tardieuja in se popolnoma strinjata s »tališčem in izjavami, ki so lih podali na včerajšnji šefi radikalsk] ministri. V zvezi z včerajšnjo sejo radikalskih ministrov se doznavaio v političnih krogih te-le podrobnosti: Na seji je bil moment, ko je nastala tolikšna napetost med radlkalskimi prvaki samimi, da je že vse kazalo, da pride med njimi do odkritega preloma. Notranji minister Albert Sarraflt je moral večkrat posredovati. da pomiri duhove. Tako ie n. pr. več članov radikalskega poslanskega kluba odkrito izrazilo svoje nezadovoljstvo spričo pomirljivega stališča, ki ga je zavzel na včerajšnji seji g. Sarrant Vprašali so Sarranta. kakšno stališče, nai zavzamejo radikalski ministri, če bi Tardieu ponovil svoje napade proti Chautempsu in radi-kalskim ministrom. Po seji s6 radikali izjavili novinarjem, da se bodo na prvi plenarni seji kluba vrnili na to vprašanje. Poslanski klub se bo sestal ro vsej priliki ie jutri. Poljska in Estonska Estonska vlada proti sistemu večstranskih mednarodnih paktov — Misija poljskega zunanjega ministra v Talinu Talin, 25. julija. AA. Poljski zunanji minister Beck io estonski zunanji minister Seijamaa sta v svojih razgovorih ugotovila, da želita oba čim tesnejše sodelovanje v vseh mednarodnih vprašanjih- Po jzjavah uglednih estonskih politikov ob obisku poljskega zunanjega ministra ne želi Estonska opustiti sistema dvostranskih paktov. Glede večstranskih mednarodnih paktov je estonska vlada mnenja, da se ne kaže prenagliti Ln da je sedaj bolje, če še počaka. Snočj je estonski zunanji minister Seijamaa priredil večerjo na čast poljskemu zunanjemu ministru Becku. Seijamaa je v svoji napitnici poudaril, da so med Poljsko in Estonsko vedno obstojali najtesnejši prijateljski odnošaji. Obe državi zasledujeta izrazito miroljubno politiko, ki je že doslej omogočila mnogo plodnih dogovorov in sporazumov. V odgovoru je izjavil poljski zunanji minister Beck, da proučujeta Poljska in Estonska skupno pota in sredstva, ki naj na zanesljivejši način zajamčljo mir v tem delu Evrope. Njnna politika temelji na stvarnosti in zato je rodila že mnogo odličnih rezultatov. Takšni politiki je zaključil Beck, gre zahvala, da danes v tem delu Evrope ni več nikake bojazni zastran vojne. Varšava, 25. julija. AA. Tukajšnji »Kurier Poranny« prinaša izjavo šefa estonskega generalnega štaba, generala Leidonerja. General Leidoner je dejal, da je pristaš sodelovanja med Poljsko in Estonsko na vseh poljih mednarodne politike. Glede vzhodnega pakta je general Leidoner izjavil, da ne verjame, da bt se dal ta načrt izvesti, ker obstoje proti njemu velike težkoče. Vatikan proti Hitlerju Spor zaradi katoliSkih organizacij v Nemčiji — Svarilo pruskega prosvetnega ministra pred odporom cerkve Berlin, 25. julija, d. Čim dalje bolj se kaže, da zavzema Vatikan proti narodno-so-cialistični vladi nasprotno stališče. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, Vatikan ne namerava ratificirati dogovora glede katoliških organizacij, ki so ga pred tedni sklenili v njegovem imenu trije nemški škofi z nemško vlado. Vzroki se ne navajajo, očividno pa je, da hoče s tem izraziti, da ne pripisuje dogovorom nobene vrednosti, čeprav bi bili ugodni za cerkev. V dogovoru o katoliških organizacijah je bilo sklenjeno, da smejo katoliška društva prirejati skupne izlete. Zdi se, da Hitlerjeva vlada za borbo ni nepripravljena. Pruski prosvetni minister Rust je te dni sprejel novega škofa v Hildesheimu dr. Ma-chensa, da bi ga zaprisegel. Na razmeroma nevtralni nagovor škofa je odgovoril z izjavo, ki se more smatrati kot svarilo. Minister je poudaril, da narodno-socialistično držav, vodstvo nikakor noče sporov z vod- stvi krščanskih cerkev o izpolnjevanju krščanskih vzgojnih dolžnosti. Naloge na-rodno-socialistične države so druge kakor krščanskih cerkev, niso pa z njimi v sovražnem nasprotstvu. Medsebojni boj obeh za dobro istih ljudi m njihovih ljudskih ter cerkvenih interesov odgovornih oblasti bi moglo pripomoči do zmage samo smrtnemu sovražniku krščansiko-germanske nravnosti ter zapadne kulture. Rešitev švedskega kralja pred nesrečo Stockhoim, 25. julije. AA. »Dageos Ny-heter« poroča te Basstada, da bi bil Švedskega kralja, ki se tamkaj mudi na teniškem turnirju, skoraj podrl avtomobil. Rešil ga Je avstrijski teniški igrač MateJ-ka, Id ga Je z vso silo potegnil v stran ravno v trenutku, ko bi ga bil avtomobil zadel. Volitve v Trbovljah m Hrastnik-Dolu Nauk občinskih volitev v Trbovljah - Lepo napredovanje JNS v občini Hrastnik-Dol Laško, 24. Julija. Volilni boj ▼ teb dveh. naših industrijskih centrih Je končan, potrebna pa so k tem važnim volitvam še nekatere pojasnila. Obema Trbovlje Meje 13.046 prebivalcev ter 4350 volilnih upravičencev. Glasovalo je 2387 volfloev, torej 54 odstotkov. Skoro polovica volilcev se je absentirala, vendar ne morda zaradi brezbrižnosti, temveč je iskati vzrokov drugod. Postavljeni sta bili dve listi: soctaUstično-klerikalna z nosilcem Klenovškem in delavska iz vrst NSZ z nosilcem Korenom. Finančne težkoče in gospodarske neprilike so silile volilce k skupni gospodarski Usti, v kateri naj hi oUi zastopani pripadniki raznih političnih struj. Velika nasprotja med socialnimi demokrati in NSZ pa so koteboracijo onemogočila in so se končno zopet združili klerikalci in socialisti, kakor je to že od nekdaj v navadi v Trbovljah in Hrastniku, kadar je treba udariti po nacionalnem življu. Dočim so za. Korenovo listo glasovali skoro izključno rudarji, so nasprotno listo podprli v prvi vrsti pripadniki iz vrst pristašev bivše SLS. Tako je ta lista zbrala 1575 glasov, Korenova pa 812 glasov. Pri volitvah v jeseni 1933 Je dobila socia-listično-kleritaalna lista 1580. lista JNS na 1374 glasov. Skoro 60 odstotkov pristašev JNS se je vzdržalo volitev, kar je tem bolj obžalovanja vredno, ker sta prešla sedaj občinska uprava in gospodarstvo v roke mož, v katere ne moremo imeti zaupanja. Obžalovati pa moramo ta izid tudi iz razloga, ker se Je pokazala v naših vrstah velika nediscipliniranost in so odločevala osebna naaprotstvn. Prepričani smo, da bodo te volitve glasen mesnento našim somišljenikom, da bodo v bodoče usmerili vse svoj« delovanje enotno in složno k velikemu cilju. Volitve ▼ občini Hrastnik-Dc4, ki šteje 7424 prebivalcev ln 2213 volilnih upravičencev, nudijo povsem drugo sliko. Lista JNS z nosflcem Ferdom Rošem je dobila zelo častno število glasov, namreč 712. JNS je a tem dokazala, da Je relativno najmočnejša stranka v občini. Zlasti okoliš bivše občine Dol koraka vzdržema po začrtani poti. in izkazuje vsako leto večja število pristašev. Pri sedanjih volitvah smo dosegli že znatno premoč nad klerikalci in socialisti. Ravno tako napreduje tudi hrastniška kotlina, ki Je popolnoma industrializirana. Tudi tamkaj se jači nacionalni pokret med delavstvom, ki se vedno bolj obrača od socialistov in klerikalcev. Nedvomno bomo tudi v tej kotlini v doigilednem času imeli večino nad združenimi nasprotniki Relativno smo tako že sedaj najmočnejši. Združena klero-sociali-stična lista je dobila 898 glasov, če bi se nasprotniki ne bili posluževali podlih de-magoških gesel, bi že pri sedanjih volitvah popolnoma podlegli. Lahko pa trdimo, da so si številčno klerikalci tn socialisti precej enaki. Na prve in druge odpade približno 400 glasov, eni kot drugi pa zaostajajo za našimi za približno 300 glasov. Da navzlic vsej agilnosti naši tamošnji somišljeniki niso prodrli, je krivo tudi predolgo odlašanje in nasedanje socialističnim intrigam. Do zadnjega tedna so ponujali socialisti skupen nastop in šele zadnji trenutek so pokazali svojo staro taktiko ter se zvezali s klerikalci. Nekateri klerikalci, ki jim Je dobro občinsko gospodarstvo pri srcu, so do večera pred volitvami zagotavljali, da se ne bodo udeležili volitev. V soboto popoldne pa je prišel od nekod migljaj, da morajo z vso silo podpreti klero-soci ali stično listo in nato sta pričela boj in agitacija, kakršne še nismo kmalu videli. Z največjim terorjem so grozili lilcem ter jih odvračali, da niso glasovali za nas. Za vse to imamo celo vrsto doka^ zov. Ce prinaša »Slovenec« sedaj z debelo tiskanimi številkami rezultate volitev, potrjuje to le, da so imeli punktaši velik interes na tem, da pomore jo nasprotni listi do zmage. Eno pa je kljub zmagi nasprotnikov gotovo. Smelo lahko trdimo, da je socialna demokracija pri nas v neizogibnem razsulu. Kar jo še drži. so nameščenci zadrug in konzumov. To je kader soclar-listične internacionale, kar pa se še okrog njih zbira, je nerazsodno in zaslepljeno. Naši trezni in razsodni rudarji pa spoznavajo. da ni iskati rešitve in pomoči v črrri ah rdeči internacionali, marveč Je njih mesto samo v nacionalna stanovski organizaciji, ki ima svojo hrbtenico r močni politični nacionalni stranki, kakor se je to pokazalo v zadnjih tednih. Manifestacijski shod v Brežicah Jugoslovanska nacionalna stranka, sreski odbor Brežice, priredi v nedeljo, dne 12. avgusta ob 10. dopoldne v Brežicah javen manifestacijski zbor, na katerem bodo govorili sledeči mandatarji stranke: minister trgovine g. Jura] De-metrovid, minister n. r. g. dr. Albert Kramer, minister n. r. g. Ivan Pucelj, narodni poslanci Milorad Markovič, J tiraj Cenkič, katoliški župnik iz Zlatara Branko Avramovič, pravoslavni prota, Stjepan Šiftar ki domači narodni poslanec Ivan Urek. Zbor bo ob vsakem vremenu. — Sreski odbor JNS, Brežice. Pomorska konferenca Tokio, 25. julija. AA. Zastopnik zunanjega ministrstva ja izjavil, da »o se Velika Britanija, Zedinjene države in Japonska sporazumele, da na pomorski konferenci 1. 1935. ne bodo razpravljale o nekaterih političnih vprašanjih, zlasti ne o političnih vprašanjih, ki »o v zvezi z Daljnim vzhodom, ker ao trdno prepričane, da bi moglo to konferenco onemogočiti. Poplave na Poljskem Varimv, 25. julija. AA. Visla pada povsod razen v spodnjem toku. Zdi se, da je najkritičnejši moment katastrofalnih po-vodnji minil. Glavno pozornost posvečajo sedaj zbiranju sredstev za oskrbo neštetih žrtev katastrofe, ki ao ostale brez strehe in brez kruha. Razvoj nemškega tiska Berlin, 26. julija. AA. Nemški zavod «a časnikarstvo ie izdal statistiko, po kateri je v začetku 1934 izhajalo v Nemčiji 309? listov s skupno naklado 16,687.596 izvodov. Velik požar v Bafcujn Bukarešta, 25. julija. AA. V Bakiju je nastal silen požar. Ker manjka vode, ee ogenj a strahovito naglico širi. Gasilci in vojaštvo ee t rud igo. da Im ga omejili, a le z malo uspeha. Škoda je ie seda i velikanska. Političen atentat v Lvovu Varšava, 25. julija. AA Iz Lvova poročajo. da je na ulici neki neznanec dvakrat ustrelil iz revolverja v ravnatelja malo-ruske gimnazije Babija. Policija in pasanti so takoj začeli zasledovati atentatorje. Videč, da jim ne more alti, se je atentator ustrelil. Itafijansko-turški hiddent Atene, 25. julija. AA. Z otoka Roda po-ročajo, da j® zanesel veter italijanski ribiški čoln v bližino maloazijske obale v zalivu Calamaria. Turške obrežne straže so začela streljati ta so pri tem nekega mornarja ubile. Nemška propaganda v Maroka Pariz, 25. julija AA. V maroškem pristanišču so aretirali nekega Nemca, člana tujske legije, ko je »a puščal nemško ladjo, zasidrano v maroški lukl. Pri njem so našli velik paket pamfletov s Hitlerjevimi govori in protest« zoper versaillesko mirovno pogodbo. Vse tisnovine ao bile natisnjene v francoščini. Aretiranec je izjavil, da je pamflete dobil, ko je šel na ladjo, da izve, kaj je novega v njegovi domovini. Neobičajna proslava Blerfota London, 25. julija. AA. V proslavo 25-letnice prvega Bleriotovega poleta čez Rokavski preliv je letel letalski poročnik Tjrson čez preliv in nazaj t zvrnjenim letalom. Po pristanku je izjavil, da so ga le oči bolele, drugače se je pa dobro počutil. Aretirani družici Difftngerja Chieage, 25. julija. AA. Obe ženski, ki sta bili v spremstvu gangsfrra Dillingerja, ko ao ga ubili, je policija aretirala. Mednarodni šahovski turnir v Curihu Tretji Lasker jev poraz V X. kolu mednarodnega mojstrskega turnirja so se bile najboij srdite bitke. Niti efta partija ni končala remis. bivši svetovni prvak dr. Lasker pa je doživel že svoi tretji poraz na turnirju. Kot prva je končala partija Miiller-Ros-selli. Kot črni si je Rosseili v damskem gambitu zgradil krepko pozicijo^ dobil kma'u premoč in končno gladko zmagaL Bernstein je premagal Jossa, čeprav je stal ta nekaj časa prav dobro, a svoje pozicije ni znal izrabiti. Flohr je po težki borbi porazil švedskega mojstra Stahlberga, ki je igral damski gambit malo preveč impulzivno. Grob je premagal Gyglija, Bogoljubov Naegeli j a. Euwe je imel proti Hennebergerju že dobljeno igro, a si je zaradi neke pogreške pozicijo zopet pokvaril. Naposled se je razvila končnica stolp s kmetom proti stolpu, ki jo je Zuwe po lepi igri vendarle dobil. Silno napeta je bila Aljehinova borba z Johnerjem. Aljehin je igral špansko partijo, prešel kmalu v močan napad in spravil Johnerja v hude stiske. Toda Johner se je tako spretno branil, da je Aljehin le s težavo prodiral in končno zmagal z žrtvovanjem dvojnega kmeta. Najdalj je trajala francoska partija La-sker-Niemcovič. Razvila se je končnica, v kateri sta imela vsak po ene£a konja in tri kmete. Borba je trajala celih osem ur. Niemcovič je igral končnico izredno fino in jo je tudi dobil Stanje po X. kolu: Flohr 8 in pol, Aljehin in Bogoljubov 8, Euwe 7 in poL Bernstein 7, Lasker 6 in pol, Stahlberg 6, Niemcovič in Johner 5, Grob in Henneberger 4 in pol, Miiller 4, Roselli 3 in pol. Gygli 2 in pol, Naegeli 1 in pol, Joss 1 točk<\ XI. kolo V XI. kolu so vsi vodilni favoriti turnirja izvojevali nove lepe zmage. Aljehin je v nepravilni igri z Gvglijem gladko zmagal. Flohr je v sicilski igri porazil Hennebergerja po 36. potezah, Bogoljubov pa Jossa. Dr. Bernstein je igral zelo slabo indijsko obrambo proti dr. Euweju in partijo tudi izgubil. Stahlberg je v damskem gambitu premagal Groba, Rosseili pa Naege-lija. Niemcovič je stal v borbi z Mullerjem že jako slabo, toda Miiiler je napravil kasneje več napak in izgubil dva kmeta. Igra je bila prekinjena v boljši poziciji za Ni-emeoviča. Prekinjena je bila tudi partija Lasker - Johner. Stanje po XI. kolu: Flohr 9 in pol, Aljehin in Bogoljubov 9, Euwe 8 in pol, Stahlberg in Bernstein 7, Lasker 6 in pol (1) Johner in Niemcovič 5 (1), Henneberger 4 m peri itd. Tekme za Davisov pokal Amerika : Avstralija 3:2. Wimbied<>n, 25. julija. AA. V medpas-nem finalu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal je Amerika porazila Avstralijo 3:2, dasi je Avstralija po prvih dveh sin-glih vodila že 2:0. Po tej zmagi bo nastopila Amerika v soboto, ponedeljek in torek proti lanskemu zmagovalcu Angliji v končnem finalu. Zmagovalec bo prejel za leto dni Davisov pokal. Pregled rezultatov med Avstralijo in Ameriko: Crawford (A) proti Shields (USA) 6:1, 6:2, 12:10, McGrath (A) proti Wood (USA) 7:5, 6:4, 1:6 9:7, Lott-Stoeffen (USA) proti Craw-ford-Quist (A) 6:4, 6:4, 2:6, 6:4, Wood (USA) proti Crawford (A) 6:3. 