ZASEBNO ŽENSKO UČITELJIŠČE ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU.
£ ,1 %aS	j	fJB	*. IS
XXXIX. IZVESTJE.
ŠOLSKO LETO 1931./32.
V	MARIBORU 1932.
SAMOZALOŽBA ZAVODA.
TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU.
ZASEBNO ŽENSKO UČITELJIŠČE ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU.
XXXIX. IZVESTJE.
ŠOLSKO LETO 1931./32.
V	MARIBORU 1932.
SAMOZALOŽBA ZAVODA.
TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU.
I.	Učiteljski zbor.
Izprememb v učiteljskem zboru ni bilo.
Učno osobje ob sklepu šolskega leta 1931./32.:
A.	Učiteljišče.
1. Kopitar s. Anastazija, ravnateljica, je poučevala slovenščino v
111., IV. in V. letniku; s seminarji na teden 13 ur.
2. Jug s. Roza, učiteljica za ženska ročna dela, je poučevala ženska ročna dela v I., II. in III. letniku; na teden 6 ur.
3. Trstenjak s. Emanuela, nastavnica na učiteljišču, razredna učiteljica V. letnika, varhinja zbirke za zemljepis in zgodovino, je poučevala zemljepis v I., II., III,, V., zgodovino v I., II., III., IV., V., ekonomijo s sociologijo v V., nemščino v V. letniku; na teden 23 ur in seminarske ure.
4. Ž i g a r t s. Bazilija, strokovna učiteljica za gospodinjstvo, je poučevala gospodinjstvo v I., II. in III. letniku; na teden 4 ure. Vodila je tudi gospodinjsko-nadaljevalno šolo.
5. Gornik s. Ambrozija, nastavnica na učiteljišču, razredna učiteljica I. letnika, varhinja zbirke za risanje, je poučevala risanje v I., II.,
111., pisanje v I. in nemščino v I. letniku; na teden 9 ur.
7.	Schweigers. Luitgarda, profesorica, razredna učiteljica III. letnika, varhinja zbirke za prirodopis, je poučevala prirodopis v I., II., III.,
IV., matematiko v I., III., V., higijeno v V. in nemščino v III. letniku; na teden 21 ur. Poučevala je tudi stenografijo kot neobvezni predmet.
7.	K a j d i ž s. Berhmana, profesorica, razredna učiteljica II. letnika, varhinja zbirke za prirodoslovje, je poučevala fiziko v II., III., IV., kemijo v I., II., matematiko v II., IV. in nemščino v II. letniku; na teden 19 ur.
8 Dr. Jeraj Josip, profesor bogoslovne vede, je poučeval verouk v
11., III., IV. in V. letniku; na teden 8 ur.
9. Š t i h s. Milena, nastavnica na učiteljišču, je poučevala psihologijo in zgodovino pedagogike v V., metodiko in šolsko delo v IV. in V., šolsko organizacijo in administracijo v V.; na teden 18 ur in seminarske ure. (Od 23. aprila 1932 pa do konca šolskega leta je imela bolezenski dopust, ki ga ji je potrdila kr. banska uprava z dopisom od 30. aprila 1932, IV. No. 7720.)
10. Zdolšek s. Serafina, strokovna učiteljica glasbe, je poučevala petje v I., II., III., IV., telovadbo v I., II., goslanje v 12. skupinah; na teden 29 ur.
11. Kozole s. Eleonora, strokovna učiteljica, varhinja dijaške knjižnice, je poučevala srbohrvaščino v I., II., III., IV. in V. letniku; na teden 10 ur in seminarske ure.
12. Novačan s. Bernardeta, nastavnica na učiteljišču, razredna učiteljica IV. letnika, je poučevala pedagogiko v IV., psihologijo v III., slovenščino v I. in II., nemščino v IV. letniku; na teden 15 ur in seminarske ure.
13. D r u z o v i č Henrik, učitelj glasbe, je poučeval petje v V. letniku; na teden 1 uro.
14. Govekar Mirko, učitelj telovadbe, član učiteljskega zbora drž. moškega učiteljišča, je poučeval telovadbo v III., IV. in V. letniku; na teden 6 ur.
15. Kos s. Pija, strokovna učiteljica na tuk. meščanski šoli, je poučevala francoščino kot neobvezni predmet.
B.	Vadnica.
1. Erzar s. Aleksija, vadniška učiteljica, je poučevala v I. razredu.
2. R o t h s. Gema, vadniška učiteljica, je poučevala v II. razredu.
3. Bergant s. Deodata, vadniška učiteljica, je poučevala v III. razr.
4. J a m a s. Amabilis, vadniška učiteljica, je poučevala v IV. razredu.
5. Kokošinek Janez, katehet, je poučeval verouk v vseh razredih vadnice in v I. letniku učiteljišča.
6. Marzelj s. Filipa, učiteljica za ženska ročna dela, je poučevala ženska ročna dela v vseh razredih vadnice.
C. Otroški vrtec.
1. Gosak s. Regina, otroška vrtnarica v oddleku A,
2. Pibernik s. Terezina, otroška vrtnarica v oddelku B.
II.	Učni načrt.
Podlaga pouka v šolskem letu 1931./32. je bil novi začasni učni načrt (ministrstvo prosvete S. N. br. 28.375 od dne 27. avgusta 1931) in nova razvrstitev učne snovi (ministrstvo prosvete S. N. br. 34.430 od 25. septembra 1931), ki se je pa mogla upoštevati šele v II. tromesečju, kajti došla je tik pred sklepom I. tromesečja šolskega	leta 1931./32.
Po tem načrtu je bil razpored	ur v	šolskemu letu	1931./32. naslednji:
I.	II.	III.	IV.	V.
Psihologija z logiko v III. razr., a	v V.	razr.
primerjajoča dečja in pedagoška psihologija	—	—	2	—	2
Obča pedagogika.................................. —	—	—	2	—
Zgodovina pedagogike............................. —	—	—	—	2
Odnos:	—	—	2	2	4
I.	II. III. IV. V.
Prenos:	—	—	2	2	4
Metodika......................................... —	—	—	2	2
Šolsko delo...................................... —	—	—	4	5
Šolska organizacija z administracijo ....	—	—	—	—	1
Narodna ekonomija z osnovno sociologijo	.	.	—	—	—	—	2
Verouk ................................................. 2	2	2	2	2
Narodni jezik (slovenščina)...................... 4	4	3	3	3
Srbohrvaščina.................................... 2	2	2	2	2
Živi tuji jezik (francoščina ali nemščina)	.	.	3	3	4	3	2
Zgodovina (obča in narodna)...................... 2	2	2	4	2
Zemljepis........................................ 2	2	2	—	1
Prirodopis ............................................. 3	2	2	2	—
Kemija s tehnologijo............................. 2	2	—	—	—
Fizika........................................... —	2	2	2	—
Matematika....................................... 3	3	3	3	1
Higijena ............................................... —	—	—	—	1
Poljedelstvo-gospodinjstvo....................... 2	1	1	—	—
Risanje (in pisanje v I. razredu)................ 2	2	2	—	—
Pisanje ................................................ —	—	—	—	—
Petje .................................................. 1	1	1	1	1
Glasba........................................... 2	2	2	1	—
Ročno delo....................................... 2	2	2	—	—
Telovadba .............................................. 2	2	2	2	2
Skupaj	34	34	34	33	31
Razen tega so v IV. in V. letniku pri posameznih predmetih predpisani seminarji (ministrstvo prosvete S. N. br. 28.374 od 27. avgusta 1931), in sicer v IV. letniku za predmete pedagoške skupine, narodni jezik s književnostjo, zgodovino in zemljepis, živi tuji jezik in prirodoznansko skupino predmetov. Za narodni jezik s književnostjo sta določeni po 2 uri na teden, drugi predmeti se pa vrste pri seminarjih tako, da tedensko ni več kot 6 seminarskih ur.
V	V. letniku je tudi vsak teden 6 seminarskih ur, in sicer 2 za predmete pedagoške skupine, 2 za narodni jezik s književnostjo in 2 za živi tuji jezik.
III.	Šolski letopis.
Dne 1. septembra je bilo vpisovanje učenk v vadnico in otrok za otroški vrtec.
9.	septembra so bili popravni izpiti. Vse učenke so jih prestale, in sicer: iz I. letnika Neuman Albina, iz II. letnika pa Kocjan Vera, Vede Olga in Šeme Roza.
11.	septembra je bilo vpisovanje za učenke I. letnika, naslednjega dne pa za učenke ostalih letnikov.
14. septembra je bila sv. maša na čast sv. Duhu. Učenke I. letnika so bile tega dne pri zdravniški preiskavi.
15. septembra se je začel redni pouk za vse letnike in razrede, za učenke I. letnika pa sprejemni izpiti.
8. oktobra je gospod upravnik Zdravstvenega doma dr. Vatovec ponovno pregledal vse učenke I. letnika in jim dal zdravstvene liste.
9. oktobra so bile gojenke pri slavnostnem predavanju, ki ga je imel gospod dr. Slodnjak iz Ljubljane o Levstiku ob 100 letnici njegovega rojstva. Predavatelja je povabilo Zgodovinsko društvo in vodstvo Ljudske univerze v Mariboru. Prav lepo je opisal Levstika kot odločnega borca za pravico in resnico.
25. oktobra — praznik čehoslovaške republike. Učenke so bile pri proslavi, ki jo je v Unionu priredila Jugoslov.-čehoslov. Liga v Mariboru.
31. oktobra je šola v zmislu odredbe kr. banske uprave Dravske banovine, IV. No. 14.724/2 z dne 21. oktobra 1931, proslavila 100 letnico Levstikovega rojstva po naslednjem sporedu:
1. A. Jobst, Molitev. So pele učiteljiščnice.
2. Deklamaciji: a) Roža.
b) Rimska cesta. Meščanska šola.
3. Slavnostni govor o Levstiku. Krabonja Antonija iz V. letnika.
4. Nastop malih iz vadnice.
a) Emil Adamič, Psiček laja. So pele učenke iz II. in III. razreda.
b) Deklamacije: Otrok sedi očetu na kolenu. I. razred.
Srnica. II. razred.
Naša vas. III. razred.
Ponočna rosa. IV. razred.
c) E. Adamič, Mačka, miš in miška. Prizorček s petjem.
5. Učiteljišče:
a) Deklamaciji: Živopisec in Marija. I. letnik.
Ura. II. letnik.
b) E. Adamič, Pod zelenim oknom. Pesem.
Proslava je bila jako lična in je vsem ugajala.
Dne 31. oktobra so učenke iz vadnice okrasile 150 vojaških grobov z venci, šopki in svečami.
Od 7. do 9. novembra so imele gojenke duhovne vaje. Vodil jih je preč. gospod prior križn. reda v Ljubljani Valerijan Učak.
11.	novembra — Dan miru. Šola ga je proslavila na predpisani način. Zvečer so se gojenke udeležile koncerta Ferijalnega Saveza mariborskih srednjih šol. Zbor je vodil gospod profesor Švajger. Peli so slovenske narodne pesmi.
16. novembra je narodni guslar Milan Barjaktarovič iz Črne gore zbranim učenkam na zanimiv način očrtal pomen in nastanek raznih narodnih pesmi, pomen gusli in njih sestavne dele. Omenil je narodno nošo Črnogorcev in zapel nekaj narodnih pesmi, tako: Kosovka djevojka, Smrt majke Jugovičev in razne šaljivke
23. novembra se je šola udeležila krstne proslave 45. pešpolka, ki je tudi proslavljal obletnico znamenitega dne, ko je pred 13 leti gospod ge-
neral Maister razorožil avstrijsko-nemške čete v Mariboru ter s tem odločil, da je pripadel Maribor z zaledjem k sedanji naši domovini.
29.	novembra je priredil Podmladek Jadranske Straže tukajšnjega učiteljišča prav lično akademijo po naslednjem sporedu:
1. Mozart, Ouvertura za troglasni vijolinski zbor in klavir.
2. Sardenko, Zagorski zvonovi. Pravljica s petjem v dramatskih slikah. Uglasbil St. Premrl.
3. Petje: a) Mokranjac, Šopek srbskih narodnih pesmi.
b) Mav, Dekle, kaj bo s tabo.
c) St. Premrl, V Korotan!
1.	decembra — praznik ujedinjenja in desetletnica Podmladka Rdečega Križa. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, potem pa šolska proslava, katere se je udeležilo precejšnje število staršev učenk. Obsegala je naslednje točke:
1. J. Krike: Pesma Podmlatka celome svetu. Je pela vsa zbrana mladina.
2. Slavnostni govor. V spomin ujedinjenja je govorila učiteljica zgodovine Trstenjak s. Emanuela, o Podmladku Rdečega križa pa učenka Žebot Dorica.
3. Ivan Ocvirk, Jugoslavijo, oj! Vadnica.
4. Deklamacije: a) Pirnat Viktor, Pesem Podmladkarjev vsega sveta.
A. Koprivnikar iz III. razreda vadnice.
b) Isaija Mitrovič, Mladanima širom otadžbine.
Viktorija Slokan iz IV. razreda vadnice.
c) Lj. Poljanec, Pesem Podmladkarjev. Fr. Jilke iz
III.	letnika.
5. St. Premrl, V Korotan! Učiteljiščnice.
6. Dr. I. Lah: Zgodovina Jugoslavije. Alegorična slika z deklamacijo in rajanjem. Deklam. Bedjanič Julijana iz V. letnika.
7. R. Gobec, V bratskem objemu. Spevoigra. Izvajale so jo učenke meščanske šole in vadnice. Zbor je pela meščanska šola, samospeve in dram. nastope so pa imele učenke iz vadnice. Vse so naloge rešile prav dobro.
8. Narodne himne.
2. decembra je bil sklep I. tromesečja, toda sklepno redovanje je učiteljstvo izvršilo že 30. novembra.
3. decembra se je začelo II. tromesečje na učiteljišču.
5.	decembra je mladino iznenadil Miklavž, zvečer je bilo pa med internimi pri Miklavževi prireditvi v telovadnici dokaj smeha in veselja. Sosebno so vsem ugajale telovadne vaje, ki sta jih izvajala z izredno spretnostjo 2 škratlja. Tudi Miklavž se je dobro postavil in razdelil precej darov.
17. decembra je šola lepo proslavila rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Vsa mladina se je udeležila sv. maše in zahvalne pesmi, potem pa proslave v lepo okinčani dvorani. Na sporedu je bilo predavanje, petje, deklamovanje in lepa igra, koje glavna misel je: Ljubezen zmaga!
20. in 21. decembra je bila božična prireditev v prid revnih učenk tukajšnje šole. Spored:
1. Božična melodija. Igrali so na	vijolino Neva,	Nika,	Boris	Novak,
učenci gospe Bradlove, vsi še pod 10.	letom starosti.
2. Dekliški zbor: P. H. Sattner, Svetonočni zvonček. Slava Bogu na višavi!
3. Božična igra v 2 dejanjih. Izvajale so jo učenke iz vadnice.
4. Pri jaslicah. Živa slika s petjem.
V	odmorih sta igrali na 2 klavirja	Gabrijela Kavčič	in	Marica	Kaffou:
1. J. Brahms, Ogrski plesi.
2. Grieg, Koncert za 2 klavirja.
3. Schubert, Die Allmacht.
Po prireditvi dne 21. decembra je bilo 70 učenk bogato obdarovanih z obutvijo, obleko in drugim potrebnim. Otroci in tudi njih starši so bili darov zelo veseli.
Od 24. decembra 1931 pa do vštetega 10. januarja 1932 so trajale božične počitnice po odredbi ministrstva prosvete z dne 30. novembra 1931, P. br. 55.766.
11.	januarja 1932 se je zopet začel redni pouk.