9:7, 4:6, 4:6, 6:2, Shields (USA) proti McGrath 6:4j 6:2,' 6:4, ^ Vremenska napoved Novooadska vremenska napoved. Oblačno v severnem ln severnozapadnem delu države, drigod vedro. Deževalo bo v severnem delu državi, drugo*' najbrže lokalne nevihte. SARGOV KALODONT fc JUTRO« št. 169 ljani tujci sicer ne ostajajo dolgo, ker potujejo dalje, na morje ali na Gorenjsko, vendar so bili hotelirji s početkom sezije prav zadovoljni. Pričakujejo pa spet večjega dotoka tujcev, ko se poletno vreme zboljša in ustali Predstavniki nemškega tiska obiščejo Jugoslavijo Ljubljana, 25. julija V spominu je, kako je pred meseci povabila Nmčija v goste skupino jugoslo-venskih novinarjev, ki so potem poleteli z letalom »Marschall von Hindenburg« z ze-munskega letališča. V Nemčiji so si ogledali parade in zanimivosti, nakar so vtise s pota popisali v vseh večjih jugosloven-skih listih. Kakor izvemo, se namerava naša država oddolžiti Nemčiji in povabiti v goste okrog 30 nemških novinarjev, zastopnikov največjih nemških listov. Nemški novinarji pridejo k nam po dosedanjem načrtu sredj avgusta in ostanejo v Jugoslaviji kakih 15 dni. Ogledali si bodo vse važne tujsko prometne kraje, o katerih bodo po vrnitvi v domovino gotovo opisali svoje vtise "in doživljaje. Kakor v Beogradu in Zagrebu se vrše glede organizacije obiska nemških no- Da bo dovolj vode ob požara Danes opereta sladkih popevk in veselja v planinah in naravi! Veseli svatje Hansi Niese v svoji najboljši vlogi ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.14, 9.% uživati čisti zrak, ki so ga leta pogrešali. vega življenja: umrje pri porodu in mu zapusti otroka. Do sem se razvija epič-na linija romana vzdržno in plastično; nekatere deformacije in nejasnosti se tičejo samo detajlov. Toda v plitvini poslednjih poglavij, kjer Junak romana zavzema odnos nasproti ostalima mladenkama, popolnoma usiha prvotno močni tok poezije. Ta bleščeča, himnična ljubezenska pesem izzveni naposled v prazno. Vendar je »Pesem o roži« vse kaj drugega nego roman običajne literarne proizvodnje. Avtor takih knjig, kakor so »Na gorah«, »Marjetica«, »Blodnje«, prihaja še vedno dalje nego si drznejo drugi, četudi ne pride prav do tja, kamor se je bM napodi. V »Pesmi o roži« opeva edinstvenost, veličino in lepoto ljubezenske usode, metafizično sovis-nost poti, ki jih hodi človeška ljubezen. Tega načrta pa ni mogel izvršiti, ne da bi zazijale razpoke. To ne pomeni, da ne bi bil romanopisec, čigar moči ne zadoščajo za večjo nalogo, res pa je, da je večji kot pesnik nego kot romancijer. Vzlic temu je Durych eden izmed onih pisateljev, ki na poti sodobne češke proze kažejo smer. Josef Knap (Praga). Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" Kulturni pregled Iz najnovejše češke proze Domače vesti ♦ Slavje prvih srbskih ustašev se je skromno in tiho vršilo v nedeljo v Beogradu in je o njem izven malega kroga ie redko kdo kaj vedel. Zbrali so se najstarejši dobrovoljci, ki so leta I876. iz Srbije udarili preko Drine, da bi pomagali vojvodi Petru Mrkonjiču in njegovim četam, ki so bile že obkoljene v Bosanski Krajini. Teh prvih dobrovoljcev je bilo 280 in imeli so pri svojem junaškem pohodu velik uspeh, ker so prebili strnjene turške vrste, osvobodili mnogo ujetnikov i,n zavarovali hrbet borcem Petra Mrkonjiča. V Beogradu živi še deset udeležencev teh bojev, ki so se vsi zbrali na skromni proslavi. Naslednji dan pa so v neki beograjski cerkvi počastili spomin svojih pokojnih tovarišev in je ob tej priliki, kakor poroča »štampa«, prišlo do žalostnega incidenta. Vodja najstarejših četnikov je hotel po obredu, ki je trajal samo 15 minut izročiti duhovniku 50 Din za nagrado. Duhovnik pa je energično zahtevaj honorar 300 Din. V cerkvi je prišlo zaradi tega do prepiranja, ki pa ga je vodja starih četnikov ustavil z zagotovilom, da bo zahtevani honorar duhovniku naknadno izplačal. ♦ Jubilej najstarejše Stražiščanke. Danes praznuje ga. Marijana Omanova, roj. Jerebova v Stražišču pri Kranju v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov svoj 89. rojstni dan. Rodila se je v tem prijaznem kraju ob vznožju Sv. Jošta, v katerem je učakala tudi svojo visoko Btarost. 2e kot mlado dekle se je ukvarjala s sitar-stvom. Ko ji je bilo 28 let, se je poročila s Sitarjem Matijo Omanom, s katerim sta živela složno i/n zadovoljno ob 11 otroiih. Ko je bilo najstarejšemu izmed njih, ki je pozneje padel na fronti — šele 17 let, je postala vdova, vendar pa jih je vse vzgojila v zgledni poštenosti in ljubezni do de-dela. Danes živijo še štirje njeni otroci, izmed katerih bo najstarejša hči Marija v novembru praznovala 60 letnico svojega rojstva in biva pri sinu v Ljubljani, druga nči Francka živi pri materi in ji lepo streže, sin Janez si je ustanovil družino v Stražišču in je zaposlen pri »Vulkanu« v Kranju, najmlajša Mihaela pa je že prav tako vdova kot obe starejši sestri in živi pri materi doma. Jubilantka se vkljub visokim letom prav dobro počuti, sedi pri peči in brez očal krpa predpasnike svojim vnukinjam. Rada pove, da je ostala tako zdrava in čila v prvi vrsti po zaslugi dobrega domačega črnega kruha, ki ga še danes najrajši je. Spoštovani starici še na mnoga leta! + Mednarodni kongres raziskovalcev ma« larije, ki ga prireja higienska sekcija Društva narodov, se bo vršil letos avgusta in septembra v Rimu. Za našega delegata je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja odredilo dr. Milana Gozdeno-viča, ki službuje pri Higienskem zavodu na Cetimju. Dr. Gvozdenovič že dolga leta raziskuje malarične kraje zetske banovine in je imel pri tem delu že velike uspehe. ♦ Za obmejni narodni gasilski zlet v Gornji Radgoni je ministrstvo prometa dovolilo 50% popusta na vseh državnih železnicah. Trška občinska uprava je naprosila vse hišne posestnike, da ob slavnostnih dneh razobesijo zastave in okrasijo okna ter jih na predvečer pri odhodu in bakladi razsvetlijo. Prijave udeležencev Se vsak dan množijo iz dravske kakor tudi iz savske banovine. Ker se pričakuje ta dan ogromen dotok vseh gostov, se naprošajo vse čete iin vabljena društva, da pošljejo svoje prijave pravočasno na naslov: »Prostovoljna gasilska četa v Gornji Radgoni«, ker bo le na ta način mogoče oskrbeti vse potrebno ter ugoditi željam vseh prijav-lje-ncev ob velikih zletnih dneh. + Važno arheološko področje v nlikl okolici je Humska čuka., hrib, ki se dviga 150 m nad ravnino ob Nišavi. Na" tem terenu se že nekaj dni mudi arheološka ekspedicija pod vodstvom dr. Grbiča. V H umski čuk} so ostanki predzgodovinske ■naselbine, ki jih člani ekspedicije skrbno odkopavajo in registrirajo. Napolnili so že 10 velikih zabojev z važnim arheološkim gradivom, obetajo pa si še znatnejše uspehe, ker se bo ekspedioija mudila na Hum-eki čuki še najmanj 10 dtni. ♦ Praznik Hrvatov v južnomoravskih občinah. V Češkoslovaški republiki živi precej Hrvatov, ki domu jejo po večini v južnomoravskih občinah Dobropolje, Novi Pre-rov, Biškupice in še nekaterih drugih. Ti Hrvati so živeli nekdaj skupaj z gradiščan-skimi Hrvati, pozneje pa so se preselili proti severu in so naseljeni v južnomorav- Luka greha Film po znanem gledališkem komadu »Mano« se na vsestransko zahtevo predvaja Še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer po najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO DVOR. Telefon 27-30. Jutri: Szoke Szakall v filmu: »Poročim svojega moža«. skih občinah že 350 let. Letos r jeseni bo hrvatski živelj na Moravskem svečano proslavil 350 letnico svoje naselitve. ♦ Ureditev radijske postaje v Subotlcl. V zadnjem času je postajalo vedno važnejše vprašanje ureditve radijske postaje v dunavski banovini. Ta banovina, ki ima veliko število radijskih naročnikov, nima svoje emisijske postaje, ki "bi bila tako potrebna iz političnih in kulturnih razlogov. Merodajni krogi v Beogradu so naposled odobrili načrt ureditve radijske oddajne postaje na področju bivše Vojvodine, za sedež postaje pa so odredili Sombor ali pa Subotioo. Že v začetku te akcije je kazala Subotica veliko zanimanje za zadevo, ker je kot obmejno mesto najbolj izpostavljena vplivom madžafske iredente. Radijske postaje z Madžarske so vsak dan širile raznovrstne vesti z nam nasprotnimi tendencami. Zaradi tega je namestitev radijske postaje baš v Subotici zelo važna in da bi načrt čimprej uspel, pričakujejo tudi pomoč od države. Država naj bi odstopila tej postaji dohodke, ki jih ima v severnem delu Vojvodine od radijskih naročnikov za tako dolgo, dokler ne bodo poravnani instalacijski, stroški. Instalacijo 'bodo izvršile domače tvrdke po najnižji ceni. ♦ Domači in tuji delavci. Kako živijo delavci iz inozemstva na škodo domačih delovnih moči, se posebno dobro vidi v Industrijskih podjetjih v Karlovcu. V tem mestu je preko 30 podjetij, v njih pa je nameščenih mnogo tujcev pod imenom raznovrstnih »strokovnjakov«. Ti strokovnjaki opravljajo ravno taka dela kakor doma-mači delavci, samo pri plačah je velika razlika. Tako je pri mojstrih, kakor tudi pri delavcih nižjih, kategorij. Pri teh so razlike še posebno drastične. Domačemu delavcu plačujejo na dan komaj po 13 Din, inozemskemu pa po 32 in še več. Zaradi takih krivic so se predstavniki delavstva že obrnili do oblasti. ♦ Pilotska šola Aerokluba v Zagrebu. Vseučiliščniki kakor tudi maturanti srednjih šol, ki še niso odslužili dijaškega roka lahko brezplačno dovršijo pilotsko šolo Aerokluba v Zagrebu pod pogojem, da po absolviranju šole odslužijo svoj dijaški rok v avijaoiji. Vsak kandidat naj predloži Aeroklubu v Zagrebu prepis spričevala zrelosti ter potrebne formularje, ki jih vsak kandidat lahko dobi v pisarni zagrebškega Aerokluba, Gajeva ulica 7, Aeroklub tudi sprejema v svojo pilotsko šolo vse one, ki žele proti plačilu absolvirati pilo-tažo, da po položenem izpitu dobe diplomo sportno-turističnega pilota. V šolo se sprejemajo tudi dame. ♦ Vpisovanje na srednje šole. Opozarjamo starše, da si preskrbe pravočasno davčna potrdila. Brez teh je vpisovanje v srednjo šolo nemogoče. Za otroke istega zavoda zadostuje le eno potrdilo. Potrdila izdaja davčna uprava ali urad, ki nakazuje mesečne prejemke. Kdor ima več otrok na srednji šoli, plača ea najstarejšega celo, za ostale pa le polovično šolnino. V izvešt-jih srednjih šol so tabele po katerih se odmeri šolnina. ♦ Otvoritev novega postajališča. V nedeljo 29. t. m. se otvari oa progi Karlovac-Ljubljana med postajama Ozalj in Kamenje novo postajališče Zaluka. Na novem postajališču se bodo ustavljali vsi potniški vlaki po 1 min. Prva se ustavita vlaka št. 9221 in 9216. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 59. letošnji številki z dne 25. julija: naredbo o izvozu konj v Nemčijo; naredbo o izvozu svinjske masti v Nemčijo; pravilnih o standardizaciji svinjske masti, namenjene za tevoz; norme oa pletenine iz lesenih letvic, odredbo o postavitvi komisij ln komisarjev za pregled in razredbo sadja v dravski banovini ter objave banske uprave za pobiranje občinskih trošarin v letu 1934. ♦ Tujski promet na Jadranu. Iz vseh krajev na naši jadranski obali poročajo o živahnem tujskem prometu. Hrvatsko Primorje z otoki, srednja Dalmacija, pa tudi južna Dalmacija z otoki so polni tujcev. Za tekoči kakor tudi za prihodnji meBec pa je priglašenih še mnogo domačih in tujih gostov. ♦ Umrla js na Raki ondotna učiteljica gdč. Emilija Voukova. Pogreb blage po-kojnice bo Jutri ob 16. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Popravek. V našem včerajšnjem poročilu o snovanju zdravniške stanovske organizacije v Ljubljani se Je pripetilo nekaj nerodnih tiskovnih pomot. Beograjski zdravniki, ki so prispeli na konferenco v Ljubljano, &o se mimogrede sestali v Zagrebu z zastopniki Ekonomskega udružs-nia lekara (ne pa lekarnarjev) in v Ljubljani se, kakor je ia celotnega teksta razvidno. snuje zdravniSki sindikat. ♦ Neurje v varaždinskl okolici. V ponedeljek je močno neurje s točo napravilo veliko škodo tudi v varaždanski okolici. Deževati je pričelo že opoldne, toča pa se je vsula okrog 14. ter je bila ponekod v debelosti orehov. Po vaseh žabniku, Barto- lorcn, štefiancu to Zamlaki je padala poln« četrt ure ln Jo Je bilo toliko po njivah in po teh, da bo jo odmetavali z lopatami. Največjo škodo je povzročila toča po koruznih nasadih, pa tudi vinogradi na Brijegu so močno poškodovani. Občinski organi cenijo škodo na 2 milijona dinarjev. Škodo bo cenila Se posebna komisija, ki jo Je že odredila banska uprava. ♦ Letošnji tobak boljši kakor lanski. Iz Mostarja poročajo, da se je te dni pričelo tamkaj zbiranje tobaka v zelenem stanju. Uvedena je akcija, da se zvišajo odkupne cene. Računa se, da bo letošnji tobak v celoti mnogo boljši kakor je bil lanski. ♦ Muslimani v Zagrebu tvorijo že tako številno kolonijo, da so sedaj stavili predlog, naj se tudi nad njo razširi šerijatsko pravo in v njej osnuje posebno šerijatsko sodišče. Lani pa je kolonija prosila za dovoljenje, da bi si izgradila svojo džamijo. Posebna deputacija se je tudi obrnila na vrhovno šerijatsko sodišče v Sarajevu, da bi tudi ono interveniralo. ♦ Obletnica smrtne nesreče Marjana Grebenca. Prav ob času, ko »o naše planine spet zahtevale svoje prve letošnje žrtve poteče danes leto dni, kar se je sm-t-no ponesrečil pod Triglavom, na Tominško-vi poti na Cmiru, sedemnajstletni dijak ni-ške železniške elektrotehnične šole Marjan Grebene iz Ljubljane. V imenu prijateljev iz Mojstrane in z Dovjega, ki je 1 ljubeznijo spominjajo nesrečnega mladega turista, je prinesel znani planinec g. Hudarln lep venec na njegov grob. Ob prihodnji obletnici bodo planinci na kraju nesreče odkrili Marjanu bronasto spominsko ploščo ♦ Spori med zakonci dajo največ dela velikemu pravoslavnemu cerkvenemu sodišču v Beogradu, če bi zakonci ne siliH narazen, člani sodišč ne bi imeli dosti opravkov. V enem letu je namreč to sodišče reševalo in rešilo 629 sporov med zakone!, dočim Je bilo v razpravah le 34 prestopkov duhovščine in 44 drugih zadev. ♦ Drzen vlomilec ie pobegnil lz zaporov. V zaporu sreskega sodišča na Brdu pri Kamniku je bil vlomilec in poklicni tat Ka-rol Kokalj, že neštetokrat kaznovan. V pre-jskavi je bil zaradi mnogobroinih tatvin in vlomov, ki jih je letos pomladi in junija izvršil v kamniški okolici in drugod. Orožniška eskorta je 14. t m. prejela nalog, da ga odpravi v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Kokalj pa je tik pred eskortiranjem nekako porabil priliko in pobegnil. Zadnje dneve je bilo okoli Kamnika izvršenih že več tatvin, ki iih pripisujejo na račun vlomilca Kokalja- Mož s© pač ne bo dolgo veselil zlate svobode, kajti oblasti so razposlale za njim tiralico. Kokalj se zaenkrat skriva po samotnih naseljih in hišah, prenočuje pa po šumah. Ponoči pa hodi na lov. ♦ Krvav obračun z zaročenko I« njenimi starši je napravil ▼ Skoplju mladi Bečir Tairovič. Pred nekaj meseci se je zaročil s hčerko nekega obrtnika in so bili do nedavno zaročenca