16. januarja je bila vsa šola pri predstavi prvega slovenskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Sestavil ga je turistovski klub »Skala« v Ljubljani, Mariboru ga je pa predstavljala Prosvetna zveza v Grajskem kinu. Naša jola je imela svojo posebno predstavo. Uvodno besedo je spregovoril g. Stabej. Učenke so z velikim zanimanjem sledile krasnim prirodnim slikam divne Gorenjske in zasledovale tri mlade kaj drzne turiste, ki so po nekaterih prav opasnih krajih plezali na vrh Triglava in se potem zopet spuščali razenj.
27.	januarja je bila proslava sv. Save po sporedu, ki ga je odobrilo ministrstvo prosvete.
30. januarja je vadnica zaključila I. polletje.
30. in 31. januarja so učenke IV. in V. letnika z učiteljico pedagogike in drugimi poslušale predavanja g. Adlerja. Govoril je o individualni psihologiji.
4.	februarja se je začelo II. polletje na vadnici. Šola je tega dne tudi proslavila spomin na Strossmajerja s petjem, deklamacijami in slavnostnim govorom. Po proslavi je bil dan pouka prost.
Popoldne tega dne se je mladina udeležila koncerta, ki so ga priredili mariborski umetniki za šolsko mladino posebej, v splošnem pa v prid mariborskih revežev.
10.	februarja so imele gojenke svojo domačo pustno zabavo. Vse točke sporeda so izvedle gojenke III. letnika jako dobro in ustvarile med gledalci mnogo dobre volje.
17. februarja so bile pri koncertu, ki so ga priredili učenci humanistične gimnazije. Vsem je lep spored jako ugajal.
20.	februarja je bilo v zmislu odredbe ministrstva prosvete z dne
8.	februarja 1932, P. br. 2079, predavanje o Vuku Karadžiču in o nacijo-
nalnem pomenu njegovega dela. Govorila je učiteljica srbohrvaščine s. Eleonora Kozole.
21. februarja so bile učenke višjih letnikov pri predavanju, ki ga je imel gospod dr. Varl. Govoril je o pljučnih boleznih mladoletnikov in o sredstvih, kako preprečimo obolenje. Govor je pojasnjeval s skioptičnimi slikami.
22. februarja je bila vsa šola v Grajskem kinu, kjer so predvajali film »Živel kralj!«.
1.	marca je bil sklep II. tromesečja na učiteljišču.
Zvečer so bile nekatere gojenke z učiteljico glasbe pri operi ruskega komponista M. P. Musogorskega »Boris Godunov«.
5.	marca je pregledal vadnico inšpektor iz ministrstva gospod Miloš P. Vilkovič. Z uredbo in uspehom je bil povsodi jako zadovoljen in se je izrazil prav pohvalno.
Od 24. do 30. marca so trajale velikonočne počitnice.
7.	in 11. aprila je nadzoroval gospod dr. Mirt Jožef pouk veronauka na učiteljišču in vadnici.
20. aprila so bile vse gojenke in učenke v kinu Union, kjer so predstavljali našo prestolico Beograd.
30.	aprila je šola proslavila spomin Zrinjskega in Frankopana. Učiteljica zgodovine s. Emanuela Trstenjak je govorila zbranim učenkam o rodovini Zrinjskih in Frankopanov, o njih delovanju na kulturnem in političnem polju, o zaroti in nje posledicah.
3.	in 4. maja so bile gojenke pri Haydnovi proslavi, ki jo je v Unionu priredil koncertni biro Glasbene Matice v prid poplavljencem.
5.	maja je bila na šoli proslava »materinskega dne«. Sodelovale so učenke iz vseh stopenj ter jako lepo izvedle naslednji program:
I. H. Mohr, Ciganska melodija. Triglasni vijolinski zbor s klavirjem. Učiteljiščnice.
II. S. Sardenko, Mamicam v pozdrav. Prizorček s petjem in rajanjem. Učenke iz vadnice.
III. Deklamacije: 1. Z. Ocvirk, Materi. I. razred mešč. šole.
2. A. Černej, Mamica. IV. razred mešč. šole.
3. Lj. Poljanec, Mi potujemo. Zborna deklamacija.
II.	razred vadnice.
4. M. Elizabeta, Naša znamenja. Učiteljišče.
IV. Dekliški zbori: 1. Al. Mav, Mamica moja, povej mi!
2. Koroška narodna: Spomlad pa luštno je.
3. Dr. Kimovec, Otroci kličejo murčka.
Učiteljiščnice.
V. Za materinski dan. Otroška igrica v dveh dejanjih. Učenke iz vadnice.
VI. Otroški zbori: 1. Al. Mav, Kaj boš ti, tičica?
2. M. Železnikar, Srce — oltar.
3. Al. Mav, Naša dobra mamica. Učenke iz vadnice.
VII. Rad. Godec, Pomladanske cvetice. Prizorček s petjem. Učenke meščanske šole.
VIII. Živa slika z deklamacijo: Matere pri svoji nebeški Zaščitnici.
15.	maja je bil na zavodu od ministrstva prosvete določeni šolski koncert. Nastopile so vse učenke in prav lepo izvedle vse točke sporeda:
1. Zilmann, Pozdrav. 3 vijoline in klavir. III. letnik.
2. Dekliški zbor s klavirjem: a) Vodopivec, Noč na Adriji.
b) D. Doktorič, Naša bol.
3. P. Delany, Koračnica. Vijolina in klavir. I. letnik.
4. Dekliški zbor: a) M. Tomc, Med cveticami po logu.
b) Al. Mav, Dekle, kaj bo s tabo!
5 H. Mohr, Ciganska melodija. 3 vijoline, klavir, tamborin in triangel.
III.	in IV. letnik.
6 Petje: a) Dr. Kimovec, Otroci bezajo murčka.
b) St. Premrl, V Korotan.
7. J. Haydn, Otroška simfonija za 2 vijolini, klavir štiriročno in otroška glasbila. II. letnik.
8. Dekliški zbor: a) St. Premrl, Slovanska pesem.
b)	Državna himna.
Učenke so pri izvajanju sporeda kazale lepo sigurnost in samostojnost. Vse je priča krasnega uspeha pri glasbenem pouku.
22.	maja je nastopil otroški vrtec ob navzočnosti staršev in drugih ljubiteljev malih. Sodelovali so vsi otroci. Jako ljubko so izvedli obsežni spored:
1. Pozdrav in petje: Moj očka ima konjička dva.
Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori.
2. Mali vojaki. Pesem: Marširala kralja Petra garda.
3. Krožna igra. Kmet. Oddelek B.
4. Železnico imamo.
5. Telovadna igra: Trobentice.
6. Igra s petjem: Oj preštejmo in poglejmo!
7. Mali poizkus iz francoščine. (Mali so se za zabavo pri nazornem uku naučili precej francoščine.)
8. Telovadba.
9. Male kuharice.
10. Gostje iz dežele pravljic.
11. Rajalni nastop: Kraljica cvetic.
Od dne 29. maja do 3. junija je bila na zavodu razstava ženskih ročnih del in risb. Starši otrok in drugi so razstavo pridno posečali.
1.	junija je dospel v zavod ministrski odposlanec gospod Aleksander Marič, prosvetni inšpektor v pokoju. Do 6. junija je nadziral delo v šoli.
5. junija so gojenke nižjih letnikov priredile sogojenkam V. letnika lep poslovilni večer. Prireditve se je udeležil tudi gospod ministrski odposlanec Marič. Na sporedu je bilo sviranje in petje.
6. junija se je končal pouk na učiteljišču. Popoldne tega dne so gojenke z učenkami na vadnici in meščanski šoli priredile lični telovadni nastop. Obsegal je naslednje točke:
1. Rajanje z obroči. I. razred mešč. šole.
2. Pomladni sprehod. I. razred vadnice.
3- Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Otroško kolo. II. razred vadnice.
4. Proste vaje s cvetjem. II. razred mešč. šole.
5. Vaje z žogicami. IV. razred vadnice.
6. Male peričice. III. razred vadnice.
7. Rajanje s pahljačami. III. razred mešč. šole.
8. Proste vaje učiteljiščnic.
9. Kolo. Izvajajo učiteljiščnice.
10.	Sklepna skupina.
Prireditev je uspela prav lepo.
28.	junija — Vidov dan. Po cerkvenem opravilu je bila šolska proslava, ki je obsegala te točke:
1. Srečko Koprc, Mala klavirska suita.
2. S. Jenko, Od Balkana do Triglava.
3. M. Tomc, Oj Kosovo polje! Pesem.
4. M. D. Petkovič, Našoj domovini.
5. Hrv. nar. Jugoslavijo, oj! Pesem.
6. Ljudmila Poljanec, K solncu. Zborna deklamacija.
7. Rajanje s trakovi.
8. I. Mitrovič, Naše banovine. Dram. prizor.
9. Telovadne vaje z zastavicami.
10. St. Premrl, Slovanska pesem.
11. Državne himne.
Po proslavi so učenke dobile letna izpričevala, odnose Izkaze o napredku in se vesele razšle.
IV.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1931.32.
I.	letnik:
Verouk: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga, nova izdaja.
Slovenščina: Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del.
Breznik, Slovenska slovnica.
Breznik, Pravopis.
Srbohrvaščina: Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka za II. razred srednjih škola.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica, I. letnik.
Vilhar, Srbskohrvatski-slovenski slovar.
Nemščina: Pascher, Njemačka čitanka za V. in VI. razred srednjih škola.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Zemljepis: Geistbeck-Pavišič, Opča geografija za više razrede srednjih škola.
Marinkovič, Atlas.
Zgodovina: Bučar, Zgodovina starega veka.
Prirodopis: Poljanec, Prirodopis živalstva.
Kapus, Prirodopis rastlinstva.
Kemija: Prezelj, Anorganska kemija.
Matematika: Črnivec, Aritmetika za učiteljišča, I. in II. del.
Črnivec, Geometrija za učiteljišča.
Gospodinjstvo: Purgaj, Gospodinjstvo.
Petje: Bajuk, Pevska šola.
Druzovič, Pesmarica, IV. del.
II. letnik:
Verouk: Pečjak, Katoliški verouk, II. knjiga.
Slovenščina: Grafenauer, Slovenska čitanka, II. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovnica in Pravopis kakor v I. letniku.
Srbohrvaščina: Jovanovič-Ivkovič, Čitanka za II. razred srednjih škola. Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica za II. letnik.
Vilhar, Slovar kakor v I. letniku.
Nemščina: Pascher, Njemačka čitanka za V. in VI. razred srednjih škola.
Slovar kakor v I. letniku.
Zemljepis: Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, III. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje in njim sorodne šole. Marinkovič, Atlas.
Zgodovina: Bučar, Zgodovina srednjega veka.
Prirodopis: Dolžan, Mineralogija in geologija.
Kemija: Brez knjige.
Matematika: Kakor v I. letniku.
Gospodinjstvo: Kakor v I. letniku.
Petje: Kakor v I. letniku.
III. letnik:
Verouk: Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga.
Pedagogika: Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje v dušeslovjem.
Slovenščina: Grafenauer, Slovenska čitanka, III. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Ostalo kakor v II. letniku.
Srbohrvaščina: Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka za III. razred srednjih škola.
Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika za srednje škole.
Slovar kakor v I. letniku.
Nemščina: Bezjak, Nemška vadnica, III. del.
Slovar kakor v I. letniku.
Zemljepis: Melik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Marinkovič, Atlas.
Zgodovina: Bučar, Zgodovina novega veka.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslavije.
Prirodopis: Kakor v I. in II. letniku.
Fizika: Reisner, Fizika.
Matematika: Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr. Škreblin, Aritmetika i algebra za preparandije.
Sodnik, Logaritmi.
Gospodinjstvo: Kakor v I. in II. letniku.
Petje: Kakor v I. in II. letniku.
IV. letnik:
Verouk: Medved, Zgodovina katoliške cerkve.
Pedagogika: Kakor v III. letniku.
Metodika: Fink, Posebno ukoslovje v elementarnem razredu.
Fink, Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika.
Fink, Posebno ukoslovje zgodovinskega pouka.
Fink, Posebno ukoslovje zemljepisnega pouka.
Slovenščina: Grafenauer, Slovenska čitanka, IV. del.
Ostalo kakor v prejšnjih letnikih.
Srbohrvaščina: Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka za IV. razred srednjih škola.
Čukovič, Čitanka za V. i VI. razred srednjih škola.
Ostalo kakor prej.
Nemščina: Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka, IV. deo.
Slovar kakor prej.
Zemljepis: Kakor v III. letniku.
Zgodovina: Kakor v III. letniku.
Petje: Kakor prej.
V. letnik:
Verouk: Vreže, Metodika verouka.
Pedagogika: Bezjak, Zgodovina vzgoje in pouka.
Metodika: Hauptman, Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka.
Druzovič, Posebno ukoslovje petja.
Administracija: Fink, IX. zvezek važnejših odredb in naredb.
Slovenščina: Kakor v IV. letniku.
Srbohrvaščina: Kakor v IV. letniku.
Rešetar-Njegoš, Gorski vijenac.
Nemščina: Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka, IV. deo.
Kangrga, Hauslektüre.
Zemljepis: Kakor v III. letniku.
Zgodovina: Kakor v III. letniku.
Matematika: Kakor v III. letniku.
Higijena: Pirc, Čitanka o higijeni za učiteljišča, višje razrede srednjih šol in za srednje obrtne šole.
Petje: Kakor v I. letniku.
V.	Pismene naloge.
A.	Slovenske.
I.	letnik:
1. Naš prvi letnik. Pismo prijateljici.
2. Zakaj te ljubim, jesen.
3. a) Moja prijateljica,
b)	Moj domači kraj.
4. Svetonočna legenda. Prosta naloga.
5. Domovinska ljubezen v duši junaške žene. Po Medvedovi pesmi »Azma«.
6. Zakaj proslavljamo dan premirja — 11. nov.?
7. Pomladne slike iz Finžgarjevega epa »Triglav«.
8. Mati, kaj ti želim povedati!
II. letnik:
1. Rupnikova Mina. Oznaka po Finžgarjevem Triglavu.
2. Ko sem živela v svetu zlate otroške sreče.
3. Talita. Prikaz glavne osebe iz Bog. Magajnove novele »Goslarka«.
4. Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan! Misli ob prazniku narodnega ujedinjenja.
5. Brutov značaj. Oznaka po Shakespearejevi žaloigri »Julij Cezar«.
6. Zakaj proslavljamo dan premirja — 11. nov.?
7. Srečna hočem biti! Prosti spis.
8. Mati, odkod tvoja veličina? Prosti spis.
III. letnik:
1. Ko vinogradi vabijo.
2. Naša proslava stoletnice Levstikovega rojstva.
3. Gusli v življenju naših južnih bratov.
4. Ob spominskih dnevih v življenju našega vladarja.
5. Kako se je razvijalo naše slovstvo do romantike?
6. Red je duša pravega napredka.
7. Zakaj proslavljamo dan miru 11. novembra?
8. Poljubno izbrana oznaka po domačem čtivu.
9. Kar je cvetici solnce, zrak in rosa, to je otroku mati. E. Gangl.
IV. letnik:
1. Pogled na Levstikovo delo in njega uspeh. (Ob stoletnici njegovega rojstva.)
2. Milo se glase zvonovi čez gorice, čez ravan, vernim kličejo glasovi: »Danes je vseh mrtvih dan!«
3. Naše hospitacije in prvi učni poskusi.
4. Delo plemeniti človeka.
5. Krasen si, gorenjski svet! Po filmu »V kraljestvu Zlatoroga«.
6. Trdna volja je najboljši pripomoček za uspeh.
7. Zakaj proslavljamo dan miru 11. novembra?
8. Čudovita je moč pomladanskega časa.
9. Materino srce je skrivna zaloga največjih zakladov.
V. letnik:
1. Človek raste v zbranosti in samoti. Montessori.