kakor tudi starši vneto na delu pri urejevanju bodočega skupnega doma. Iz raznih vzrokov pa so v zadnjih dneh starši prigovarjali hčerki, naj prekine svoje zveze z Bečirjem. To je mladeniča tako razkačilo, da je na ulici 1. nožem napadel zaročenko in njuna roditelja. Mater je zaklal, očeta in hčer pa Je hudo ra-alL ♦ Roparski umor v Petrlnjl. V sredo so odkrili v Petrtaji strašen zločin, kakršnega že dolgo ni bilo v tem kraju, žrtev zločina je 60letna posestnica Ana Bulatova, ki je stanovala v svoji hišici v vinogradu nedaleč od mesta. Njeno truplo so našli v Sveži ceneni filmi velikost 6X9 cm, 8 posnetkov, 26® Sch. a Din 12, 14 in 1* dospeti pri Foto Touristu Lojze Šmucu Aleksandrova c. 8 ZOBOZDRAVNIK DR» RODOSCHEGG ne ordinira do konca avgusta. Koii manjka pri Godnčenjn ma- ž&obe. Bakreno, temno polt in lepo gladko kožo dobit-e 1« Juko i»™-žete telo pri 60lmčenju i originalnim N I G G E R O L (Peten* št. 5922) oljem ali kremo x« aotatoflj« tn maeaio. Dobi se v vpeti lekarnah iu drogerijsi.b. — Drogerija Oregorii, LJubljana, Prešernova 5. moda je trajala vse do cesarja Hadriana (117—138), ki je imel bradavice po obrazu in jih je skušal skriti z brado. Zdaj so ee vsi civilizirani moški zopet obradili. šele iz slovarja antike 6em izvedel, da bi bil razvoj evropske kulture mnogo počasnejši, če ne bi Rimljani naučili Germanov vrtati vodniake in staviti steklene šipe Tia okna: prva pridobitev je omogočila, da eo se dotlei pusti kraji v Evropi lažje naselili. driga pa je pripomogla k temu, da eo narodi srednje in severne Evrope lažje premagovali zimo. Pri geslu o knjigah čitamo. da najptarej-?a, res ohranjena antična knjiga poteka iz 4, stoletja pred Kr.; je to izvod pesmi Timoteja. zelo slabega verzifikatorja, ki je bi! za žhijenja izredno moderen. Knjigo eo našli v Egiptu v giobu nekega vaškega učitelja in je sedaj spravliena v berlinskem državnem muze:u. Najlepše ilustrirano antično delo Dioskurida iz 1 379. je ohranjeno na Dunaju. Presenetljivo ie. da so že stari Grki imeli svojega iBaedeckerja« za Kitajsko. Kandidatov za vse mogoče reči ie danes mnogo med nami; odkod Da poteka beseda? Candidatus ie bil tudi pri Rimljanih človek, ki še ie potegoval za kak urad, toda nosil ie belo topo (toga candida), odtod ime. Kako eo se spremenili pojmi o prostoru: Rimskemu pesniku Horacu je bila pot od Fora Romanum do Trastevere (poldrjg kilometer) že zelo dolga, kaj naj pa poreče eodoben Parižan, ki ga vodi pot skozi da- našnji Pariz od Bois de Boulogne do Vin-cennee (dvanajst kilometrov)? Tako eo na-rastla mesta! Da je Goethe pisal svoje pesmi pri enaki notni luči (oljeniei) kakor Pindar, jie znano — človeštvo je potrebovalo tisocletia, preden je po današnje premagalo nočno mo, — manj znano je, kako eo še do 19. stoletja vplivali na medicino nauki starih zdravnikov. Še v letih 1821-1833 je izšla popolna izdaja Gallena v 22 knjigah. Inflaciijske skrbi so poznali že okrog leta 300. po Kr. Med tem ko je 1. 267. stala hiša v provincialnem mestu 2000 drahem, je 40 let pozneje dobil nekdo na njo hioo-teko v višini 384.000 drahem. V tei inflacijski dobi eo stale šHri kure 30.000 drahem, pol litra vina 12.000 drahem, da, celo 26.000 dr. Tako bi lahko navedli iz tega »Slovarja antike« vse polno zanimivih podatkov, ki jih drugod ne najdeš zlahka in ki v marsičem potrjujejo, dn »ni nič noveea pod eoln-eem«, v drugem pa kažejo. da antične ideje. naprave, iznajdbe vplivajo tjdi na sodobnost; da je antika prisotna v vsej današnji civilizaciji in da studii obeh Jezikov in njune literature še vedno ni nekoristen trud in potrata časa. Skratka: Lamerjev »Slovar antike* je pokazal, da ie v antičnih pojmih še mnogo živega in še vef. zanimivega tudi za nas, ki nismo profesorji klasične filologijs. — Poljski pisatelj P. A. Ossendowski. ki ie znan tudi kot prijatelj Jugoslavije (pred- sednik Poljsko-jugoslov. lige v Varšavi) ]o bil v priznanje svojih literarnih zaslug />d-likovan z oficirskim križem francoske Častne legije. Oseendowski je avtor romana o Leninu, ki ga j-e pred leti izdala v slovenskem prevodu Umetniška propaganda. Ali i«umira koncertna dvorana? Najnovejša številka zagrebškega »M u z i č a r a« prinaša o teto vprašanju dva odgovora: glasbenega kritika in prirejevalca koncertov. Kritik je glede bodočnosti koncertov črnogled. Med dragim pravi: »Prišlo je do popolnega bankrota vzgojne moči. Ako ee kdaj še naoohii koncertna dvorana zaradi prominentneea imena kakšnega dirigenta ali solista, tedai tudi to kaže, da je glasba kot taka izgubila svo? vpliv in da na današnje ljudi ne vpliva kot center duševnih in življenjskih potreb, marvef da ima le še Dovsem dekorativni značaj. Glasba je i vso močjo učinkovala na ljudi prejšnjeca stoletja. med tem ko bi današnja družba potrebovala drugačno glasbo- Sicer skušajo vnesti v glasbo sodobne doživljaje ln sodobno Minevanja, vendar eo to zsrojj eksperimenti in bo Ireba še dolgo Čakati, preden se ustalijo. To bi bila oodoba današnjega glasbenega stanja. Z ene strani stoji lik konservativne Glasbe. ki se zaradi samoohranitve poslužuje vnanjih dekoracij (imeni) kot koncesije, da sploh zbere okoli sebe občinstvo, nji- nasproti pa stoji močna volja po novi glasbeni smeri. ... Koncertne dvorane bodo čedalje boli prazne, ker vedno bolj peša zanimanje za glasbo...« Kritik,. ki očitno podlega neveeeli kulturni bi- 5HELL 5ICURHA 5HRT VSEM IN5EKT0H vodnjaku, kamor ga Je bil vrgel zločinec, ko je starki razbil glavo s sekiro. Lz hiše bile odnesene poleg gotovine tudi razne dragocenosti in vložne knjižice. Motivi so torej jasni, okolščine zločina pa so vendarle skrivnostne. Pod sumom soudeležbe »o zaprli Aninega moža Petra, ker so na neki njegovi obleki, najdeni v hiši, našli krvave madeže. Peter Bulat pa je bil tedaj, ko je bil umor izvršen, precej daleč od hiše pri mlačvi. Kot morilec on ne pride v poštev, ker pa je bil z ženo skregan, pa domnevajo, da je najel neznanega zločinca ter ga natančno poučil o razmerah v hiši. Za po-tek preiskave vlada v Petrinji in okolici velikansko zanimanje. ♦ Razbojniški napad v Pomoravju. V vasi Mljatovcu blizu obale Morave so pozno zvečer maski ran i in dobro oboroženi razbojniki napadli družino kmeta Dra-gutina Todorovica, ki je dan poprej prodal nekaj lesa iz svojega gozda. Razbojniki so vdrli ▼ hišo, okollli vso družino: očeta, mater, dva aina in snaho ter zahtevali denar. Gospodar jim je izročil nekaj denarja, zahtevali po so več Ln ker Je trdil, da je vse, kar ima, so razbojniki potegnili nože ter navalili na družino. Ranili so vse in bi Jih bili najbrže tudi pomorili, če se ne bi 'bilo od zunaj sačulo lajanje psov in škripanje nekega voza Sosedje so ranjencem nudili pomoč, alarmirali orožnike, za razbojniki pa ni bilo sledu. Stari Dragutin Todorovič Je tako hudo Tanjen, da , čije čitalnica je pod milim nebom. Knjige so spravljene v posebnem paviljonu, občinstvo, ki si jih izposoja, pa poseda po klopeh lepega vrta in združuje koristno s prijetnim: duševno hrano z dobrim, osvežujočim zrakom. Kdor ve. kako mučno je ob vročih poletnih dneh sedeti v sobi pri knjigah, bo e Francisom de Miomandreom zavidal turinške ljubitelje (izposojenih) knjig, ki lahko v senci lepo urejenega parka prebirajo bodisi romane ali masari traktate o mehaniki V počitniški sezoni bi si lahko marsikaj zamislili pod milim nebom; morda tudi redakcije dnevnikov. Predstavite si, da Se pišejo članki v prijetni gozdni eenci namesto v zatohlih uredniških celicah: koliko več naravnega in svežega bi bilo v njihl Miomandre ne verjame, da bi Francozi posnemali hirinški vzor: pri njih je, pravi, star predsodek, da ee idejta študija vedno veže e slikami prieiljenosti in otoi-nosti. Hoteli bi pa?- tudi s knjigami v naravo. a se ne upajo, da bi ne postali »neresni«. Predsodek, ki je nemara tudi pri na« že močno prileten!... Pristopajte k nVodnikovi družbi" P RAV E| ASPIRIN tablete imajo z ene strani vtisnjen „Bayer* Jev križ © " a z druge strani Ime ..Aspirin 0-5". ASPIRIN Mala tableta * velikim učinkom. V. i. .Jugeli. k d. Zagreb. OfiU« i« reg. pod S. Br. 12.314 od 25. Vi. J934. R.), Sp elmann (Avstrija), L. Steiner (Madžarska), dr. Astaloš, dr. Drezga in Vasja Pire (Jugoslavija); nadalje Vidmar jun. kot zastopnik Ljubljanskega šahovskega kluba ter Kramer in Stupan kot zastopnika Mariborskega šahovskega kluba. Žrebanje^ za turnir se vrši v soboto 4. avgusta zvečer! prvo kolo se igra v nedeljo, 5. avgusta od 8.30 do 13.30 in od 15. do 17. ure, nadaljnja kola dnevno od 15. do 20. In od 9. do 11. ure nadaljevanje. Zadnje kolo bo 15. avgusta ob 8.30 do 13.30 in od 15. do konca vseh partij. Turnir se bo igral v spodnji renovirani kazinski dvorani na Slomškovem trgu. a— Iz Glasbene Matice. Na zadnji seji je odbor Glasbene Matice poveril mesto šolskega vodje g. prot. Mirku, bivšemu dirigentu pevskega z-bora, za dirigenta pevskega zbora je imenovan g. Vinko Šušter-šič. sedai pomožni dirigent ljubljanske opere. Predsednik Matice g. dr. Tominšek je nastopil dopust in ga nadomešča I. podpredsednik g. Janko Arnuš. a— Strelska družina Sv. Jurij ob Pesnici priredi v nedeljo 29. t m. na svojem strelišču v Sv. Juriiu nagradno strelsko tekmo, združeno z ljudsko veselico. Sodeluje pevsko društvo »Jadran«. Začetek tekme ob 8., veselice ob 15. uri. Strelci naj prinesejo puške s seboj. Vsi strelci in prijatelji tega viteškega športa in drugo narodno občinstvo vabimo v prijazni obmejni Sv. Jurij. a— Promenadni koncert. Danes od 20.30 do 22. bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. a— Kolonija mariborskega Podmladka Rdečega križa v Bakarcu se bo vrnila v torek 31. t- m. ob 22.21 na glavni kolodvor. Starši, pridite ro otroke! a— Smola tihotapcev z živino. Naši obmejni organi so te dni zaplenili na meji pri o v. Kungot; tri pare volov, ki šo jih hoteli naši kmetje spraviti v Avstrijo. Graničarjl so vole zaplenili, tihotapci pa se bodo morali zagovarjati rred sodiščem. a— Tatvina koles. Trgovskemu potniku Frideriku Skačeju je nekdo ukradel iz veže na Aleksandrovi cesti 1000 Din vredno kolo, ki nosi evidenčno številko 74.716 Gospodarstvo Naš izvoz v prvem letošnjem polletju Včeraj je >Jutro« že objavilo globalne podatke o našem izvozu in uvozu v janiju kakor tudi v prvem letošnjem polletju. V naslednjem ob-avijamo sedaj *e podrobne podatke o našem izvozu v letošnjem prvem Dolletiii j Izvoz Živine. Naš izvoz živine ee jč letos v splošnem Se precei ugodno razvijal, razen uvoza svinj, ki je nazadoval. Po številu izvoženih glav živine ce je naš izvoz živine zadnia ta takole razvijal: I r»oll. k on i i govedo svinje drobnica 1932 8.686 13.966 121.259 40.7o7 1933 16.695 30.895 1 01.300 105.151 1934 20.915 36.370 64.369 121.765 Kakor nam kažejo gornje Številke, ee le letoe nadalje povečal naš izvoz konj, goveda in drobnice. Izvoz goveda in drobnice se je v zadnjih dveh letih po številu celo po-trojil. Na polovico pa je nazadoval izvo* svinj. . Po vrednoti seveda izwz m v toliKi mori napredoval, vrednost izvožene živine i«* znašala v prvem polletju zadnjih tre>h let v milijonih Din: govedo svinje drobnica ~20.9 110.6 3.0 40.8 101.7 5.8 53.6 72.0 8.1 Navzlic nižjim izvoznim cenam se ie izvozna vrednost pri konjih, pri govedu m pri drobnici več kakor podvojila, ori niah pa je seveda padla. . "Nadalje ugodno ee ie razvijal tudi liro« perutnine, ki ie letos znašal v prvem pol-leth 565 va«ronov (lani v prvem polletju 455 predlanskem 322) v vrednosti 54.2 milijona Din nasproti 42.9 milijona Din v Tan ekem prvem polletju in 34.3 milijona Din v predlanskem prvem polletju. Izvoz svežega 1932 1933 1934. kor*ii 11.4 23.3 27.7 mesa se je po količini, kakor tudi po vred nosti nekoliko zmanjšal. Svežega mesa smo letos v prvem polletju izvozili za 39.4 mlli-iona Din (lani 47.2, predlanskem 47.8) Znatneje pa ie leto« nazadoral izvoz jajc. kar je pripisati naraščajočim možnim omejitvam raznih držav, vendar ie pričakovat!, da se bo ta izvoz v bodoče nekoliko popravil glede na nove treovinske pogodbe. Letos smo v prv°m polletju izvozili 8fd vag.m jaiic (lani 1279. predlanskem 1014) v vrednosti 61.9 miliiona Din (lani 116.3. predi. 111.4). Važna postavka v našem izvozu p« tvori v zadnjem času i**o* perja in puh« ki ie leto« v prvem polletju dosegel 113 milijona Din (lani 5.8. predi. 4.6). Prav tako opažamo stalno dviganje pri izvozu sirovih kol. tako po količini, še boli pa po vrednosti zaradi ugodnejših cen. Izvoz sirovih kož je leto« v prvem polletji znašal 29.5 milijona Din nasproti 19.0 milijona Din v lanskem prvem polleten in 10.6 milijona Din v prvem polletju 1902. II. Žito. V izvozu žita je tudi letos koruza zavzemala prvo mesto. V prvem polletju smo izvozili 27.209 vagonov koruze (lani v prvem polletju 28.290, predlanskem 5243) v vrednosti 208 milijonov Din (lani 198 milijonov, predlanskem 45 milijonov). Izvoz pšenice se je prav za prav začel šele v juniju. V prvem polletju smo izvozili vsega le 984 vagonov pšenice (lani 326. predlanskem 10.847) v vrednosti 11.4 milijona Din (lani 5.6. predlanskem 127.6). Prfecej pa e*. je letos dvignil izvoz otrobov, ki smo jih izvozili 1677 vagonov (lani 3"Wl v vrednosti 10.5 miliiona Din (lani 2.5V Izvoz moke -e bil nadalje malenkosten. Ostalih vrst žita pa smo izvozili 455 vagonov (lani 167) v vrednosti 4.2 milijona Din (lani 2.1). Curih. Pariz 20.2275. London 15.4625, New>'ork 306.75, Bnieei; 71.70. Milan 26.3150, Madrid 41.90. Amsterdam 207.60, Berlin 118 80 Dunaj 57.30. Stockholm 79.77, Oslo 77.75. Kobenhavn 69.10. Praga 12.74, Varšava 57.9850, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. Vojna Skoda 320—322, 7V« !n-sest 71-72. 8*/« Blair 65-66. 7n/o Blair 58 _58 50, TI* Drž. hip banka 68—60, 4°/« agrarne 38-3®. &>l* begluške 55-56. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 818— 323 za dec. 323 den.. 7°/» invest. 7l.!V) —72 T!o Blair 59—60. S"'® Blair 66.50 den., 7°/* Drž. hip. banka 69.50 den., 6"/o beglu-ške 56.50—58. a sept. 56 den.; delnice: Nar. banka 40"0 deru PAB 218—220, Sečeran.i Osijek 111-125. Trbovlje 80-88. Beograd. Vojna škoda 320—320.50 (321, 319.50 zakli.). za nov. — (323 zaklj.), za dec 324-324.50 (325. 324.75). 8»'o Blair 67 den.. 7*/o Blair 58.75- 59.25 (59), Nar. banka 4045 den.. PAB 220—221. Blagovna tržišča 7ITO + Chicaeo. 25. julija. Začetni tečaj: Pš* niča: za julij 96.125. za sept. 98, za dec. 99. koruza: za sept. 65. za dec. 68. + Winnipeg, 25. juliia. Začetni tečaji-Pšenica: za julij 84.125. za avg. 85.25. za okt. 86.50. 4- Ljubljanska borza (25. t. m). Tendenca za žito nespremenjena. Z:%ključena sta bi- la 2 vagona pšenice. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 80 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg po 155.157.50. baška, 80 kg po 157.50—160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma auha * kakovostno garancijo za julij 147.50—150: moka: baška >0g« po 250—255, banatska 255—260. -f- Novasadfka blagovna borza (25. t, m.). Tendenca nespremenjena, za koruzo i>a čvrsta. Promet slab. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. stara. 78 kg 107.50—110; okol. Sombor, stara in nova 105—107.50; sred-njebaška m gorniebaška. nova in stara 107 50—110; baška. ladia Tisa, stara, 77 kg in nova 79 kg 120—122: baška ladja Bege j, ptara in nova 119—121; slavonska nova 102.50—105; sremska stara 106—108. nova 105—107; srornjebanateka. stara 76 kg 10C —108. Oves: banateki ladja 77.50—80. Ječmen: baški in e.remski novi, 65/67 kg 85— 87. Koruza: baška 90—92; okol. Sombor 91—93; banatska 89—91; baška ladjn T:sa ali Dinfv 101_102. Moka: baška in banai- Pka >0g< in *0gg« 186—2(6 (sremska. slavonska 185-195); »2« 165—185 (165-175); >o.' 145—165 (145—155); ^ 125—145 (125 -135), >7« in >8« 105-115 (105—110). Otrobi: baški in sremski 77.50—80: baaat-ski 75-77.50; baški 82.30—87.50. 4- Bndimpeštajiii-ka terminska borza (25 t. m.). Tenderwa slaba, promet živahen Pšenica: za okt. 16.03—16.05. za mar<\5 16.07—16.99; korora: za avg. 10.95—10.9« ea sept. 10.08—10.10. Živahna sezona v letoviščih Na Bledu imajo letos rekordno sezono — Tndi Rogaška Slatina je zadovoljna z gosti in prireditvami Iz Celja e— Sokolske okrožne in župne tekme v odbojki ibodo v nedeljo 12. avgusta v Celju. To zdravo in lepo igro goje danes že ssoro v vseh sokolskih društvih v -državi; v veliki meri se goji tudi v celjski sokolski žu-pi, saj bo na okrožnih tekmah 12. avgusta dopoldne nastopilo kar 25 postav iz celjske sokolske župe. Popoldne istega dne pa ee bodo pomerili okrožni prvaki za naslov župnega prvaka, ki bo pozneje zastopal celjsko župo na banovinskih tekmah, ki bodo tudi v Celju. — Načelništvo Sokolskega društva v Celju sporoča, da je redna telovadba članov, ki telovadijo v mestu, vsak torek in petek ob 20. V Gaberju pa je telovadba članskega oddelka ob ponedeljkih in četrtkih ob istem času. e— Društvo jugoslov. akademikov v Celju je v petek 20. t. m. obiskalo celjsko cinkarno i" s-i tam ogledalo lepo električno centralo, ki jo je razkazal in razložil delovanje strojev g. inž. Mikuš. Ostale obrate in dela v njih je razkazal g. inž. Stuhec. Ekskurzija je trajala dobri dve url in udeleženci so se seznanili z delom, stanjem delavstva itd. V ponedeljek 23. t. m. je predaval na članskem sestanku akademik Marko Josip »O današnji Evropi«. Z zanimanjem je sledilo temu aktualnemu referatu okoli 40 akademikov. Predavatelj je orisal na eni strani oboroževanje, bombne atentate, vojaške parade, na drugi strani pa težki socialni položaj današnje Evrope, in spet usodne posledice kapitalizma ponekod, dalje pomehkuženje današnjega Ev-ropca. Prihodnjič bo predaval akad. Adolf Svetličič o fašizmu. Jutri pohitijo akademiki na izlet v Velenje. e— Les je kradel. Včeraj dopoldne je bil v Celju aretiran 221etni posestnikov sin Franc J. iz Stranic pri Konjicah, ker je ukradel nekemu lesnemu trgovcu na Pra-n-kolovem voz tesarskega lesa, vrednega 800 Din, in ga prodal v Celju. Ukradeni les so vrnili lastniku. Sodijo, da je J. že vekrat ukradel omenjenemu trgovcu les. Izročili so ga okrajnemu sodišču. e— Dve nesreči. Pred dnevi je paizila 23 letna služkinja Barbara Pavličeva iz št. Lenarta nad Laškim na cesti pod št. Lenartom na dve kravi, vprežen.i v voz. Ko je privozil po cesti avtomobil nekega gostilničarja iz Laškega, sta se kravi spla-šili, podrli Pavličevo na tla in jo občutno poškodovali. Pri Sv. Krištofu nad Laškim se je ponesrečila 21 letna sedlarjeva žena Marija Dornikova. Pri mlačvi jo je zgrabila mlatilnioa in ji hudo poškodovala levico. Ponesrečenki se zdravita v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna komedija »Bressart ve vse« in zvočni tednik. Čvrst položaj dinarja Po najnovejšem izkazu Narodne banke od 22. t. m. se je zlata in devizna podlaga tudi v tretji četrtini julija povečala za 11.3 na 1892.1 milijona Din. Zaloga zlata se je pri tem dvignila (očividno v zvezi za nakupom zlata domače produkcije) za 2.5 na 1787.7 milijona Din. devizne rezerve pa so narasle za 8.8 na 104.3 milijona Din. V zadnjih štirih tednih opažamo, da z tata in devizna podlaga naše Narodne banke polagoma, toda stalno narašča. Od 22. junija do 22. julija je podlaga narasla za 33 milijonov Din (od 1859 do 1892 milnonov dinarjev). Tudi na svobodnem deviznem trgu je opažati zadnje tedne precejšnjo ponudbo deviz, kar je povzročilo padec tečajev. Na svobodnem trgu so se tuie devize pred petimi tedni trgovale na bazi^ 16.5o dinarjev za 1 švicarski frank. Cvrstejsa pozicija dinaria se kaže tudi v tečajih, ki jih beležijo naše borze v privatnem khri-ngu. Avstrijski šiling, ki se je sredi prejšnjega meseca trgoval še po 9.40, ie bil včerai v Zagrebu zaključen že po 8.5250. Tudi tecai angleškega funta v privatnem klirmgu je nazadoval od 255 na 243, V ostalem zaznamuje novi izkaz Narodne banke povečanje rezerv kovanega denarja v niklju in srebru za 20.1 na 304.3 milijona Din in zmanjšanje deviz, ki se ne vštejejo v podlago, za 2.8 na 20.0 miliiona Din. Posojila na menice so v tretji četrtini julija narasle za 3.6 na 1577.6 milijona Din, lombardna posojila pa za 1.0 na 236.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 2/.4 milijona Din in se je znova približal doslej najnižjemu zabeleženemu stanju. Skupni obtok bankovcev je znašal 22. t. m. 4085.3 milijona Din, dočim ie znašal lani ob istem času 4265.6 milijona Din, pred dvema letoma pa 4756.2 milijona Din. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev pa so v tretji četrtini julija narasle obveznosti na pokaz za 58.0 na 1234.8 milijona Din. Obveznosti na pokaz so torej dosegle izredno visoko stanje, kakršnega nismo zabeležili zadnje 3 in pol leta. Povečanje opažamo tako ori vlogah na žirovnih računih, ki so narasle za 41.1 na 524.2 milijona Din, kakor tudi pri obveznostih na pokaz po raznih računih, ki so narasle za 19.0 na 706.0 milijona Din. Obveznosti z rokom pa so ponovno nazadovale za 7.4 na 878.4 milijona Din. Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo in znaša sedaj kritie v zlatu in devizah 35.56 odst. (zadnji teden 35.551, kritje v samem zlatu pa 33.60 odst. (33.75). Listnica uredništva Gospod Rudolf Manjos zastopnik zavarovalnice v Mariboru, naj javi svoj točen naslov uredništvu. Gospodarske vesti — Povečana produkcija zlata v Peku. Francoska družba, ki je lani v iesen; priče la eksploatirati zlati rudnik v Peku v Južni Srbiji, je v zadnjem času svoie naprave razširila tako da je sedaj omogočena dvojna produkcija. Odkrita je bila tudi neka nova žila in se računa, da bo produkcija nadalje naraščata. V mesecu juniju je družba pridobila 12.4 kg zlata v vrednosti 630 tisoč Din. = Zamenja ?a obveznic vojn© škode. Glede na pojave krivega tolmačenja nekatenh določb pravilnika o zamenjavi obveznic 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo. ki ga nekateri širijo e tendenco, da ae zniža vrednost starih obveznic vojne škode, opozarja oddelek za državne dolgove pri finančnem ministrstVj lastnike starih obveznic, da eo vredne prav toliko kakor nove in da jih naj ne prodajajo po nižji ceni. ker ni točno, da bi se »tare obveznice m menjavale samo do 1. avgusta t, 1. Čeprav je v interesu lastnikov, da svoje stare obveznice izroče v zameno še pred 1. avgustom, če hoceVi pravočasno vnovčiti polletni kupon, ali pa vsaj pred 1. septembrom t. 1.. da lahko z novim? obveznicami sode-hijejo pri žrebanju serij in številk nov'h obveznic, ki se bo vršilo 1. septembra t. 1., ie treba lastnike obveznic poučiti, da se zamenjava starih obveznic za nove vrši tudi še po teh datjmih celih pet let. to le do vštetega 31. julija 1939 Stare obveznice voine škode morajo spreteti kot kavči 10. depozit, zastavo ali kakorkoli drugače vsi državni uradi in samoupravna telesa no vštetejra 31. iuliia t. 1. od 1. avgusta dalje oa bodo uradi smeli epreiempti samo novp obveznice voine škode. Starešine državnih in samoupravnih iradov bodo odgovarjali Po zakonu, če bi do vštetega 31. julija odklonili prevzeti" starih obveznic te r«ntf! kot kavčiio. depozit, zastavo ali knkorknli drugače. Ker ae od 1. avgusta dalje stare obveznice voine škode lahko samo še zamenjajo, ee od tedaj ne smejo več nahaiati v depozitu, kavciji ali kakorkoli druaač* ne v državnih ne samoupravnih jradih. temveč jih je treba takoj popisati in po pravilniku o zamenjavi izročiti najbližja davčni upravi ali pa poslati v zamenjavo oddelku za državne dolgove in državni kredit. Davčne uprave bodo sprejemale stare obvezni«?« v zamenjavo v juliju, avgueti in septembru, pa tudi pozneje, dokler drugače ne ukrene oddelek za državne dolgove. = Komisija za pregled sadja. Na podlagi 51. 25 pravilnika o kontroli presnega 9adija, namenjenega za izvoz in po predlogu zainteresiranih trgovekih in zadružnih organizacij, je dravski ban dr. Marušič izdal od redbo o postavitvi komisij in komisarjev za pregled sadja. Komisije so postavljene v Celju, Maribont. Ptujj, Murski Soboti in v Novem mestu. Komisiji v Celju predseduje sreski kmetijski referent v Celju, člana komisije pa sta g. Miloš Levstik, nadučitelj v p. na Miklavževem hribi in g. Fran Gori-čan. posestnik v Višnjj vasi. Komisiji v Mariboru predseduje sreski kmetijski referent za srez Maribor levi breg, namestnik in član je g. Fran Anlenc, inštruktor vinarske in sadjarske šole. člani oa so g. Franc Frae, posestnik v Dobrenju, Josip Blaževič, ekonom v p. v Studencih in Anton Kerenčič, predsednik občine in sadni trgovec na Ranči. Komisiji r Ptuju predsedjje sreski kmetijski referent v Murski Soboti, član in na mestnik je g. Albin Dular, ekonom na kmetijski šoli v Rakičanu in g. Franjo Ceh. trgovec v Mureki Soboti. Komisiji v Novem mestu predseduje sreski kmetijski referent v Novem mest j. člana pa sta g. Franc Fi-lipič, pomočnik sreskega kmetijskega referenta in Drago Vrisk, strokovni učitebj ?ia kmetijski šoli na Grmu. — Poleg tegn jt> imenovanih še 34 komisarjev za posamezne nakladalne postaj*. = Olja za letala s*> trošarine prosta. Finančni minister jie odredil, da 6e vsa clja. ki ee rabijo za pogon in za tnažo letal in motorjev vojaških in domačih letalskih družb, oproste državne trošarine. Za nabavo takšnega olia brez plačila državne trošarine je treba dobiti odobrenje pristojne finančne direkcije. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Sen.ipki rudnik sprejema do 13. avgusta ponudbe glede dobave 200 ološč železne pločevine. — Komanda pomorskega arzenaln Ti23. Promet ie bil v T'* inve-sticiiskem posojilu po 72 in v delnicah PAB po 220. Dovizo Ljubljana. Amsterdam 2301.24—2312.60, Berlin 1315.14—1325 94. Brusell 794.68 do 798 62 Curih 1108 35—1113 85 Londor 171.11—172.71. New York 3373 55 - 3401 81 Pariz 224.13—225.25 Praga 141 12 do 141.98 Trst 291 13—293 53 fpremiifl 2 Avstriiski šiling v privatnem kliringu 8.70-8.80. Bled, 25. julija Redka so naša letovišča in zdravilišča, ki so s svoio propagando dosegla tako viden uspeh, kakor ga je dosegel letos naš kraljevski Bled Ako primerjamo statistiko lanskega leta z letošnjo, bomo ugotovili razveseljivo dejstvo, da je imel Bled lani sredi julija 1898 gostov, dočim jih ima letos 2390, kar pomeni izboljšanje števila za 492, dočim je celotno letošnje število tujcev preseglo lansko doslej že za blizu 900. Ker bo največ gostov prišlo na Bled šele v začetku avgusta, bo letošnja končna statistika še mnogo boljša, najbrž za Bled rekordna. 2e v prihodnjih dnevih bo število gostov na Bledu doseglo 3000, a velik obisk pričakujejo iz Nemčije zlasti v posezoni. V primeri z lanskim letom je Bled letos zabeležil največji porast gostov iz Jugoslavije. Anglije. Amerike. Avstrije, Bolgarije, Francije. Grčije, Italije, Nemčije, Poljske, Rumunije in Švice, a najobcutnej-ši padec iz Češkoslovaške, kar pa na splos-no celotno številko ne vpliva preveč neugodno. Med posameznimi hoteli ima največji obisk Grand hotel Toplice, a slede mu ostali z zelo zadovoljivimi številkami, je pripravljena iluminacija vsega zdravilišča, v soboto pc bo Anin ples v reprezentančni dvorani. V nedeljo dopoldne bo otvoritev novega, velikega plavalnega kopališča. ki obeta postati največja atrakcija bodočih sezon, — popoldne pa bo otvoritev strelišča strelske družine. Sobe po hotelih se pridno polnijo, tako da je že treba povprašati po njih, preden se gost poda na pot. Upamo, da bo letošnja sezona posekala poslednji dve. Za to je naprošen Janez Nepomuk, ki ščiti naše zdravilne vrelce že preko 250 let! Močan dotok opažamo i* iužnih zdravilišč, kamor so se vozili i naši ljudje, da poskušajo tamkajšnje »jake« vode. No, in vendar so uvideli sedaj, da naš »Donat« tolče vse i po jakosti i po okusu, pa naj so to jugoslovanski ali inozemski vrelci! 12 velikih hiš bo itela železničarska kolonija Ljubljana, 18. julija Gradnja velike železničarske stanovani- - —- ------------------, , ske kolonije, ki jo je pričela zidati uprava tako da bo tudi končni materialni uspeh fonda za gradnio železničarskih stanovanj letošnje sezone za Bled pomenil mnogo. J skii, j,iš na veliki parceli med Tvrševo in Kolfort v vseh hotelih, ki je na popotno ma sodobni stopnji hotelske industriie. ustreza vsakemu gostu in je zaradi tega danes Bled na prvem mestu med vsemi ju-goslovenskimi letovišči in zdravilišči. K dobremu uspehu letošnje sezone je nemalo pripomogla tudi odlična organizacija izredno pestrih prireditev, ki jih z največjo skrbnostjo pripravlja blejska zdraviliška komisija pod vodstvom neumornega ravnatelja g. Letisa. Tako se je vršil v torek prav dobro obiskan izlet ju- goslovensko-češkoslovaške lige v športni hotel na Pokljuki, v nedeljo. 29 julija, se vrši v prostorih Kazine velik mednarodni plesni turnir za letno prvenstvo Jugosla Vodovodno cesto za Stadionom, živahno napreduje. Lani so tam postavili šest velikih poslopij, v katerih je 48 dovolj prostornih in udobnih stanovanj. Letos so zidanje nadaljevali in v fronti proti Vodovodni cesti je že nova stanovanjska hiša pod streho. Zdaj bodo ob Herbersteinovi ulici sezidali štiri nove zgradbe, ki jih bodo po vsej priliki dovršili do jeseni, oktobra pa bodo tik ob Vodovodni cesti pričeli zidati zadnje, dvanajsto veliko poslopje. Gradbena dela za to hišo pridejo v kratkem na licitacijo. S tem bo gradbeni program uprave za enkrat zaključen. Za Stadionom bo zgrajena prva velika moderna stanovanjska kolonija za.naše že- vije, v katerem bo najboljši plesni par do- [ezničarje, ki bo lahko drugim podobnim ustanovam za vzor. Čeprav zavzemaio hiše na zunaj včasih obseg kasarne, so stanovanja vzorno separirana med sabo in zlasti v najnovejših zgradbah so opremljena z vsem komfortom, ki ga lahko zahteva izbirčen sodobni stanovalec. Od Tyrševe do Vodovodne ceste teče vzdolž kolonije pet metrov široka pot, ob kateri se vrstijo skrbno obdelani zelenjadni vrtovi z ličnimi uticami, ki se skrivajo v cvetje m zelenje. Misliti bo treba samo še na otroško igrišče, ki je v takšni koloniji nujno potrebno. Stanovanja v koloniji so razmeroma poceni. Saj je jasno, da uprava fonda, v katerem je zbran železničarski denar, ne more zahtevati od svojih podjetij dobička. Vendar pa so najemnine pri današnjih prejemkih železniškega nameščenca še zmerom občutno previsoke. Kolonija je par kilometrov oddaljena od središča mesta in za pot v službo, na trg, v mesto so stanovalci navezani na avtobus ali pa. kadar gre proti zadnjemu, na trganje podplatov po precej dolgi Tyrševi cesti. Ce prištejemo te izdatke in odročnost stanovanja ob Her-bersteinovi ulici niso kar nič cenejša kakor v zasebnih hišah v mestu. Stanovalci zatorej upravičeno pričakujejo, da bo uprava fonda zdaj, ko bo gradbeni program dovršen in bo mogoče napraviti podroben proračun, znižalo najemnine._ Radio Petek, 27. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Ga ber). — 19.30: Reproducirana glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 18.30: Plošče. — 20: Koncert- T. •v::"" —i s:-" —i« „fn«o I "i večer iz Zagreba. — 22: PesmL s sprem-oni ki jih je poletje lievanjem orkestra. - 22.15: Plesna glas- ae^ lahkc nt ha. - ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Go- bil kot nagrado pokal zdraviliške komisije prve dneve avgusta priredi športni klub »Ilirija« pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja II. mednarodni table-tenis turnir, 9., 10., 11. in 12. avgusta se vrši v prireditvi beograjskega tenis-kluba mednarodni tenis turnir, za katerega že sedaj vlada ogromno zanimanja teden dni pozneje se vrši med Avstrijo in Jugos a-vijo sabljaški turnir, ki ga prireja jugoslovenski mačevalački savez iz Zagreba in za katerega je enako zdraviliška komisija dala prvo nagrado, a v času od 7. do 10. septembra se bo vršil na Bledu kongres jugo-slovenskih zdravnikov, za katerega je^ ze sedaj napovedan obisk čez 600 udeležencev Pester niz prireditev, za katere se ze sedaj vrše vse potrebne predpriprave izpopolnjuje veliko število manjših vsakodnevnih zabavnih prireditev, ki ustvarjajo gostom najprijetnejše bivanje na Bledu. Med sedanjimi gosti je izredno mnogo odličnih predstavnikov javnega življenja iz naše in tujih držav, ki so vsi polni hvale o lepoti Slovenije. O napovedanem obisku bivšega španskega kralja Alfonza še nima zdraviliška komisija nobenih podatkov in ne ve zanesljivo, če in kdaj naj ga sploh pričakuje. Ry Rogaška Slatina, 25. julija Preteklo nedeljo je kazala Rogaška Slatina prav živahno sliko, kakor smo je bili vajeni le pred leti. Došli so izletniki z vseh strani, kakor iz Zagreba, Celja Maribora in tudi i i Gradca in Radgone. Ze v dopoldanskih urah se je vrinila med stalne goste množica novih prekonedeljskih gostov, se-tajočih mimo godbenega paviljona, kjer vihti naš dobri znanec g. Neffat svojo taktirko. Popoldne, ko se je zasukalo solnce nekoliko nad prednje stene zdraviliškega doma, je bilo opažati začasni mir saj je vendar tako prijetno v sobah starinskih hotelov, kadar prigreva zunaj julijsko solnce. Za ta užitek nas pač lahko zavidajo vsi obalo — —- ■—f - • . ,. tu tako prijetno hladno, da ae lahk spiš in odpočiješ po mili volji! Iz gostih Km veje blagodejen hlad tudi v najhujši V'v'prihodnjih dneh obeta biti v zdravilišču prav živahno vrvenje. Za nocoj, na predvečer sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, dalni trio. — 20: Klavirski koncert — 21: Pesmi. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — PRAGA 19.10: Tamburaški zbor. — 19.40; Prenos iz Brna. — 20.20: Jazz. — 211: Orkestralen koncert — 22.15: Plošče. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 19.40: Skeč. — 20.05: Program iz Prage. — 21.20: Orgelski koncert. — 32.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.12: Simfoničen koncert. — 21: Nadaljevanje koncerta--22.15: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.35: Koncert solistov. — 17.45: Plošče. — 20.30: Koncert absolventov glasbene akademije. — 21.15: Pragozd in prerija. — 22.50: Orkester. — 24: Plošče. — BERLIN 20.15: Zvočne scene. — 21: Operetna glasba. — 22JO: Ples in humor. — KOMGSBERG 19.10: Harfa. — 20.15: Prenos r Berlina. — 21: Busonijeva glasba. — 22.40: Mešan program. — MČHLACKER 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Vojaška godba. — 23: Orkester. — 24: Plošče. BUDIMPEŠTA 17: Kitara. 18; Orkester, — 18-55; Pesmi. 0 (Pionirs/ci polet Posrečen Bleriotov polet čez Rokavski preliv pred 25 leti je odprl nova pota: komaj slutene možnosti so dobile realno podobo Ko se je pred pet in dvajsetimi leti pripravljal LouLs Bleriot na polet čez Rokavski preliv, je vladalo viharno in deževno vreme. Letalci Bleriot, Latham in grof Lam-bert so čakali, pripravljeni na start, na francoski obali. Za podvig, ki je bil pred njimi, so bili pripravljeni tvegati svoje življenje. Množice ljudstva, ki so čitale v listih, kaj se pripravlja, so se dan na dan zgrinjale na nabrežju, da bi doživele zgodovinski trenutek, ko se bo Bleriot dvignil v zračne višave. Tudi francoske vojne ladje so bile v pripravljenosti. Imele so nalog stpremljati drznega letalca. Nepopisno je bilo pričakovanje, komu se bo prvemu posrečil polet čez Rokavski preliv in kdo bo tisti, ki bo prejel nagrado »Daily Maila« za tvegano vožnjo. Bleriot, Latham in grof Lambert so bili pripravljeni, stali na obali in gledali, kako valovi butajo v breg. ____ V soboto, 24. julija 1909 je bilo izredno slabo vreme. Na start ni bilo mogoče niti misliti. Latham ki grof Lambert sta šla sipat. Bleriot pa si je pred nekaj dnevi pri bencinski eksploziji Tanil noge. Latham in Lambert sta računala s tem in sta bik prepričana, da ne bo startal, dokler bo šepal. Napočilo je jutro 25. julija. Meglice so dale slutiti jasen dan. Vendar zarana še ni bilo lepega vremena, vihar je bičal morje. Bleriot se je dvignil z ležišča. Sapa je vlekla proti morju, kar je bilo ugodno znamenje. Čim bolj je vstaialo sonce, tem bolj je ponehaval veter. Ob 3. uri 45 minut je Bleriot velel potegniti letalo iz hangarja v Les Baraguesu, 2 km od Ca-laisa. Žena se je poslovila od njega z vročim objemom in med poliubUanjem moža so se ji vlile solze po l;cih. Kdo ve, če ga bo še kd^j videla?! Bleriot pa je drugačnih misli. Brez oklevanja stopi v avtomobil da doseže pravočasno ladjo v Calaisu. Ob 4. uri 5 minut starta k poskusnemu poletu. Vse v redu. Mirno se vrne z letalom na zemljo. Ob 4. vri 15 minut prejme poveljnik torpednega rušilca »Escopette« brzojav, da bo Bleriot 6tartal. V modri obleki mehanika stoii Bleriot poleg svojega enokrovnika. Glavo mu pokriva volnena čepica, na prsi si je privezal rešilni pas za primer, da bi se zgodila nesreča in bi padel v vodo. Zraik je hladen. Prvi žarki posvetijo na grebene penečih se valov. Bleriotovo letalo ima bencina za dve nri poleta. Za svoje telesno okrepčilo vzame letalec s seboj nekaj maslenih kruhkov. To je vse. Letalo nima niti kompasa. Bleriot spleza v aparat, konstruktor Anzari sam zavrti propeler, oh 4. uri 35 minut se letalo dvigne po kratkem zagonu na tleh in vzleti v višini 30 m čez razburkane va- love. Bleriot ima veter v hrbtu. To mu je v dobro pomoč. Letalo se naglo odmika očem gledalcev. Bleriot se usmeri naravnost proti Dovru. Sapa od jugozapada ga pri tem krepko podpira in umetni ptič leti naravnost proti cilju. Davno je že pustil obalo za sabo, tudi dim spremljajoče ga ladje je izginil z vidika. Deset minut brenči letalo samo med nebom Sledi sprejem v hotelu »Dover«, kjer je priredil sprejemni odbor Bleriotu in njegovi ženi zajtrk. Potem se uvrstijo ljudje v triumfalen sprevod. Letalec gre v London. kjer ga tako oblegajo, da se jim mora skrti v sobici hotela »Savoy«. Vsi svetovni listi pišejo o njegovem uspehu. Ble-ri itov aeroplan je tri dni razstavljen v trgovski hJ' Selfridge. Na tisoče in tisoče domačinov in inozemcev si ogleduje ptiča, k; je nesel L o u i s Bleriot s svojim letalom ob pristanku pri Dovru in morjem. Ničesar ni videti, ne kopnine, ne ladje. Teh deset minut se zdi Bleriotu cela večnost. Slednjič se v rožnati zarji pojavijo obrisi angleške obale,, ki se naglo bliža. Toda zdajci potegne veter od nasprotne strani, zračne struje se jamejo poigravati z umetnim ptičem. Hvala bogu, da je že nad angleško obalo! Bleriot se ozre proti zemlji in vidi množice ljudi, ki mu mahajo z belimi robci v pozdrav. K zemlji pa ni lahko priti. Zrak je nemiren, letalo se vrtinči in s težavo se letalcu posreči približati se zemlji in naposled sunkovito pristati na nekem travniku. Majhen resik se razleže — toda polet čez Rokavski preliv je srečno končan, zmaga je njegova. Ob 4. uri 58 minut je Bleriot pristal na angleški obali. Navzlic rani jutranji uri ga je sprejela tisočglava množica. Skoro poldrugo uro pozneje se je zasidrala v Dovru francoska ladja, ki ga je spremljala na poti. Bleriotova žena je preživela v tej uri strašne trenutke. Odkar je mali temni ptič izginil izpred njenih oči, se je njena notranjost vznemirila. Zdaj pa ne pozna njeno navdušenje nobenih meja. Bleriot je postal v dobri pol uri slaven mož, njegovo ime se izgovarja povsod z največjim priznanjem. pionirja čez Rokavski preliv. In se mu čudijo. Ne zaman! Saj je vendar majhna reč. Ogrodje mu je iz aluminija in lesa, nosilne poskve so prevlečene z lakiranim papirjem, razpetina kril znaša komaj 7.8 m. 22 konjski motor vrti propeur, ki meri v premeru 2.10 m ter naprav 1600 do 1/00 obratov na minuto. Aparat :n letalec sta tehtala skupaj 300 kg. Tako je padla prečnica, ki jo ločila Anglijo od evropske celine. In Anglija je slavila zmagovalca. Toda ne z iskrenimi čuv-stvi. Na dnu teh proslav je vendar ležala senca zavisti. Ka iti kako dolgo bo trajalo, pa bodo s francoske obale lahko prihajali v Anglijo ste trne takšnih ptičev. Neki list je napravi opaziko, da sliči Bleriotov polet čez Rokavski preliv položaju, ko je položil prv; Rimec svojo nogo na angleška tla. Nek' drugi list je pripomnil: »Bleriot je odpahnil vrata, ki drže v temno bodočnost.« Od tedaj je poteklo četrt stoletja. V tem času so se izpolnile vse nade, a tudi vse bojazni, ki so bile v zvezi z napredkom tehnike. Francija ni bila ob Bleriotovi zmagi brez vzroka omamljena od njegovega pionirskega čina. Francoska sila v zraku pet in dvajset let po Bleriotovem pionirskem poletu ima svoj pravi začetek v Bleriotovem poletu čez Rokavski preliv 25. julija 1909. Fraki sovjetskega poslanika Kako je živel in se oblačil pokojni sovjetski poslanik v Parizu Pločevinasta žara s pepelom, počivajoča v krasni marmorni posodi in ta zopet v kovinastem zaboju — to je vse, kar je ostalo v Parizu od pokojnega sovjetskega poslanika Dovgalevskega, ki so ga v opisani obliki zdaj poslali nazaj v domovino. V Moskvi bodo nedvomno z velikimi svečanostmi in častmi sprejeli njegove poslednje ostanke, saj je bil Dovgalevski tisti diplomat, ki so mu bile v zadnjih letih poverjene najdelikatnejše misije francoske vlade, ki jih je dovršil s popolnim uspehom. V nekrologih, ki so jih po smrti Dovgalevskega objavili ruski listi, stoji, da je bil Dovgalevski vzorni borec za marksistične ideje. Nihče ne osporava, da je bil pokojnik zelo spreten diplomat, ki je storil Rusi ji velikanske usluge. Če ne bi bilo tako, ne bi ga bila trpela Rusija toliko časa na tem važnem mestu. Toda pogled v njegovo zapuščino priča, da je bil Dovgalevski vse prej nego borec za marksistične ideje. Že na zunaj je bil Dovgalevski mož, ki bi mu človek prisodil vse prej nego komunistično svetovno naziranie. Obdaial se je z velikim razkošjem in kdor ga ni poznal, si ni mogel misliti, da je to zastopnik »protiburžujske« republike na evropski celini. Teorija in praksa sta se pri tem možu možno razhajali. Trenutno še ni znano, če je Dovgalevski zapustil veliko premoženje, dasi je takšna nada upravičena. Znano pa je, kakšna je bila poslairkova ga deroba. Evo, kaj so našli v njegovi zapuščini: 18 trakov najmodernejšega kroja, izdelanih po najelegantnejši angleški krojaški tvrdki v Parizu; 32 drugih oblek, 6 kožuhov, 8 zimskih sukenj, 12 plaščev in 40 palic. Te palice so same na sebi zbirka najizbranejših glav in ročajev, med njimi jih je vec z bumkami iz slonovine. dve imata celo zlati glavici. Eleganca, ki je z njo Dovgalevski nastopal v Parizu, mu je v ondotnih diplomatskih krogih nedvomno mnogo koristila. Pravijo, da se je lahko pokazal kjerkoli v diplomatski družbi in se mu ni bilo bati, da bi ga mogel zasenčiti kateri konkurent. Ta ugotovitev je važna zategadelj, ker 6ta bila njegova dva predhodnika v Parizu manj elegantna in meščanska ter sta kazala več marksističnih manir tudi v občevanju z mednarodnimi zastopniki. Dovgalevski je veljal za eno najelegant-nejših osebnosti v Parzu. Da je bila ta eleganca v kričečem nasprotju s principi države, katero je zastopal, mu ni bilo dosti mar. Poznavalci pripovedujejo tudi, da ni bil mož le najelegantnejši, ampak tudi eden največjih bonvivanov. kar jih je Pariz videl v zadnjih letih. Ni je bilo prireditve v večjem slogu, zlasti ne plesa brez njegove osebe. Zastopnik delavske republike je briljiral povsod z razkošno vnanjost- Najnovejše jadralno letalo jo, dovršeno eleganco in gladko konverza-cijo. Glasovite so bile tudi pojedine, ki jih je prirejal na račun dispozicijskega fonda svoje vlade v časih, ko so listi poročali o lakoti v Rusiji. Res, rusko prebivalstvo ie večkrat stradalo, a njegov diplomatski zastopnik v Parizu je živel v takšnem izobilju, da je še druge vabil L svoji mizi. Kaviar za takšne pojedine je naročal v Rusiji in pripeljali so ga posebni vlaki. V Moskvi se je večkrat šušljalo o neskončni zapravi ji vosti gospoda pariškega poslani, ka, toda ruska vlada se na to ni ozirala. Saj je delal zanio, čeprav je žive! kakor kakšen veliki knez. Zda»j govori ves Pariz samo o garderobi Dovgalevskega. Primerjajo jo z garderobo VValeškega princa ki bi se edini utegnil meriti z njim. Enakost življenjskega standarda za vse državljane je bila Dovglevske-mu bajka, ki jo je ostavil doma za ruskimi mejami. Kakor se je rodil v boljši rodbini in vse svoje življenje umel živeti in uživati, tako si je privoščil vsega, ko ga je poslala Rusija zastopat njene koristi v Pariz. Imel je svoja in vladna sredstva in ni štedil nikoli, kada* je bilo treba pokazati meščanu, kaj si lahko privošči boljševik v inozemstvu. Obleka iz stekla V modni industriji ločujejo že nekaj časa zrno od plev. Najnovejša novost, ki je niso lansirali iz Pariza, ampak iz Rima, je v tem, da je neki modni atelje razstavil damske toalete iz pletenega stekla. Steklo je tako elastično, da se da z njim napraviti vse. Dame, ki bodo nosile obleko iz stekla, se nimajo niti najmanj bati, da bi se ranile. Obleke te vrste so zelo lepe in imajo neki poseben sij. Seveda je še veliko oprašanje, če si bo nova moda osvojila svetovni trg. V Parizu nestrpno čakajo prvih italijanskih modelov. jadralno letalo komhžcirano s kolesom, s čimer je pilotu omogočeno goniti propeler JustiSikaci ja s plinom V celici smrti jetnišnice v Canon City. Colorado, so te dni s plinom usmrtili razbojnika Kellyja. Bandit se ni prav nič upiral, ko so prišli ponj, da ga odvedejo na morišče. Sedel je na stol k mizici, kjer je ležalo odprto sveto pismo. Mirno je listal po knjigi, kajti nihče mu ni povedal, da je to njegova zadnja ura. Nenadoma pa so spustili v celico plin. skozi okence zrakotesno zaprtih vrat pa so opazovali, kakšen bo učinek plina na obsojenca. KeHyja je nenadoma stisnilo v grlu. Ko je bilo že prepozno, je skušal vstati, da bi se odstranil, a ni imel več časa. da bi se vzravnal popolnoma. Sesedel se je zopet na stol in omahnil na tla. Justifikacija je trajala prav za prav samo minuto časa. Po usmrtitvi so celico razplinili, nakar sta stopila k obsojencu dva zdravnika s plinskimi maskami ter sta ugotovila m rt. Poleg Colorada ima v Ameriki takšno celico za usmrčenje zločincev tudi Nevada. PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Naslovna slika: M. v. SCHWIND: POROČNO POTOVANJE Slika na ovitku: Filmski igralec RAMON NOVARRO KDO JE IZUMIL DAVKE IN KDO JIH JE PLAČEVAL? (Dr. M. K.) — Anton K a p p u s: NA SOLUNSKO GLAVO (2) — LA FAYETTE (J. A.