2. O blagonosnih učinkih miru.
3. Gregorčič — domoljubni pesnik in prerok.
4. Kako naj deluje učitelj, da bo v šoli in izven nje dobro vršil svojo dolžnost. (Poizkusna naloga za učit. diplomski izpit.)
5. Vtisi iz ulice.
6. Življenska pot skrivnostna je, samotna ni: premnogo znamenje ob nji stoji, navzgor stopinje tvoje vodi. (Poizkusna naloga za učit. diplomski izpit.)
7. Zakaj proslavljamo dan miru 11. novembra?
8. Dobre matere so sveti ognji, ki gore za druge.
9. Ob koncu šolskega študija. (Poizkusna naloga za učit. dipl. izpit.)
B.	Srbohrvatske:
I. letnik:
1. Jesen. Prepisivanje u cirilici.
2. Kakva mora da bude dobra učenica.
3. Kneževa večera. Nar. pesma. Prepričavanje.
4. Slavno je umreti za otadžbinu. Prepričavanje prema nar. pesmi Musič Stevan.
5. Grob na Lovčenu. Ljubomir Nenadovič. Kazivanje u pero.
6. Čestitka majci za godovno.
II. letnik:
1. a) Jesen u našoj bašči.
b) Seljakov rad u jeseni.
c) Berba u mom zavičaju.
2. a) Svetu se ne može ugoditi. Nar. pripov.
b) Čudne dečje želje. Nar. pripov. Prepričavanje.
3. Narodni guslar na našoj školi.
4. Sveti Sava i brača koja se dele. Narodna pripovetka. Prepričavanje.
5. a) Ovogodišnja zima.
b) Kako je u zimi u našem gradu.
c) Zašto čeznem za prolečem.
6. Priča o materinskoj ljubavi. Slob. sast.
III. letnik:
1. a) U trečem godištu. Slobodan sastavak. b) Moj najdražji predmet.
2. Tri hajduka. J. Jovanovič. Prepričavanje.
3. Kako smo proslavili spomen-dan ujedinjenja.
4. Pečina na Rudniku. V. Ilič. Prepričavanje.
5. Značenje Vuka Karadžiča u jugoslavenskoj književnosti.
6. Kralj Stepan Tvrtko. F. Rački. Kazivanje u pero.
IV. letnik:
1. a) Pesma o pesmi. Zmaj Jovan Jovanovič. Misli, b) Pesma u čovečjem životu. Slobodan nastavak.
2. a) U novembru, b) Na grobovima.
3. Moji prvi utisci o radu na osnovnoj školi.
4. Naš kralj.
5. Kralj Matijaš, koruški vojvoda. Prevod.
6. Propast Zrinskih i Frankopana. Prema pamčenju iz historije.
V. letnik:
1. a) Kako sem sprovela praznike.
b)	Najlepše uspomene iz moje mladosti.
2. a) Kako proživljam svoje radne dane.
b)	Kako proživljam nedelje.
3. Značenje jugoslavenskih gusala.
4. Lepota učiteljskog zvanja. (Pokusna zadača za učit. dipl. ispit.)
5. Materin grob. I. Cankar. Prevod. (Pokusna zadača za učit. dipl. isp.)
6. Kako može škola razvijati patriotizam u mladeži. (Pokusna zadača za učit. dipl. ispit.)
Pri jezikovnem pouku so učenke tudi sestavljale razna predavanja in to največ po domačem čtivu.
VI.	Ekskurzije.
I. letnik:
1. 6. aprila 1932. Poučna ekskurzija v mestno plinarno. Voditeljica: s. Mr. Berhmana Kajdiž.
2. 26. aprila 1932. Poset mestne mlekarne. Videle so, kako so uporabljali razne priprave v mlekarni, pa tudi, kako pripravljajo razne vrste sira. Ekskurzijo je vodila s. Bazilija Žigart.
3. 18. maja 1932 je bila celodnevna ekskurzija na Pohorje. Vodila jo je s. Ambrozija Gornik.
4. 30. maja popoldne so si pri Heričku v Mariboru ogledale vse v njegovem velikem lončarskem podjetju.
II. letnik:
1. 12. septembra 1931 so si gojenke ogledale tvornico »Zlatorog«. Voditeljica: s. Mr. Berhmana Kajdiž.
2. 19. oktobra 1931. Poset »Mariborske razstave«. Na njej se je videl zgodovinsko-kultumi razvoj mesta Maribora. Voditeljica: s. Mr. Emanuela Trstenjak.
3. 12. decembra 1931. Ogled mehanične tkalnice Zelenko in drug.
4. 17. marca 1932 so si ogledale Tschelligi-jevo pivovarno.
5. 7. maja 1932 so bile v Freundovi tovarni za izdelovanje usnja.
6. 11. maja 1932 so imele celodnevno ekskurzijo v Haloze in na grad Trakoščan, ki je last grofov Draškovičev. Ogledale so si še jako dobro ohranjeni srednjeveški grad in v njem raznovrstne starine, kot pisma raznih vladarjev Draškovičem, razno orožje iz turških bojev, viteško opravo i. dr. Med dragocenostmi je tudi meč sultana Murata, v raznih sobah pa krasne slike pradedov in velikašev. Na potu domov so se povzpele na hrib sv. Avguština, odkoder so imele jako lep razgled na Haloze in v Hrvatsko Zagorje. Ekskurzije od 3. do 6. je vodila s. Berhmana Kajdiž.
III. letnik:
1. 15. oktobra 1931 so si ogledale rešilno postajo v Koroški cesti. Voditeljica: s. Berhmana Kajdiž.
2. 19. oktobra 1931 so bile s s. Luitgardo Schweiger v samostanskem vinogradu v Kamnici »na branju«, ker je v razredu več učenk, ki tega še niso videle.
3. 20. oktobra 1931 so si ogledale mariborsko kulturno-zgodovinsko razstavo. Vodila jih je s. Emanuela Trstenjak.
4. 11. aprila 1932. Poučna ekskurzija v mariborsko okolico. Geološko proučevanje okolice. Voditeljica: s. Luitgarda Schweiger.
5. 23. aprila 1932 je bila poučna ekskurzija v Ptuj. Ogledale so si muzej in razne druge znamenitosti. Vodila jih je s. Emanuela Trstenjak.
6. 18. maja 1932. Poučni izlet v Celje in okolico. Voditeljica: s. Luitgarda Schweiger.
IV. letnik:
1. 5. oktobra 1931 je bila poučna ekskurzija na Falo. Voditeljica: s. Berhmana Kajdiž.
2. 12. oktobra 1931 so si ogledale »Mariborsko razstavo«, ki je kazala kultumo-zgodovinski razvoj mesta Maribora. Voditeljica: s. Emanuela Trstenjak.
3. 3. februarja 1932 so si ogledale tekstilno tvomico »Teksta« v Mariboru.
4. 8. marca 1932 so bile v tvornici Kristal. Voditeljica obeh: s. Berhmana Kajdiž.
5. 11. aprila 1932. Poset mariborskega muzeja. S. Emanuela Trstenjak.
6. 7. maja 1932 so hospitirale na drž. osnovni šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici.
7. 20. maja 1932 so hospitirale na mariborski pomožni šoli. Pedagoški ekskurziji je vodila s. Bernadeta Novačan.
V. letnik:
1.	19. septembra 1931 so obiskale gojenke banovinski »Dečji dom« v Melju.
2. 10. oktobra 1931 so bile na drž. gluhonemnici v Ljubljani. Prisostvovale so pouku v I., II., IV. in V. razredu. Ogledale so si tudi vse prostore v zavodu in dela otrok. Ekskurzijo je vodila s. Milena Štih.
3. 19. oktobra 1931 so bile v razstavi, ki je kazala kulturnozgodovinski razvoj mesta Maribora.
4. 25. februarja 1932. Obisk banovinskega »Dečjega doma v Stross-majerjevi ulici«. Tu so poslušale tudi predavanje o pomenu dečjih domov, o duševnosti učencev in o vzgojni metodi. Hospitirale so knjigoveštvo in si ogledale razne izdelke deških ročnih del. Voditeljica: s. Milena Štih.