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Smrtni žarki-tnj — Najvišji leseni stolp sveta-tma — Stoletnica čilskega solitra-tma — Umetna bisernica-trna) — SLOVENSKA SLOVNICA ZA FRANCOZE (A. D.) — I. K oš ti 41: O POTONKI (PAEONIA OFFICINALIS) — MONTAIGNE PRED SORBONO (k) — NOVO IME ZA JAPONSKO (k) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Z DEŽJA POD KAP (A. D.-konec) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (27) — ZNANOST O DOBRIH IN SLABIH URAH — PAMET SE NE MERI PO VELIKOSTI KLOBUKA — PRAG ALI PRAGA (k) — PUSTOLOVSKI ROMAN IN ALEKSANDER DUMAS ST. — ČLOVEK EN DOM (Ven iz mesta!-U-a) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Nič več porodnih bolečin Moderna veda seka svetopisemski kači glavo Dr. R. J. Miniett. zdravnik kr. bolnišnice za ženske bolezni v Liverpoolu je napravil nad sto poskusov s svojim sredstvom za porod brez bolečin. Dosegel je presenetljiv uspeh. V 58 primerih niso čutile matere prav nobenih bolečin, v 40 primerih pa so rodile brez komplikacij. Samo v dveh primerih ni nastopilo olajšanje, vendar pa tudi tukaj niso imele matere nepremagljivih težav. Miniettova metoda ofcstoji v tem, da si rodnica sama lajša nastopajoče bolečine. Porodnica dobi v ta namen masko z rezervoarjem. V posodi sta dve tretjini zraka in ena tretjina dušikovega oksida. Čim se začno popadki, vzame porodnica v usta ustnik in stisne ustnici. Nekaj sekund vdihavanja zadoišča, da zapade porodnica v dremež in v tem stanju jo minejo vse bolečine. Porodničarji so doslej vedno trdili, da lajšanje bolečin pri porodu šlkoduje materi in otroku. Aparat dr. Minietta pa celo jača materine moči in povzroči, da se porodnica po porodu boljše počuti kakor pred njim. Naprava sama na sebi je preprosta in se navadi z njo ravnati vsaka babica. Londonski »Evening Standard« poroča, da so si aparaturo nabavile že vse londonske porodnišnice, kar je gotovo dober znak za priporočilo. ženska ga je izdala Izvabila je Dillingerja v kinematografsko past in ga Izročila policiji za 15*000 dolarjev ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Za svojo osebo ne bi dejal, da gospa Pavla vara svojega moža, ampak rožiček resnice pa je morebiti vendarle na tem.« Dillinger, ki je končno le prišel pravici v roke in je v nedeljo zvečer izkrvavel od svinčenk samokresov chicaških kriminalnih organov, je veljal v Ameriki napol za zločinca, napol pa za narodnega junaka. V tem pogledu se ne more meriti z njim niti oddaleč Al Capone, ki je bil sicer klasični kralj tihotapcev, a nič več nego to. Dillinger je bil bandit, toda bandit tistega kova, kakor ga imamo v Fra Diavolu in Rinaldu Rinaldiniju, ki so ju eni mrzili, drugi pa oboževali do skrajnosti. Kar je Dillingerja priljubilo ameriškemu občinstvu, je bil njegov humor, ki je bil pristno ameriški. Ne sme se tudi pozabiti, da je bil Dillinger po svojih prednikih Nemec. Proti svojim zalezovalcem je bil Dillinger človeško topel. Policaje je n. pr. imenoval »buddies«, po naše »popek«. Vedno je tudi poudarjal športno stran svojega poklica. Tudi to ga je močno približalo ameriškemu občinstvu. In ljubil je ženske. Prav to pa ga je ugonobilo. Kajti ko je v soboto policijski šef v Chicagu, Purvis, izvedel, da bo Dillinger v nedeljo zvečer obiskal kinematografsko predstavo v bioskopu, mu ni mogel tega sporočiti nihče drugi kakor ženska. Purvis je takoj napravil načrt za ob-kolitev kina, a ni tega nikomur povedal, Bil je odločen, dobiti bandita za vsako ceno v svoje roke, živega ali mrtvega, še pred začetkom predstave se je Purvis osebno odpeljal pred kino, kjer je čakal v vozilu in videl bandita, kako je šel v dvorano. Prišel je nekaj prej kakor ostalo občinstvo. Na srajci je zavihal rokave, v žepnih hlačah pa so se jasno razločili obrisi avtomatične pištole, ki jo je nosil vedno pri sebi. V jopiču je nosil še drugo orožje. Seveda se mu ni niti sanjalo, da je izdan in izvabljen v past. Policija tudi ne bo nikoli izdala imena osebe, ki je to storila. Neki očividec ustrelitve poroča: Stopal sem iz bioskopa tik za moškim, ki so v njem pozneje spoznali Dillingerja. V njegovem spremstvu je bila ženska v rdeči obleki. Nenadoma je spustila robec na tla in v tistem trenutku je že padel prvi strel. Najbrž je bil to dogovorjeni signal za policijo. Dillinger si izjemoma ni oblekel za obisk predstave običajnega jeklenega telovnika, kakršnega je nosil na vseh svojih potih. Najbrž ga je pustil doma zaradi silne vročine, pa tudi zaradi tega. ker niti slutil ni, da bi mogel biti izdan v trenutku, ko bo zbujal najmanj pozornosti. Oseba, ki je dala policiji podatke o banditu, je že prejela 15.000 dolarjev nagrade. Na efekte Dillingerja je nastal po ban-ditovi smrti pravcat naval. Posebno so se ljudje trgali za Dillingerjevo okrvaljeno srajco iz sirove svile, človeku, ki jo hrani. ponujajo že 1000 dolarjev zanjo. Norost ameriških množic izpričuje tudi dejstvo. da so ljudje na mestu, kjer je izkrvavel bandit. ruvali kamenje iz tal. Te ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaeo obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Pogreb ob najljubši melodiji Lani v septembru je umrl v Monte Carlu italijanski skladatelj Mario Costa. Bil je skladatelj popularnih popevk, njegova »Pierrotova zgodba« je šla v Italiji od ust do ust. Toda šele zdaj so prepeljali Costo-vo truplo v domači kraj Taranto in so ga položili k počitku v mavzolej, ki ga je nalašč zanj zgradila domača občina. Pokojnikovi bratje, ki so višji oficirji v italijanski vojski so se ob tej priliki spomnili večkrat izražene Marijeve želje, naj ga pokopljejo ob zvoku njegove najljubše melodije. In tako je godba, ki je spremljala mrtvaški sprevod, udarjala ves čas melodije »Pierrotove zgodbe« in krsto so spustili v grob ob sviranju Pierrotove sere-nade. John Dillinger v ječi pred svojim begom. Zločinec se prijateljsko naslanja na državnega tožilca Countya, kar nazorno kaže svojevrstne razmere po nekaterih ameriških jetnišnicah kamne prodajajo danes že po 30 dolarjev kos in kupci jih smatrajo za talismane. Dillinger je hotel, kakor je dognala preiskava po njegovi smrti, zbežati v Južno Ameriko, za kamor si je bil že preskrbel lažni potni list. Hotel si je kupiti kmetijo, na kateri bi gospodaril daleč od velemestnega življenja. Seveda se je domislil tega šele tedaj, ko je videl, da mu je kretanje zaradi nadzorstva onemogočeno, v svojem življenju je Dillinger ubil 16 policistov, pien, ki ga je nagrabil pri svojih napadih na banke, pa cenijo na četrt milijona dolarjev gotovine. Banditov oče je izvedel za banditovo smrt po radiu. Napotil se je takoj v Chieago po sinovo truplo. ANEKDOTA Zgodovinar in romanopisec H. G. Wells je prinesel nekoč, ko je Wallace še živel, svojo najnovejšo knjigo »Svet Wiliiama Olifforda« pisateljevi ženi ter jo prosil, naj izroči knjigo možu, da jo bo prebral. Wallacejeva žena pa je pisatelju dejala: »Kaj pa mislite, da moj mož bere tuje romane?! V času, ki bi ga potreboval, da prečita vaš roman, napiše sam novega.« VSAK DAN ENA Trobenta »Ali ste trobentač?« »Ne vem. Doslej nisem še nikoli poskušal tega instrumenta^ ŠPORT Plavalno prvenstvo brez lanskega prvaka Splitski »Jadran« bo na seniorskem prvenstvu zastopal samo Tonko Gazzari. Izbirne tekme se bodo pričele jutri popoldne v kopališču Ilirije Z včerajšnjim brzovlakom je prispel v Ljubljano znani rekorder in internacijona-lec Tonko Gazzari iz Splita kot edini tekmovalec, ki bo v letošnjem seniorskem plavalnem prvenstvu zastopal barve dolgoletnega prvaka JSK Jadrana iz Splita. Jadran je bil za letošnje prvenstvo prvotno prijavil svojo kompletno ekipo, ojačeno še z najboljšimi plavači vojaškega plavalnega tečaja v Divuljah. Pozneje je to prijavo preklical in prijavil samo Gazzarija m Maroviča. Pol ure pred zaključkom prijavnega roka pa je brzojavno sporočil savezu, ca preklicuje svojo drugo prijavo in ostane v veljavi prvotna prijava torej Jadran pol-noštevilno. Tako so tudi bili vsi Jadranovi plavači izžrebani in se je z njih startom v Ljubljani splošno računalo, saj je vendar njih dolžnost, braniti naziv državnega p r v>2 Prišel pa je Gazzari sam. Pripeljal je s seboj juniorja Dane Matošiča, ki bo startal izven konkurence v prsnem plavanju za morebitno kvalifikacijo za državno prvenstvo. Razlogi, ki jih navaja Gazzari za izostanek Jadranovih plavačev, bi se dali na kratko označiti kot pomanjkanje finančnih sredstev in pa silno neurejene im razdrapa-ne razmere in desorganizacija v klubu samem. Z odsotnostjo Jadrana, ki je kljub ponosnemu naslovu državnega prvaka vrgel puško v koruzo, bo res da tekmovanje v Ljubljani precej izgubilo na številu sodelujočih tekmovalcev, na zanimivosti pa samo pridobilo. Vsi trije ostali veliki klubi — dubrovnrski Jug, sušaška Victorija in Ilirija so namreč precej enakovredni in med njimi se bo razvila najogorčenejša borba za točke, za prvo mesto v plavanju seniorjev. Ilirija : Primorje V nedeljo popoldne ljubljanski »derby« v Stadionu Po skoraj dveletnem presledku bomo videli v nedeljo na poslu vso ljubljansko nogometno elito. Ilirija in Primorje se bosta srečala v tekmi za prvenstvo V. skupine. Moštvi se zavedata važnosti srečanja in sta se na to najvestneje pripravili. Primorje pošlje v boj svojo kompletno enajstorico. Ilirija pa bo zopet nastopila okrnjena v isti ' postavi kakor je preteklo nedeljo odpravila Gradjanskega. Njeni najboljši igralci imajo še vedno zabrano. Tekma bo brez dvoma višek nogometne sezone v Ljubljani in bo privabila na igrišče rekordno število občinstva. Zanimanje je ogromno, prav veliko tudi na deželi. Podrobnejše o obeh moštvih bomo še poročali Velik športni praznik na Jesenicah V dneh 28. in 29. t. m. bo SK Bratstvo na Jesenicah proslavilo Sletnico obstoja. Agilni je-seniški športni klub Bratstvo hoče v soboto in nedeljo podati- javnosti obračun delovanja, ki je mnogo doprineslo k velikemu razvoju športa na Gorenjskem. Klub je eden najstarejših na Gorenjskem i.n se marljivo in z uspehom udeistvuje skoraj v vseh športnih panogah. Pokroviteljstvo nad vso proslavo je prevzel predsednik mestne občine lekarnar Zabkar Jože, ki z veliko vnemo zasleduje razvoj športa na Jesenicah. Spored proslave klubove petletnice je Ružič (po sporazumu) in za Ljubljano Hadži-Rakič. — V izločilni tekmi za Davi-sov pokal 1. 1935 je Poljska dokončno zmagala nad Belgijo 4:1. V obeh zadnjih singlih sta zmagala Hoczynski nad Ma-yertom 6:4, 10:8, 8:6 ter Hebda nad La-croixem 6:0, 6:4, 6:4. — Naši teniški Igralci so igrali nevarno v Opatiji v močni mednarodni konkurenci in so se v splošnem plasirali prav dobro. Tako je Pallada zmagal nad Madžarom Drietomsikim, dalje je lati igralec eliminiral češkoslovaškega prvaka Malečka s čistim rezultatom 6:0, i 6:0. Navdušenje je izzvala igTa Schafer— Kukuljeviča proti Italijanoma Palmieri— Taooni, v kateri sta zmagala 9:7, 8:6, v finalu pa je naš par porazil celo močna čehoslovaka Hecht—Maleček 7:5, 6:0, 7:3, 6:2. Tudi v mešanem doublu sta dvojica Gostiša—Kukuljevič opravila z italijansko dvojico San Domino—Palmieri 9:7. 8:6. Sodniški zbor za Seniorsko državno prvenstvo. (Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov.) Zbor plavalnih sodnikov je za državno prvenstvo v plavanju seniorjev in za izbirna tekmovanja v plavanju in skokih, ki bodo v petek, soboto ln nedeljo v Ljubljani, odredil naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Simovič (Zagreb); starter: Sancin Savo (Ljubljana); mdnfkl na cilja: NardelH (Dubrovnik), ReS (Sušak), dr. Ožanič (Split) ln Kra-maršič (Ljubljana); sodnika na obratu: šef (Zagreb) in Stergar (Ljubljana). — Za skoke: vrhovni sodnik: Kramaršič (Ljubljana); Hodniki: Kavšek. Potokar, Antosiewicz, Sancin Savo (vsi Ljubljana) in Simovič (Zagreb); zapisnik; Pevalek Mirko in Bradač (Ljubljana). — V petek 27. t m ob 17. bo v kopališču Ilirije seja sodniškega zbora, Id ji morajo vsi navedeni prisostvovati. — Skoki bodo samo v petek popoldne. — Sodniški ^^ bodo: v soboto Zvečer teoretični del praktični del pa kot bo javljeno kandidatom pri teoretičnem izpitu. Komisija: Nardelh (Dubrovnik), Simovič (Zagreb) to Kramaršič (Ljubljana). Službene objave LNP. (Seja k. o. 13. t. m.). Navzoči: dr. Kosti Logar, dr. Dou-gan, Galof, Bucik. Kazenska zadeva Mrze-fja in Janca, Amater, se odgodi na prihodnjo sejo. — Postopanje proti Konicu, fa-schofu. Koren tu, Obersnelu, Kirbisu, vsi Maribor, se ustavi iz razloga, ker za njihovo krivdo ni nikakih dokazov Novi dokazi se niso mogli pribaviti in jih tudi prijavitelj, Ilirija, na poziv k. o. ni P'«Ilo®il. — Uvede se postopanje, proti igralcem Sen.ca Josip, Korotan - Kranj. Palcrc Brardco, Elan, Beseničar Ivan m Repovz Franc, oba Reka. — Tajnik UL ASK Primorje (tajništvo). Seja centralnega odbora drevi ob 21. v tajništvu-_ (Nogometna sekcija.) Danes od 18. dalje strogo obvezen trening ^ ligino skupino. Po treningu sestanek. - (Kolesarska sekcija.) Vabijo se vsi člani in odborniki na sestanek, ki bo jutri v petek ob 30. v Delavski zbornici. SK Ilirija (lahkoafletska sekcija). Danes ob 18. plenarni članski sestanek na igrišču. Istočasno trening za vse. Sestanek in trening je z ozirom na bližnje državno prvenstvo in z ozirom na klubski propagandni miting, ki bo 4. avgusta, važen za vse atlete. Sekcijsko vodstvo poziva vs* člane, da se sigurno odzovejo pozivu. Kdor še odda opremo, naj jo sigurno odda se da nes. Na sestanek in trening se P<>b°y-šek — (Hazenska sekcija. Jutri od 18. dalje hazenski in lahkoatletski trening. Zaradi bližnjih tekem za državno prvenstvo tn drugih lahkoatletskh nastopov je udeležba za vse obvezna. Važno zlasti za Tratniko-vo, Pustiškoo, Sodnikovo, Prrbovšfcovo m GajSkovo. — (Nogomena sekcija.) — Pozivamo vse, ki so vršili rediteljsko službo na Stadionu v nedeljo 22. t m., naj oddajo redi tel jske znake na igrišču g. Pfund-nerju in se javijo za nedeljsko službo. Cas prijave je do petka zvečer v Evropi. Trening B moštva v četrtek od 18. na Stadionu. Iz življenja na deželi Iz Kamnika _ Dar. Na novi maši g. Karla Babni- ka v Mekinjah so zbrali svatje skoro 500 dinarjev v pomoč vdovi Ivani Urhovi, kateri je pred kratkim na Javorju pri Gozdu pogorelo skoro vse imetje. Smučarji, ki 60 obiskali Gozd, se dobro spominjajo gostoljubne hiše, ki stoji na samoti sredi najlepših smučarskih terenov in ki jim je tolikokrat nudila zavetje, ka— Huda nevihta. Poročali smo o div- Kmez Bernard s 14.15,- povprečna brzina 29 70 km. Izleta se je udeležilo okoh M članov kolesarjev pod vodstvom načelnika sekcije Cajnko Vinka. V splosnem sta izlet kakor tudi dirka uspela zelo dobro. Imenovanja v vojaški službi so med drugimi imenovani: Za poveljnika 2. protiaeroplanske re- flektorske skupine art. podpolkovnik La vrič Štefan, za referenta artiljenje pri dravski divizijski oblasti art. podpolkovnik _ --------------------Erič Maksim. za šefa I. notranjega oddelka janj-u strele v Mostah pri Komendi ob zad- glavne vojaške bolnice san. polkovnik dr. • • ____u« ictnracnn udarila vi?.. , t-> i ic __ —r.; ničnosti nove 1- nji nevihti, ko je strela istočasno udarila v kozolec in užgala suho žito in prebila zidano steno hleva, kjer je ubila kravo m vola. Kakor nam poročajo, je v ponedeljski nevihti posebno hudo treskalo okrog Zej, nedaleč od Most. Najraje je strela udarila v drogove električnega daljnovoda, iz katerega so db nevihti takoj odklopili tok. Strela je užgala tri drogove, vendar pa je 6i- « «. 