5. 12. maja 1932 je bila poučna ekskurzija v Falo in Ruše. Voditeljica: s. Berhmana Kajdiž.
VII.	Zdravstveno stanje učenk.
Zdravje učenk je bilo v šolskem letu 1931./32. v splošnem jako ugodno. Izmed vadniških učenk so sicer obolele 4 za škrlatinko, 2 pa za davico, a ker so bile vnanje, to ni motilo pouka. V zavodu samem in med uči-teljiščnicami sploh ni bilo nevarnih bolezni.
Vse učenke, ki so vstopile, je v začetku šolskega leta pregledal gospod dr. Vatovec, upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru. Na šolsko polikliniko so zahajale učenke tudi med šolskim letom na pregled, če je bilo potrebno. Za notranje ima zavod še svojega zdravnika in izvežbano sestro bolniško strežnico; s pravočasno pomočjo — tudi zdravniško —, če je bilo treba, se je preprečilo vsako resno obolenje. Za zdravje gojenk je storil zavod vse, kar je le mogoče. V šoli so učenke zvedele, kako se lahko varujejo raznih bolezni in kako naj ravnajo, da se utrdijo, internat je pa skrbel za zdravo, zadostno hrano in potrebno gibanje na prostem. Redno so hodile na sprehod. V odmorih so bile na vrtu, kjer so se zabavale z raznimi igrami. Tudi učile so se ob lepem vremenu navadno na vrtu. Na prostem je bil šolski pouk, sosebno telovadba, risanje, ročno delo, večkrat tudi prirodopis.
Vsi prostori, v katerih so gojenke, so snažni, svetli in higijensko urejeni. Gojenke imajo v zavodu lepo kopališče, ki se ga rade poslužujejo. Vnete so za vsakovrstni šport; goje ga posebno med počitnicami.
Za zdravstveni fond so po vpisu plačale skupaj 2960 Din, zato so imele med šolskim letom pravico do zdravljenja na šolski polikliniki.
VIII.	Šola in dom; dijaška združenja.
Dasi so skoro vse učenke učiteljišča med šolskim letom v internatu, ki jim nadomešča dom, je vendar šola v tesni zvezi z roditelji učenk ali njih namestniki. Razredne učiteljice obveščajo starše o napredku njih otrok in tudi opozarjajo, če bi bilo treba kake posebne pomoči; sestra prefekta pa sporoča, kako je njih vedenje v internatu, njih zdravje in telesni razvoj. Vrši se to pismeno po mesečnih učiteljskih konferencah pa tudi ustno, ko se ob raznih prilikah oglašajo starši internih pri posa-
meznih učiteljicah in sestri prefekti. Za učence, ki so iz mesta ali okolice, pa starši še pogosteje prihajajo v zavod po razne informacije.
Lep stik šole in doma tvorijo razne prireditve tako ob državnih praznikih in druge, n. pr. za Miklavževo, Božič, pust, materinski dan itd., kakor nanesejo razmere. Starši in drugi ljubitelji mladine radi prihajajo na prireditve, ki so navadno urejene tako, da nastopajo pri njih učenke vseh skupin. Veliko zanimanje je bilo letos tudi za razstavo ženskih ročnih det in risb. Trajala je od 29. maja do 3. junija in je bila nameščena v treh sobah. Četudi je bil čas razstave precej deževen, je bilo vendar vedno dosti obiskovalcev. Tudi skupnega telovadnega nastopa naše mladine dne
6.	junija se je udeležilo veliko število občinstva.
Učenke imajo med sabo razne združitve, ki jih dovoljuje ministrstvo prosvete. Vse so članice društva Podmladka Rdečega križa. Posebno delavne so bile male iz vadnice. Imele so redna posvetovanja in razne odbore. Vneto so se zavzemale za red in snago ter za medsebojno pomoč. Za Božič in Veliko noč so obdarovale kako ubožno sošolko z obleko in drugim potrebnim. Lepo jih je bilo opazovati, koliko zmisla in praktičnega čuta so kazale ob takih prilikah. Podpirale so z zbiranjem darov razna dobrodelna podjetja ter razprodale lepo število razglednic, koledarčkov in tombolskih kart v prid Podmladka Rdečega križa v Mariboru.
Učiteljiščnice so poleg tega še tudi članice Podmladka Jadranske Straže. Članice so bile zelo agilne. Prirejale so kinematografska in para-skopska predavanja in imele akademijo, ki je zelo lepo uspela.
Živahno je bilo njih delovanje pri literarni združitvi v Brstju. Med šol. letom so imele članice več lepih predavanj in so tudi marljivo sestavljale same razne sestavke, ki so jih potem na sestankih čitale in ocenjevale. Nadalje so učiteljiščnice članice Ferijalnega Saveza. Priključene so Ferijal-nemu Savezu hum. gimnazije v Mariboru.
Iz vadnice kakor tudi iz učiteljišča so učenke pri državnem Sokolu, udružene so deloma v Mariboru, deloma v krajih, odkoder so.
IX.	Učila in knjižnice.
1. Zbirka za zemljepis in zgodovino.
(Varhinja s. Emanuela Trstenjak.)
Prirastek v šolskem letu 1931./32.: 12 slik z Jadrana in Primorja. Vodnik po Mariboru, Razne slike za paraskop. Sedanje stanje: 80 zemljevidov, 236 stenskih slik, 28 učil za zvezdoznanski zemljepis, 25 vodnikov, 10 načrtov, 42 albumov, 8 zbirk stereoskopskih slik, 225 slik za paraskop, 268 raznovrstnih učil, 1 relief.
2.	Prirodopisna zbirka.
(Varhinja s. Luitgarda Schweiger.)
V	zbirki je: 185 nagačenih živali, 40 preparatov v špiritu, 163 suhih preparatov, 9 zbirk metuljev in hroščev, 12 okostij, 180 modelov, 436 mineralov, 30 različnih semen, 13 zbirk z 212 stenskimi slikami.
3.	Prirodoslovna zbirka.
(Varhinja s. Berhmana Kajdiž.)
Prirastek v tekočem šolskem letu: 4 slike: ura kot kompas, detektorski aparat, elektronka, miliamperemeter, nekatera učila kot vzorci učil, ki jih učiteljica lahko sama napravi, n. pr.: tehtnica, vodomet, Heronova buča, elektrofor, kriva natega, ročna brizgalnica, elektroskop s slamnato bilko ali kovinskimi lističi. Leydenska steklenica, galvanski element, igla magnetnica, kompas, inklinacijska igla, piščalka, skala iz eprouvetk, priprava za ponazorovanje odbojnega zakona svetlobe. Sedanje stanje: Poleg prej navedenih učil je: 17 tehnoloških slik, 14 tabel, 17 modelov, 115 aparatov, 210 preparatov za mikroskop, 130 diapozitivov, 121 raznih učil, 148 kemikalij, 393 slik za paraskop, raznovrstne potrebščine.
4. Risarska zbirka.
Prirastek: Model roke, noge, glave, gobe, 2 reliefa, model mačke, psa, ovce. Sedanje stanje: V zbirki je: 50 sadrenih modelov, 144 modelov iz kartona, 12 lesenih modelov, 206 raznovrstnih predmetov za risanje, 38 zbirk raznovrstnih predlog, 89 knjig.
5. Glasbena zbirka.
(Varhinja s. Serafina Zdolšek.)
Prirastek: Ševčik, Tehnika loka; Zlatko Špoljar, Narodne pjesme; Ladislav Miranov, Narodne melodije za dve vijolini; R. Gobec, V bratskem objemu; Zbori; Pevec. Zbirka ima: 1 M metrum, 12 vijolin, 4 klavirje,
2 harmonija, 2 pianina, 3 table za note, 3 tabele, 105 skladb za vijolino in klavir, 37 skladb za klavir, 133 pesmaric in pesemskih zbirk, 3 revije za glasbo.