1 •_____11 _ »»^/il! \ nP. Kobal Rudolf, za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bataljona 46. pešpolka kapetan I. razreda Benkovič Simon, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva vardarsike di-vizijske oblasti kapetan I. razreda Sajer Viljem, za vršilca dolžnosti kontrolorja v oddelku vojnega ministrstva kapetan L razreda Celegin Josip, za arhivarja poveljstva kosovskega vojnega okrožja inten- la J*; u^goia in * -» ----- * * I st?« ' ---... len naliv takoj pogasil nastali ogenj. V ne- 1 dantski poročnik Paleček Karel, za vršilca katerih krajih kamniškega sreza je padala l l-^+rniriria nri timoški divizijski tud-i toča vendar pa po dosedanjih poročilih ni povzročila kake posebne škode. Iz Trbovelj t— Iz delovanja RK v Trbovljah. V preteklem šolskem letu je Rdeči Križ razdelil med revno šolsko deco 35.600 porcij mleka ter 35.600 porcij kruha, kar je stalo 24.661 dinarjev. Te podpore je prispeval poleg občinskega odbora RK banovrnski odbor RK v Ljubljani, za kar mu gre iskrena hvala. Mlečno akcijo je vodil damski odbor RK skupno z upravnim odborom. Velike zasluge za redno prehrano bedne rudarske dece so si pridobile dame RK pod predsedstvom ge. Kamrlov« in upravni odbor z zaslužnim dolgoletnim predsednikom g. Omerzo. 23. julija je odipremil RK 41 otrok v zdrav in prijazen kraj Bošta-nj ob Savi na oddih. Kolonija je bila prav toplo sprejeta od vrlih Boštanjčanov. Posebno uslužna sta bila pri nastanitvi kolonije g. narodni poslanec Dermelj in šolski upravitelj g. Fakin. Da se je kolonija sploh mogla urediti, je prispeval banovinski odbor RK v Ljubljani 5000 Din. t— Delavstvo spet nezadovoljno. V torek 24. t. m. delavstvo na zapadnem okrožju ni hotelo na delo. Za vzrok je navajalo, da nekateri delavci na obratu niso zasluzili za »herenšiht«, kar jim gTe po kolektivni dolžnosti kontrolorja pri timoški divizijski oblasti kapetan II. razreda Dolinšek Kar-lo, za vršilca dolžnosti intendanta pri poveljstvu divizijske oblasti v Osijeku vojni pisar I. razreda Rodič Janko, za vršilca dolžnosti knjigovodje oblačilne delavnice nižji vojaški uradnik III. razreda Zoreč Franc, za vršilca dolžnosti kontrolorja glavne vojaške bolnišnice kapetan L razreda Farkaš Slavko, za lekarnarja dravske vojaške bolnišnice lekarniški poročnik Felzer Franjo, za zdravnika 28. topniškega polka san. poročnik dr. Oblak Stanislav. V štabno službo 16. topniškega polka art. podporočnik čuček Ludvik, za vodnika šolske baterije podčastniške šole art. podporočnik Juršič Maksimilijan, za vršilca dolžnosti komandirja vrbaskega prevoznega eskadrona art. kapetan IL razreda Vesel Adolf, za vršilca dolžnosti vodje skladišča 10. topniškega diviziona art. poročnik Varšek Stanko, v službovanje ekonomskega oddelka poveljstva mornarice intendantski podpolkovnik Culi Pavle, v službovanje mornariškega odreda v Ohridu nižji vojaško-tehnični uradnik lil. razreda Novak Franjo, v službo strojne šole mornarice strojni poročnik Blaževič Josip, za vršilca dolžnosti šefa pri pomorskem arzenalu inž. kapetan II. razreda Rozman Peter, v službo na šolski ladji »Krivošiji« poručnik fregate Dolinšek Franc, za vršilca dolžnosti poveljnika vedete »Graničar« pogodbi Izgovarjali so se, da so bile teren- poročnik korvete Lah Ladislav, v službo ske prilike take, da pri najboljši volii niso pri mornariškem izvidniškem poveljstvu mogli napraviti večje storitve. Družba pa strokovni podporočnik Pleško Hubert, za trdi da dela delavstvo pasivno rezistanco vršilca dolžnosti poveljnika broda »bitm- in lioče napraviti večje storitve. Vršila so ca0 m, tek čez ovire 110 m; štafeta 40«x 100 m, skok ob palici, met diska^ali suva nje krogle, skok v daljino in višino. Nastop je točno ob 8. uri zjutraj. Žrebanje nastopnih številk ob 7.30 na športnem prostoru prireditelja. — Splošna določila za klube in tekmovalce: 1. Teče se po pravilniku JLAS, kakor se tudi v vseh ostalih disciplinah tekmuje po tem pravilniku Pravico tekmovanja imajo vsi vabljeni klubi ki so se glasom tega razpisa pravilno prijavili. 3. Vsi tekmovalci tekmujejo na svojo lastno odgovornost. 4. Vodstvo prireditve sestoji iz članov SK Bratstva m po ene«a zastopnika od vsakega udeleženega kluba ali društva, ki jih pa je treba takoj prijaviti tajništvu prireditelja. 5. Vodstvu prireditve se mora vsak udeleženec brez izjeme pokoravati. 6. Prijave je treba poslati na naslov: Jože Cinkovic, Jesenice na Gorenjskem. Imena tekmovalcev naj se navedejo ločeno za vsako disciplino. 7. Ob 7.40 uri je treba žiriji izročiti na licu mesta vrstni red tekačev za tekme v stafet-nel teku. 8. Štafeta šteje po 4 tekmovalce. Predajala se bo zastavica, katero si mora preskrbeti vsaka četvorka sama. 9. Razglasitev rezultatov bo za vsako disciplino sproti potom mikrofona. — Vabljeni so vsi snortni klubi na Gorenjskem, kakor tudi ASK Primorje iz Ljubljane in Sok. društvo Jesenice in Koroška Bela - Javornik. Vodstvo kluba je trdno prepričano, da se bodo vsi klubi in društva odzvala po svojih članih v najlepšem številu te prireditve, ki bo prava revija telesnovzgoinega dela. k razvitju prapora. Po pozdravnem govoru je bil prapor razvit in ga je s. kumica v lepih besedah izročila br. starosti. Sledili so govori raznih odposlancev. Zlasti lepo je predsednik gasilske čete poudarjal složno delovanje obeh društev in želel še tesnei-šega stika. Povorko je nato otvorila sokolska konjenica (11), za njo godba, nato: člani v slavnostnih krojih (73) s 6 prapori, člani v telovadnih krojih (74), narodne noše (26). članice (46), moški naraščaj (58) s tremi prapori, ženski naraščaj (39), moška deca (75), ženska deca (84), člani (36) in članice (32) v civilu, vsega 554 pripadniki. Povorka je krenila tudi mimo pokopališča, kjer so položili venec v snomin umrlim bratom in sestram. Župni nastop je vodil neumorni dolgoletni župni načelnik br. Papež. Telovadbo otvori mlajša ženska deca (16) s sarajevskimi vajami, starejša moška deca (62) izvaja domače vaje, starejša ženska deca (72) nastopi z zagrebškimi, isto ženski naraščaj (38) Do sedaj je bilo vreme milo in je prizanašalo, ves nadaljnji nastop pa se je izvršil v dežju, samo z izpremenjenkn vrstnim redom. Vsi izvajajo zagrebške vaje: moški naraščaj (53), starejši člani iz Novega mesta (15), članice (44) in člani (132). Nastop zaključi orodna telovadba Nastopijo 4 vrste (24). Torej vsega 4^6 telova-dečih. Nastop je bil v splošnem prav dober Telovadeče je edino motilo premokro telovadišče. Pohvaliti morami vse ki so se udeležili župnega zleta kljub oddaljenosti in slabim prometnim zvezam. Odzvala so se skoraj vsa br. društva in čete. Bratje iz Bučke so prišli 18 km peš m so še tekmovali. To naj bo brezbrižnim opomin, da se naj bolj zavedajo sokolske discipline m naj ne sede mirno na peči. Sokolsko društvo Vič poziva svoje članstvo in naraščaj, da se v nedeljo 29. t. m. udeležita v čim večjem številu prvega nastopa br. sokolske čete v Notranjih goricah, e katero nas vežejo skoro četrtstoletja bratski stiki. Vse članstvo, ki ima sokolski kroi. nai ee izleta udeleži v niem, ostali pa v H -vilni obleki z znakom. Zbor vseh udelezer*. žave, temveč tjdi iz vseh slovanskih driav. Na koncu govora, ki je bil večkrat prekinjen z odobravanjem, ie župni odpo6lanec čestital starosti bresanskega Sokola br. Rajčeviču, ker je prireditev uspela re6 lepo. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. V nekaj vrstah. Nedeljski spored v drž. nogometnem prvenstvu obsega naslednja srečanja: v Beogradu Bask in Radiučki (Kragujevac), v Vel. Bečkereku ŽSK in Jugoslavija, v Splitu Hajduk in Sašk (v soboto) ter Split in Sašk, v Zagrebu HašK in Gradjanski ter v Ljubljani Ilirija m Primorja Kot sodniki so določeni: za Beo- srrad živkovič za Vel. Bečkerek Banič za _ ------- ---------- Split Rad živanovič (obakrat), za Zagreb I cev bo ob pol 14. pred Sokolskim domom 25. julija Ljubljana 7, 760.2, 17.6, 76, 0. Ljubljana 13, 753.1, 19.3, 85, 0, 10, ? dež; Maribor 7, 759.7, 17.0, 80, 0, 6, 7.2, dež; Zagreb 7, 759.7, 21.0, 80, NNB1, 9, Beograd 7, 760.2, 22.0, 60, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 762.3, 16.0, 70, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 760.9, 21.0, 50, 0, 0, —, —; Split 7, 760.4, 26.0, 60, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 761.5, 24.0, 70, 0, 0, —, —; Rab 7, 7-59.7, 22.0, 70, S4, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 20.2, 16.4; Maribor 26.0, 16.0; Zagreb 28.0, 18.0; Beograd 29.0, 17.0; Sarajevo 30.0, 11.0; Skoplje 35-0, 13.0; Split 32.0, 22.0; Kumbor 32.0, 21.0; Rab 27.0, 22.0. Splošen pregled vremena 25. t. m.: Anticiklon se drži nad zapadno Evropo, ciklon nad Islandom in Poljsko, depresija v ostalih delih Evrope. Oblačno v srednji in za-padni Evropi, krajevni dež. Vedro v južni in jugovzhodni Evropi. Temperatura je upadla v srednji Evropi in na Balkanu, v ostalih krajih pa je narasla. — V Jugoslaviji je bilo oblačno v dravski banovini, drugod vedro. Temperatura je upadla v južnem , a narasla v ostalih delih driave. Minimum Plevlje 7, maksimum Niš 35 stopinj C. kovje, Leskovec, Podlehnik Skoda je občutna na polju, še bolj pa v vinogradih. Ocenila jo bo posebna komisija. # j_ O vraničnem prisadu, ki se je pojavil v Kočicah, so nam javili iz ptujske bolnice. da so vsi bolniki razen Ane Koreso-ve, ki je umrla, okrevali ter so pred kratkim zapustili bolnico popolnoma zdravi. Le vzorni zdravniški in strežniški negi gre zahvala, da ni bilo še več ^mhzrie-* nevarne bolezni. Strah v Koocah po za-strupljenju se je tudi že polegel. j— Požar. Dne 21. t m. okoli 17. ure je nenadno nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Uljesove v Slovenji vasi. Ogenj je uničil z opeko krito kolarnico, hlev, parno m skedenj Razen tega je zgorelo še 2000 kg sena m 1000 kg slame. * SLOVENJ GRADEC. Ob priliki kmet-skega slavja Zveze kmetskih fantov in deklet Družmirje—SoStanj 22. t. m. je priredila kolesarska sekcija siportnega in kolesarskega kluba »Mislinje« izlet v Družmirje. Ob tej priliki se je vršila tudi kolesarska dirka na 7 km dolgi progi iz Družmirja v Velenje in nazaj. Dirke se je udeležilo vsega 8 dirkačev, in sicer: 5 senjorjev in 3 ju-niorii. Pri seniorjih je dosegel najboljši čas član ASK Primorja Grabeč, ki je vozil izven konkurence v času 11.55 minut, povprečna brzina 35.23 km.% Izmed članov kluba je imel najboljši čas Cajnko Vinko, ki je dosegel I. mesto v času 12.29, povprečna brzina 33.60 km, II. mesto je dosegel Mlčoh Jožef 13.15 min., povprečna brzina 31.68 km, III. mesto Završnik Franc z 14.10 min., povprečna brzina 29.64 km. --; Pri juniorjih je bil I. Hendler Franjo s ? dež: I 13.48 min., povprečna brzina 31.38 km, II. »Pred tremi meseci nisem niti sanjala, da bi kak mož mogel uperiti svoj pogled na mene. Skrbi in težave so napravile moje lice nagubano in uvelo in izgubila sem že vsako nado, ko sem v časopisih Stala, kako se je neka žena rešila gub ter postala na videz ra 20 let mlajša z enostavno uporabo kreme Tokalon, hranila za kožo. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim. Mislite si moje veselje in presenečenje, ko sem opažala, da mi je lice od dne do dne videti mlajše. Za svojo sedanjo idilo in srečo se moram zahvaliti edino kremi Tokalon, hranilo za kožo, ter svetujem vsaki ženi, da je poizkust skozi mesec dni Učinki so naravnost ču- °Seveda ta nevesta ne mara, da bi objavili ime in naslov. Njen mož je višji bančni uradnik. Za pristnost njenega gornjega pisma pa se jamči Krema Tokalon, hranilo za kožo, vsebuje »Biocel«, ta sijajni izum dr. Steiskala, profesorja dunajskega vseučilista. Krema hrani in pomlajuje kožo. Gube in črte kmalu izginejo, rumenkasta in uvela polt pa postane sveža, čista in mladostna Uporabljajte redno hranilo ta kožo Tokalon in že po enem mesecu boste videti za deset let mlajša. HUGO GRABER VELETRGOVINA ELEKTROTEHNIČNIH POTREBŠČIN KO NTAKT ELEKTROTEHNIČNA TVORNICA, lastnik HUGO GRABER STA SE PRESELILI V LASTNO TVORNISKO NOVO STAVBO ZAGREB, RADNICKA ULICA STEV. Telefoni 82-27, 82-28.^ 55 (NA KAJtALU) 6504 L. WoIff: 56 Garragan Romao Dal se je zvezati s tovarno iti govoril z vrhovnim inženjerjem Royem Carruthersom, ki ni vedel, ali pride Mr. Macpherson danes v pisarno ali ne. Rekel je, da ga doslej ni bilo. Henikstein se je zahvalil im po nekolikem premišljevanju poklical Glorijo, čeprav ni. želel, da bi Glorija kaj zvedela o njegovem pozivu. Oglasil se je sluga, ki ga je Henflkstein naprosil, naj kar moči nesumljivo pokliče Mr. Macphersona k telefonu. Cez nekaj časa je Macpherson prišel k aparatu. »Halo! Mr. Macpherson?« »Da.« »Tukaj Henikstein.« »Dobro jutro, grof Henikstein.« »Rad bi takoj govoril z vami, Mr. Macpherson.« »Ali ne bi hoteli priti k nama? Pri zajtrku sva.« »To ni mogoče.« Kaj se je pa zgodilo, grof Henikstein?« »Po telefonu vam ne morem ničesar razložiti. Pričakujem vas v vaši pisarni, ali pa pridite k meni v hotel.« »Ali je tako nujno?« »Zelo nujno je.« »Ali right, pripeljem se k vam v hotel.« »•Prosim, ne povejte gospe Gloriji ničesar o najinem razgovoru.« »Kaj pa je takega?« je presenečen vzkliknil Macpherson. »Pozneje. Pričakujem vas. Do svidenja,« je odvrnil Henikstein in pretrgal razgovor. Cez četrt ure je stopil Macpherson v Heniksteinovo sobo. »Evo me, grof Henikstein. V strah pa znate pripraviti človeka! Bal sem se že, da se vam je kaj zogdilo. Glas vam je tako čudno zvenel. Kje pa gori?« »Res gori, Mr. Maapherson. Prosim, izvolite sesti.« Macpherson je sedel. »Zelo sem radoveden, grof Henikstein.« »Garragan je v Newyorku, Mr. Macpherson.