6.	Zbirka za telovadbo.
(Varhinja s. Serafina Zdolšek.)
Zbirka šteje: 4 lestve, 4 pare krogov, 2 koloteka, 2 droga s stojali, skakalno orodje, 2 bradlji, 2 gredi, 158 ročk in stojalo za nje, 5 blazin, dolga kolebnica, 34 kratkih kolebnic, 6 plezal, 5 velikih žog, 138 raznih komadov za telovadne igre, 31 knjig.
7.	Zbirka za ženska ročna dela.
(Varhinja s. Roza Jug.)
V	zbirki je: 148 slik, 25 kvačkanih vzorcev, narejenih iz debelega bombaža, 2 na kvadrate načrtani tabli, 1 stojalo za ponazorovanje del,
3 šivalni stroji, 30 okvirov za vezenje, raznovrstni drugi pripomočki za ročna dela, 29 knjig.
8.	Zbirka za gospodinjstvo.
(Varhinja s. Bazilija Žigart.)
Zbirka ima: 35 komadov raznih ponazoril za pouk v gospodinjstvu. Uporablja se tudi inventar zavodove gospodinjske šole.
Učiteljska knjižnica.
V	šolskem letu 1931./32. je bilo kupljenih 40 knjig. V knjižnici je 2918 knjig.
Dijaška knjižnica.
Prirastek v šolskem letu 1931./32.: 72 knjig. V dijaški knjižnici je sedaj 2051 knjig. Poleg tega je v knjižnici za vadnico 251 knjig.
X.	Imena učenk in uspeh ob koncu šolskega leta 1931-/32.
(Debeli tisk znači »odlične«, razprti »prav dobre«, navadni »dobre«.)
Vadnica.
I. razred: 50 učenk.
Adamič Ljudmila	Miklavič Vlasta
Armanini Inge	Mlaker Sonja
Babič Marija	Novšak Gertruda
Bartol Majda	Očišnik Ljubica
Borovka Zdenka	Ogrizek Štefanija
Budja Elizabeta	Oset Božena
Cergol Danica	Pevec Vera
Dostal Sonja	Plazovnik Milica
Draksler Inge	Počkar Rajka
Grabrič Nada	Priol Boža
Gregorec Ana	Rapotec Marija
Gruden Mara	Repolusk Terezija
Habjanič Marija	Romih Vanda
Hudnik Jelka	Rudolf Vilma
Hutter Eva	Satler Alma
Jelen Ana	Schweinsger Terezija
Kastner Irma	Simonič Magda
Kreiner Hilda	Špenko Justina
Kosič Marija	Tavčar Sonja
Kovačič Pavla	Thiel Erika
Kranjc Marija	Tratnik Danica
Kretzenbacher Mira	Vicman Olga
Kutin Blagoslava	Visočnik Marta
Kutin Branka	Živko Ljubica
Lavrenčič Gabrijela	Žugman Alojzija
II. razred: 45 učenk.	
Baukman Ana	Hudnik Tamara
Cetin Hilda	Juvan Marjetica
Curk Bernarda	Kaučič Karolina
Červ Erna	Kodelja Jerina
Drolc Šteika	Kos Sonja
Fras Hilda	Krečič Frančiška
Furlani Charlotte	Kropej Nada
Gašpur Matilda	Laboter Hedvika
Golob Ana	Majcen Otilija
Makovec Frančiška	Štampah Margareta
Novak Nika	Štandekar Alojzija
Obreht Marija	Štefanski Helena
Pavešič Marija	Ternovšek Marjeta
Pertot Mileva	Trampuž Marija
Petek Tatjana	Tratnik Vlasta
Peterlič Alma	Tušak Alojzija
Preac Vera	Urankar Marija
Ritter Marija	Uršič Veronika
Robar Marija	Wolf Elizabeta
Slokan Vida	Živko Anica
Strfiček Milica	Žlahtič Irena
Šisernik Angela Škerbinc Antonija	Žnidarič Viktorija
III. razred	58 učenk.
Aleš Marija	Löschnig Ilse
Androjna Zofija	Menzi Ruth
Beheim Kristina	Novak Neva
Berložnik Vida	Novak Marija
Bezek Olga	Ortan Sonja
Bohak Danica	0 s i m Olga
Danko Marija	Ostanek Mira
Derganc Hilda	Paradiž Frančiška
Faninger Gabrijela	Pavešič Ana
Glaser Marija	Pavlica Dušica
Gradišnik Ema	Potočnik Frančiška
Hochwald .Emilija	Prešern Ruthilde
Ivnik Vera	Prosnik Draga
Jamnikar Marija	Pšunder Marija
Jan Zdenka	Rapoc Radislava
Jošti Marija	Rode Alenka
Kepnik Frančiška	Slabe Marija
Klinar Marta	Sonnenwald Danica
Kolenc Jerica	Soršak Viktorija
Kolnik Marija	Sternad Jožefa
Kompost Valburga	Schaubach Krista
Koprivnikar Albina	Ševeder Angela
Košar Matilda	Weiller Avgusta
Kovar Vera	Vidovič Ana
Kozinc Tatjana	Visočnik Karolina
Krištof Jožefa	Zagorski Slava
Kropej Vida Kunčič Vera	Zelzer Marjeta
Razred ponavljajo:
Dular Ljudmila
Kramar Zdenka
Valenčak Pavla
Babič Draga Bizjak Leopolda Bitežnik Mihaela Borovič Jerica Bregant Pavla Bukovec Berta Cingerle Alojzija Dimc Ivana Fantur Adela Golob Marija Gorečan Jožefa Gošler Elizabeta Horvat Nada ligo Sonja Jurše Natalija Jurše Ida Kager Karolina Klep Elizabeta Kocjan Silva Kolar Sonja Korenčan Marija Kos Vida Košuta Martina Krajšek Amalija Kurent Ivana
IV.	razred: 52 učenk.
Kutin Tatjana
Lavrenčič Alojzija Lovrenčič Sonja Lorenčič Olga Lorber Marija Macun Romana Matelič Ljuba Oset Vida Pavlin Stanislava Flaskan Sonja Podgoršek Viktorija Poljanec Marija Priol Cvetana Rudolf Tatjana Sedmak Vida Slokan Valerija Soklič Ifigenija Serak Leopolda Škerl Dušica Trpin Veronika Urankar Terezija Vehovar Veronika Zorzut Danica Žebot Doroteja Žekar Vladimira
Hojnik Leopolda
Razred ponavljata:
Lauko Oliva
Učiteljišče.
I.	letnik: 33 učenk.
Černač Darinka D u 1 e r Elija Gorič Elizabeta Gorišek Bogomira Grosman Marenka Klenovšek Bogomira Kocuvan Milena Lomšek Gabrijela Marzelj Terezija Mravljak Draga Okorn Marta
Omahen Ana Pipp Kristina Rojec Marjeta Romolt Milena
Slapšak Božidara Šturbej Terezija Šauperl Pavla Šteblaj Štefanija Trobec Olga Zupančič Hilda
Popravni izpit imajo:
Briški Ana iz matem. Dereani Natalija iz matem. Gerk Stanislava iz matem. Petek Angela iz nemščine Počkar Ana iz matem. Pristov Marija iz matem.
Ravtar Ema iz matem.
Rebolj Marija iz matem. Velikogne Terezija iz matem. Trampuž Milena iz nemščine Zupančič Marija iz matem.
Razred ponavlja: Lovšin Angela
II.	letnik: 32 učenk.
Ancelj Rozalija Berlan Marija Börse Ljudmila Čagran Terezija Dobovšek Frančiška Goltes Marija Gomiršek Marija Hodnik Jožefa Hribar Antonija Javoršek Amalija Jerman Zorislava Klun Marija Klun Olga
Košenina Pavla Košir Mihaela Kramer Pavla
Kronegger Terezija Macarol Savica Medved Martina Merzel Marija Neuman Albina Novak Terezija Ocvirk Angela Perušek Rozalija Pliberšek Elizabeta Rode Justina Šturm Vlada Švare Klara Volkar Ana Werk Frida Zupančič Štefanija Žugič Jožefa
III. letnik: 28 učenk.
Čeč Marija Glavnik Ljudmila Gubane Ivana like Elfrida Klinc Anica
Kocjan Vera Kodrič Marija Koprivc Vera Lomšek Ida Majcen Ana Mastnak Marija Matija Elizabeta Mihelič Marija Mihev Marija
Pajk Marija Prah Leonharda Race Jožefa Radolič Marija Repe Marija Sotlar Ana Schaubach Lea Šeme Roza Štiglic Marija Vede Olga Vivod Zofija Zajc Albina Žmavc Gabrijela
Popravni izpit ima: Drolc Milena iz fizike
IV.	letnik: 25 učenk.
Bartol Zlata Branisel Marjeta Brodnik Frančiška Ferlež Štefanija Fritz Ivana Gabritsch Friderika Galun Terezija Hönigmann Berta Kaffou Marija Kavčič Marija Košuta Helena Langerholz Marija Lestan Evalda
Motoh Jožefa
Radej Antonija Samsa Gabrijela Stubelj Elza Šušteršič Marija Ternik Marija Urbanek Filomena Vobič Milena Zalokar Antonija Založnik Marija Žmavc Ivana Žnidaršič Frančiška
V.	letnik: 30 učenk.
Bedjanič Julijana Božič Ema
Cerkovnik Josipina Drofenik Vekoslava Ehrlich Elizabeta Grilanc Danila Holobar Justina Ilc Angela Jagodič Vida Jamnik Hilda Kalan Ana Kok Lucija Koman Ana Koprivc Valerija Košir Frančiška
Krabonja Antonija
Krušič Helena Prislan Helena Raner Matilda Repovš Friderika Rijavec Cirila Simončič Marija Slana Antonija Tomažič Marija Turk Marija Vivod Julijana Vršič Terezija Žebot Marija Žigart Kristina Žolger Jožefa
XI.	Učiteljski diplomski izpit meseca junija 1932.
Pri učiteljskih diplomskih izpitih je predsedoval kot ministrski odposlanec gospod Aleksander Marič, inšpektor ministrstva prosvete v pokoju.
Za izpit se je prijavilo vseh 30 učenk V. letnika; vse so bile pri-puščene.
Pismeni učiteljski diplomski izpiti so bili dne 6., 7., 8. in 9. junija dopoldne. Kandidatinje so pisale naslednje naloge:
1.	6.	junija	iz	pedagogike: Kaj zahteva sedanji čas od našega učitelja.
2.	7.	junija	iz	slovenščine: Lepota in bogastvo naše očetnjave.
3.	8.	junija	iz	srbohrvaščine: Tragika brače Predraga i Nenada. Prema
nar. pesmi.
4. 9. junija iz nemščine: Vuk und Goethe. (Aus Hermann Wendel »Südslawische Silhouetten« S. 57 in gekürzter Form.)
Dne 10. junija so izdelale pismeno pripravo za praktični učiteljski diplomski izpit, ki so ga polagale v posameznih razredih tukajšnje vadnice dne 11., 13., 14. in 15. junija dopoldne.
Ustni izpiti so bili dne 16., 17., 18., 19. in 20. junija. Uspeh je bil naslednji: Vse kandidatinje so izpit srečno prestale. Po redih v diplomi o učiteljskem diplomskem izpitu je 4 odličnih, 23 jih ima prav dober, 3 pa dober uspeh.
XII.	Poročilo o internatu in šolskem vrtu.
Zavod šolskih sester v Mariboru ima svoj internat. Obsega tri oddelke: enega za učenke osnovne in meščanske šole, drugega za učiteljišč-nice in posebnega za učenke gospodinjske šole.
V	šolskem letu 1931./32. je bilo v internatu skupno 169 učenk, med njimi 100 učiteljiščnic. Učenke nadzorujejo sestre, ki so s šolo v tesnem stiku. Zavod zastavlja vse moči v prospeh gojenk in jih oskrbuje z vsem potrebnim.
K internatu pripada obsežen vrt, kjer se učenke razveseljujejo in tudi uče, če je vreme ugodno. Internat ima lepo urejeno kopališče in posebni bolniški oddelek z veliko domačo lekarno.
Poleg učiteljišča je šolski vrt, ki je izboren učni pripomoček sosebno za pouk v prirodopisju in gospodinjstvu. Zasajen je z rastlinami za domačo rabo in s cveticami raznih vrst. En del vrta je posajen z zdravilnimi rastlinami za domačo apoteko. Na vrtu so tudi tople grede in cvetličnjak. Šola izrablja vse to, da učenke opazujejo delo na vrtu in v cvetličnjaku, spo-
znavajo razne potrebne rastline, opazujejo njih rast in uporabo. Tu pa tam učenke tudi praktično delajo na vrtu in v cvetličnjaku.
Precejšen del vrta je posajen z raznim drevjem in lepotičnim grmičjem, na tratah rastejo razne trave in različne travniške cvetice, tako šola vrt res lahko vsestransko izrablja.
XIIL Statistika.
	Učiteljišče							Vadnica							Vrl	ec		
	I.	II.	III.	IV.	V. j	eč*	°/0	I.	II.	III.	IV.	‘e«	A		B		Skupaj	
						rsu						=! -u: CO	m.	ž. j	m.	ž.	m.	ž.
I. Število učenk:																		
Vpisanih v zač. šol. 1.:																		
a) novovpisanih . .	34	31	28	25	30	148	—	50	40	55	49	194	17	32	17	17	34	49
b) ponavljalk ....	1	1	—	—	—	2	—	2	4	3	3	12	—		—			—
Skupaj . . .	35	32	28	25	30	150	—	52	44	58	52	206	17	32	17	17	34	49
Naknadno vpisanih .	—	—	—	—		—	—	—	1	2	3	6	1	—	1	—	2	—
													18	32	18	17	36	49
Skupaj vpisanih	35	32	28	25	30	150	—	52	45	60	55	212	50		35		85	
Zapustile so šolo:																		
a) so se preselile .								2	—	1	2	5						
b) so bile izključe-																		
ne 																			
c) umrle so										—		-	—						
č) iz raznih drugih vzrokov		2								2									1	1	5	6	8	9	13	15
Vsega so zapust. šolo	2	_	_	—			2	—	2			1	3	6	5	6	8	9	13	15
Število učenk konc.													13	26	10	8	23	34
šol. leta 1931./32. .	33	32	28	25	30	148	—	50	45	59	52 206		39		18		- 57	
II. Učenke po																		
uspehu:																		
odličnih		2	6	4	2	7	21	14	32	19	23	19	93	—	—	—				
prav dobrih		19	25	20	22	22	108	73	17	24	23	20	84	—	—	—		—		
dobrih		—	1	3	1	1	6	4	1	2	10	11	24	—	—	—	—	—		
slabih		—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	
Razred so dovršile	21	32	27	25	30	135	91	50	45	56	50	201	—	—	—	—	1 —	
popravni izpit imajo	11	—	1	—		12		—	—	—	—	—	—	—	—	—		—
razr. izpit imajo (§40)				—													—	
razr. izpit imajo (§ 44)																		
ponavlj. morajo razr.	1	—	—	—	—	1	0'6	—	—	3	2	5		—				
izgubile so pravico za redno šolanje .											—						i —	
Skupaj . . .	33	32	28	25	30	001 -	100	50	45	59	52	206						
XIV. Naznanilo za šolsko leto 1932. 33.
Šolsko leto 1932./33. se bo začelo dne 1. septembra z vpisovanjem za vadnico in otroški vrtec. Dne 2. in 3. septembra bodo popravni izpiti za učiteljiščnice.
Vpisovanje za učiteljiščnice bo dne 5. septembra. Pri vpisu mora vsaka predložiti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposrednega davka za odmero šolnine.
Dne 6. septembra bo sv. maša na čast sv. Duhu, 7. septembra se bo pa začel redni pouk.
tfBp