« »Oh!« je vzkliknil Macpherson in za nekaj trenutkov kar obnemel. »Odknd veste?« Henikstein mu je pokazal brzojavko. Macpherson ie pomislil »Ali menite, da je prišel zaradi Glorije? »Ne vem, Mr. Macpherson, a vsekako je treba računati z njegovo navzočnostjo.« »To je res. Kaj svetujete?« »Pred vsem bi morala nekako pregovoriti gospo Glori.o, da zapusti mesto.« »To ne bo lahko, če ji zatajiva, da je Garragan tukaj.« »Gospa Glorija ne sme seveda ničesar zvedeti.« »Tudi jaz tako mislim.« Macpherson je vstal in se dal spojiti s Trevelyanovo pisarno. »Kaj mislite storiti, Mr. Macpherson?« »Najbolj nu.no se mi zdi, da dam Garragana nadzorovati. To nalogo bom poveril Trevelyanovim ljudem.« Henikstein je prikimal. Trevelyanova pisarna se je oglasila. Macpherson je zahteval prvovrstnega moža, ki naj neutegoma pride v hotel. »Priznati moram, grof Henikstein, da me ni še nikoli kaka reč bolj presenetila kakor to Garraganovo nenadno pojavljenje v New-yorku.« »Drugače ne more biti, Mr. Macpherson.« »O zanesljivosti sporočila menda ni dvoma?« »Ne. Sicer sem pa že pomislil, ali se ne bi spravil v zvezo z gospodično pl. Queissovo, da izvem kaj več. Kako menite?« »Prepozno je,« je živčno odvrnil Macpherson in se dal iznova spojiti s Trevelyanovo pisarno. »Ce zdajle brzo.iaviva, Mr. Macpherson, utegneva zvečer imeti odgovor.« »In Garragan utegne biti v tem trenutku na preži prod Glorijmo hišo!« Pisarna se je oglasila. Macpherson je naročil, naj takoj pošljejo dva zanesljiva človeka, da bosta neopazino nadzorovala Glori.iino hišo. »Drugič.« je nadaljeval Macpherson, »gospodična vam najbrže ne bo mogla odgovorifti, da je Garragan zato odpotoval v Newyork, ker se hoče maščevati nad ženo. Resničnega namena svojega potovanja ji gotovo ni povedal.« »Prav tako menim tudi jaz.« »Tretjjič, pomislite, grof Henikstein, da bi vam bila gospodična že pred tednom dni ali štirinajstimi dnevi sporočila Garraganov prihod, če bi vedela kaj natančnejšega.« »Tudi to je res.« »Četrtič je pa Garraganova navzočnost v Newyorku že po sebi nevarna, ne glede na to, s kakšnim namenom .ie prišel.« V sobo ie stopil sam polkovnik Trevelyan. star velikan z visečimi belimi brki, in malone tovariško pozdravil Macphersona. Pri poškodbah, okvarah, opeklinah, hrastah, lišajih, čirih, zastarelih ranah zamorete s popolno zanesljivostjo uporabiti Steklenica Din 20.— v lekarnah. — Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »Fiton« družba z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.) C C N E MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dta 5— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« 9 — . . odgovor, priložite UM v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,Jutra", Ljubljana. Službo dobi beseda l Din. davek 2 Din. bel šifro aii dajanje aa Klora 5 Gin. Najmanjši enesek 17 Din. Pletiljo Tajorko vseh del na stroju Regemim, sprejmem. Na-»i*«v pove oglasni oddelek •J litra t. 19085-1 Krojaški mojster rjen kon.fekeij-6 dobi dedo. Naslov v oglasnem «dd. »Jutra«. 19359-1 Šiviljo za bluze ki čamoetojmo pri kroj'u i«, ■tukoj sprejmem pod jc-ko ugodnimi .pogoji. Predinost jr-najo on« šivilj«, ki so ž« žiivale ia. kaio večjo kon-f fkc.i jek-o tvrdko. IY«n ud.be je nasloviti na »K.m.fekoi-jn F. Mastek, Jl»rit>o-r, Crlaivrai trg. 19364-1 'U Peeeda SO para. da vet B Din. za =llro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši srnesek 12 Din Mladenič c snenjein nemščine, išče f'iržbo e'u.ge ali kaj e-iič-nega. Ponudb« na og'asni eddeleik »Jutra« pod šifro »Šimipatdčen ki pešstenc. Šofer »f«r 39 let, trezen, sprejme veaiko službo 2a tovorni. osebni na taksi na deželi v a=H v mestu, ki bi opravlja.! • tudi druga d'"ft. Ponudbe m a oglasni oddelek -Ju:.ra< pod »Šofer zanesljive. 19666-2 Mlada natakarica Se-če mesto kjerkoli. Ponudbe no oglasni oddeleik »Jutra« pod »Začetnica«. 19353-2 Kupitn Peseda 1 Din davefc 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Smrekove storže 1 upu jem. Pomud.be na naslov: Saša Staire, Mengeš. 18919-7 Drobilec za kamenje i.n miim za kremeaija.k v dobrem sta.Ti>n kupi Kem-jnd-ue.tr;;a, Maribor. 19362-7 Zaslužek rieseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na %lova j Din. Najmanjši enesek 11 Din. Razpis Mestna otoc-ima Novo mesto razpisuj« natečaj za izdelavo š,peoijelnega regula-oijtikega načrta za mestni perk, letno igrišče, tekati ieoe z nagradami 5000 Di.n, •3000 Din io 2000 Dira. Pojasnila im nadailjmja navodila d.c>.be reflektam-tje v obč. pisarni, kj«r se morajo zgiasiti. Načrti morajo biti predloženi do 1. septembra 1934, katere oceni brez priizrv.no obč. ttpraiva. — Predsedstvo občine Novo mesto, dne 2». 7. 1934. Prcdsedmik: dr. Jos. Rezek, l. r. 19352-3 Dober fotoamater tnrist, dobi lep zaslužek pri Foto To ur ie tu, Ale- keamdirova e. 8. 19051-3 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Din. Kompletno posteljo belo, ku.birajeko kredenco, mizo, stol, dve karnisi in eliikd prodam radi selitve. Gallusovo nalbrežje 1(1/1. ■1904S-12 Glasbila deseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najman.š znesek 17 Din. Pianino v najlepšem stanju, z dobrim gasom, ta-koj poce-m naprodaj. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 19&48t26 Hilm Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kmetovalec! Mlatiinice vseh vret, g opij e, čistita ike, motorj«, slani oreznice i.n vso železnico dobi« po zmižaciii cena-h pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljano, Gospos.vete.ka c. št. 1. Ra>zstreljiva, jermena, čebelarsko potrebščine, kuhinjska posoda za neveste vedno v veliki izberi v zalogi. 19330-6 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Gospod se je z vso težo obesil na zavoro, lin vlak je sunkoma obstal, tako da je kmet ki se je bil pravkar sklonil, korenito tre-iščil z glavo v steno voza in je zaradi tega še bolj pobesnel. Ko je prišel sprevodnik, sta nasprotnika seveda dolžila drug drugega; kmet je rjovel, da ga je hotel sopotnik spečega zastrupiti, gospod je pa obtoževal kmeta poizkušenega roparskega umora, »če je tako, pa oba marš ven!« je zavpil sprevodnik. Nudim« Vam za majhen denar dobra oblačila. A. Presker Ljubljana. Sv. Petra cesta 133 Otroški voziček tri mesece na.bljon, prodam za polovično c-eno. Naslov v oglasnean oddelku »Jutra t. 19395-6 Otroški voziček dobro ohremjen, ponikljan. taikoj naprodaj. JegHčeva št. 22, pritličje. J3368-6 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjš) znesek n Din. Vlogo Mestn e hra.ni l n.ice v N »ve rni mestu, 30.000 Dim, kupim. Fonudbe na ogias. odd-ulek »Jutra« pod šiiro »Takoj vloga«. 19239-16 Z 15.000 Din se žciim udeiežiti pri katerikoli dobičkainoeni trgovini. Potujem z motorjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agil-en 15.000«. 1937-2-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih dona.raih zavodom Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 18840-16 10.000 Din posojila iščem takoj proti vknjižbi na prvo mesto. Pom.udibe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sigurnost. 2S«. 192i59-16 V najem Beseda 1 Din davek 2 Din ?a šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš! znesek Din. Trgovino z mešanim blagom, na deželi, 6 krajovno potrobno zalogo coa 300.000 Dim_ — vzamem v najem in plača-m dve tretjini v gotKuvini. Predpogoj mesečni promet ve&j 50.000 Din. Ponudbe s podrobnim opisom na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Možinoet eksistence«. 19231-17 Gostilno na novo urejeno, ta.koj odda m v Ljubljani. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 19371-17 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanlš' znesek 17 Din. Majhen lokal m prometnem kraja iščeim. Ponudbe pod »Nujno« na oclasitti oddelek »Ju-tra«. 39936-J9 rl Beeeda 1 Dm. davek 2 Din za šifro aU dajanje na slov« 5 Din Najmanlš' znesek 11 Din Stavbene parcele v Vod.matu in Zelema jami prodam za knjižice Meetme hranilnice im Kjnotsk« posojilnice. I. Oračem. Mo-tLe 19098-20 Hiše ali posestva od 30.000 naprej — tor gostilne in pekarije prodaja Posredovalnic« v Mariboru, Slovenska al. 36 19637-30 Hišo z gostilno v »letnem kraju prodom «'i oddaoi v najem. Nadaljnje informacije pri Lešnik, Ma-ribor, Orožnova št. 4. J936S-20 Kapitalisti, pozor! H5šo in uvedeno d-obič.ka-noeno podjetje prodam ali sprejmem druža.bnika. — ponudbe ne og'as].>!'W>T' ^ Beseda SC para davek t Din ca 411 ro eui da lanje naslova 3 Din Naj -nanlšr znesAk 19 run Opremljeno sobo oddam gospodiu s 1. avgustom. Poljanski nasip 8/1. 19256-23 Kabinet Aobro opreimij-eai. s postrežbo in razsvetljavo takoj oddoim ia 300 Dim mesečno v Knaifljevi »Hci št. 13/11. 1887il-i33 Opremljeno sobo s posebnim vhodomi, zračno in solnčno, takoj oddam v Beethovnovi ui. 15, desn« stopnjice, vrata 14, III. nadstropje. 19347-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19346-23 Prazno sobo g tekočo vodo oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19361-23 Sobe išče Besed« 50 para. davek 3 Din za šifro ali da-lanje naslova 3 Din Najmanjši zTiPsek 12 Din Opremljeno sobo išče privatni uradnik. Ce.nj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost L avgust«. 19357-33a Stanovanje tteseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1- avgust v 1. nadstropju komfortno stanovanj«, obstoječe ia 5 velikih sob tn 2 kabinetov. Primerno tudii ra poslovne lokal«. Naslov pov« og'a6-oddelek »Jutra«. 178S3 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopainico i.n terasami, oddam 6 1. septembrom na KaTlovski ce- sti št. 2. 19341-21 3 stanovanja štirisobno, dvosobno in eno-sobno, z vsemi pritiklina.mi odda/m v Rožrad dolini, cesta X/38. 19342-21 Trisob. stanovanje lepo. s kopalnico in pri-tiklimamii odda.m s 1. septembrom za Bežigradom. Naeiov v oglasmem oddelku »J utira«. 19367-31 Trisob. stanovanje s kubi-njo, kopalnico, predsobo i.n teraso, oddam. Šmartimska c. 10. 19369-21 Vrednote Beseda 1 T>ln davek 2 Din ra Slfro ali dalanle u* slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, Wol!ova ulica 3 Sadje »seseda i Din aavek a Din za šifro ali dajanje Da slova S Din Najmanlš qihm>> i 7 ntn Maline v količinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mestu z avtom. Ponudbe na Anton Roje, Stična. 19336-34 JdJ, Beseda t DUi davek i Din ta šifro ali dajanje na ilova 9 Din. Najmanjš' znesek 20 Din. 18767 dvignite pismo! 1937-4-24 Črnolasa dama v temmomodri obleki, t torek zvečer spremljana od pošte na Mir.j« in nazaj, se naproša za sestanek, če znanj« za.željeno — po šifro »Moč trenutka« na oglasni oddelek »Jutra« 19360-34 OS3EB59 Pension Sangrad pošta Cerklje pri Kranju. Prvovrstna postrežba in cene zmerne. Zahtevajte prospekte. 19314-38 Za trajno kodra nje j« ADONIS, edini preparat, s katerim dosežete sigurne uspehe. Zaioga: Navim-šek, Ljubljana. 1926il-30 Razno Beseda i Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i* Din Premog drva In KARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51 VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 KAKOR KRONOMETER MORA DELOVATI VAŠ ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Deca malo, odrasli veliko žlico na vodi ali mleku. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravi za-gatenje, zgago, vzpehavanje, bljuvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in čire v želodcu. prvovrstnega, namiznega, na drobno in na debelo ima na zalogi Frnškogorska vinogradarska i vo-carska zadruga v Irigu (Srem) in to: belo vino in ružica 3.50, črno vino 4.50, rizling 5.— Din. Vino prodamo samo za gotov denar ali proti povzetju. 6487 »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 »Postni dom", r. z. z o. z. v Ljubljani sprejema do 5. avgusta 1934 ponudbe za zidavo lastnega doma v Ljubljani po že izdelanih načrtih. Načrti in pogoji in vse informacije se dobe v zadružni pisarni, Grudnovo nabrežje 1, vsak delavnik od 9.—12. ure. Nočem imeti sivih las! »HEINZELMANNCHEN« PHYSICHROMNI ELIKSIR ZA LASE je brezhibno sredstvo zoper osivenje. — Ta. ž« ieceoije preskusen« verda za lese ni aikako sredstvo ul barvanj«. To j« biološki proces, ki vrača lasem naravno zdravo ba.rvo. Lasje vpijaj« to vodo in po t«j brani se vrača »ivim lasem njihova prejšnja naravna barva. — »HEINZELMANNCHEN« pospešuje obrnem rast las in prepreče osi ven'e tmdš do najvišje »tarostii. — Cena steklenici Din 50.—. Dobiva ok v vseb trgovinah te stroke. Depot: 00SM0CHEMIA. ZAGREB. Sm'5ibia«yv» ulica 23- ^ Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo ograje v arkadah pod tromostovjem. Licitacija se bo vršila v soboto, dne 28. Julija 1934, ob 11. uri dop. v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra štev. 2./TI. Proračuni in načrti se dobe proti povrnitvi stroškov v gradbenem uradu med uradnimi urami. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. julija 1934. Župan in mestni načelnik: Dr. DIN KO PUC L r. 6506 ! ZAHVALA. | Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob prerani in bridki izgubi našega očeta in soproga, gospoda JOSIPA HERFORTA vrtalnega mojstra pri TPD se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Benedičiču za vso skrb za časa njegove dolge bolezni do zadnje ure, prečastitemu duhovniku g. Zidanšku za ganljivi nagrobni govor. Prav posebno zahvalo smo dolžni družini Senica za njihovo požrtvovalnost in veliko ljubezen, ki so jo izkazali s tem, da so dragemu nam pokojniku pripravili prostor za večni počitek, nadalje rudniški godbi, gasilnemu društvu in vsem onim, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Rajhenburg, dne 23. julija 1934. 6505 ŽALUJOČI OSTALI. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Posest v znamenitem in splošno znanem kraju, z ogromnim tujskim prometom, ki obstoji iz 2 poslopij z zelo dobro vpeljano trgovino, hotelom in restavracijo ter vsemi gospodarskimi poslopji in z vsem inventarjem ZARADI BOLEZNI NAPRODAJ. Cenjena vprašanja na INTERREKLAM d. d, Zagreb, Ma-sarykova 28 pod »Br. P-3501«. 6494 Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo del za napravo javnega stranišča v Tivoliju. Licitacija se bo vršila v ponedeljek, 6. avgusta 1934» ob 11. dop. v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra štev 2./II. Proračuni in načrti se dobe proti povrnitvi stroškov v gradbenem uradu med uradnimi urami. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 24. julija 1934. Župan in mestnik načelnik: Dr. DINKO PUC L r. 6507 Naznanjamo tužno vest, da je preminula po kratki in mučni bolezni naša preljubljena sestra, svakinja in teta VOUK EMILIJA učiteljica na Raki. Pogreb blagopokojne se bo vršil v petek, dne 27. t_ m., ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Na Raki, dne 25. julija 1934. OLGA, sestra; MARIO, svak; DORICA, nečakinja, in ostalo sorodstvo. 6510 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzercij »Jutnu Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za laserauu del le odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani