.'^R....
RoRog
K&M -
		
CELOVEC
ČET.
6. SEPT. 1990
Letnik XLV. Štev..53 (g.568)
Izhajav Cefovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šit. din.10
P.b.b.
Protest staršev
V ponedeljek je celovška iniciativa staršev ABCČ na novem trgu pred magistratom s protestno stražo protestirala proti preprečevanju ustanovitve javne dvojezične šole v Celovcu. Akcijo so na iniciativo DSPA aktivno podprli avstrijski pisatelji in umetniki (Grazer Auto-renversammlung, Interes-sensgemeinschaft Karn-tner Autoren, DSP) ter ZSO, katero je zastopal njen tajnik dr. Marjan Sturm. Poleg staršev, ki so že aprila prijavili svoje otroke za javni dvojezični pouk v Celovcu, so bili med drugim navzoči Engelbert Obernosterer, Gerald Grassi, Gosta Maier, Janko Messner, Zdenko Kodrič, Kristijan Močilnik in gledališka igralka Didi Macher.
Blamažna predstavitev ..Koordinacijskega odbora NSKS" v torek zvečer v Ljubljani. Menda tako reprezentativni grentij koroških Slovencev je bi) zastopan v razgovoru s slo-vensko vlado pred današnjim Haiderjevim obiskom v Sloveniji le s tremi osebami - dr. Matevžem Grilcem (NSKS). mag. Petrom VValdbauserjem (KSOO) in Jankom Mer-kačem, ki je verjetno zastopa! KKZ. Oh taki predstavitvi se bo morala slovenska vlada, prej kot je sama mislila, poiskati novega prvega pogovornega partnerja.
Ustvarjajo v Svečah
Sedem znanih likovnih ustvarjalcev iz prostora Alpe-Jadran (na sliki s predsednico SPD „Kočna" Tatjano Feinig) se mudi ta teden v Svečah, da rišejo, slikajo in še na druge načine ponesejo marsikrat preveč vzvišeno umetnost med ljudi na vas. Drago Tršar, Marija Rus in Vlado Stjepic iz Slovenije, Maura Israel iz Trsta, Mario Palli iz Gorice ter Korošca Arno Popotnig in Walter Unterweger so umetniki, ki jih tudi vi lahko obiščete še do sobote v in okoli galerije Gorše in stare šole.
Za jubilejni deseti slikarski teden pa so v Svečah hudi na politike, ki sicer radi na vsa usta hvalijo zamisel o sodelovanju preko meja, ko pa se najde konkreten primer kakor je slikarski teden, pa o politikih ni duha ne sluha in z njimi vred pa izostanejo vse velikodušne podpore.
,,Haider je odgovoren za
preprečevanje obeh šoi!"
Dvojezična trgovska akademija je znova v nevarnosti, javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, ki jo od Koroške zahteva Ustavno sodišče, pa s šolskim letom 1990/91 sploh ne bo! Takšna je trenutna situacija po izjavah deželnega glavarja Haiderja, ki noče priznati odloka ministrice dr. Hawlikove o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije na slovenski gimnaziji v Celovcu.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je zaradi najnovejših Haiderjevih poskusov preprečevanja obeh šol ostro protestiral in dejal, daje le-ta v polni meri odgovoren za
tako neodgovorno ravnanje. „Kdor zdaj še misli, da se bo situacija slovenske narodne skupnosti na Koroškem z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu spremenila na boljše, temu ni moč pomagati", je dejal Sturm in poudaril, da je Haider slej ko prej tisti, ki hoče preprečiti vsak še tako majhen korak v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sturm je s tem v zvezi tudi opozoril na dejstvo, da je sedaj postalo tudi očividno, da politika „novega dialoga" koristi le Haiderju, ne pa Slovencem na Koroškem. Dodal je še, da so tisti med slovenskimi politiki, ki
tak dialog zagovarjajo še naprej, tudi soodgovorni za to, a bo slovenska narodnostna skupnost živela pod večjim raznarodovalim pritiskom.
Zadnji primer za to je osnutek deželnega zakona o manjšinskem šolstvu, ki predvideva ugotavljanje slovenske narodne manjšine kot pogoj za uveljavitev pravice do dvojezičnega pouka. To pa pomeni še večji pritisk na starše in utegne hudo zmanjšati število prijav k dvojezičnemu pouku.
Sturm je v zvezi z zakonskim osnutkom še poudaril, da je le-ta protiustaven in da
se bo ZSO z drugimi demokratičnimi silami v deželi in državi zoperstavila temu nadaljnjemu poskusu kršenja demokratičnih pravic.
Svoje začudenje je Sturm v zvezi o pogajanji o javni dvojezični ljusdski šoli izrazil nad dejstvom, da so se v torek pogajali s Haiderjem in šolsko oblastjo drž. poslanec Smolle, tajnik NSKS mag. Pipp ter direktor Mohorjeve dr. Koren, ne da bi pri tem upoštevali iniciativno skupino staršev v Celovcu, ki je dosegla odločitev pri ustavnem sodišču in ki zastopa starše, ki hočejo poslati svoje otroke v javno šolo.
Škandaiozna odtočite v dežetne vtade: visoko odiikovanjc Petreiju!
Tik pred odhodom na uradni obisk v Ljubljano je koroška deželna vlada z deželnim glavarjem Haiderjem in svojim namestnikom Ambrozyjem na čelu v torek potrdila škandalozno odločitev: soglasno je odlikovala z najvišjim deželnim odličjem Bertla Pctreija, avtorja prispevka v več kot spornem lanskoletnem zborniku svobodnjaške stranke. Kot znano je Petrei v svojem prispevku v „Grenzland-Jahrhuch" brez najmanjše kritike poveličal nacionalsocialistično strahovlado in s tem po celi Avstriji
in v mednarodni javnosti izzval številne ostre proteste, ki so konec koncev tudi preprečili zvezno odlikovanje Petreija, kot je to Dunaju predlagala koroška deželna vlada. Uradna Koroška je s tem odlikovanjem znova potrdila svojo povezanost s preteklostjo ter s tem ponovno podkrepila smer in vsebino, katero koroški Slovenci in ves demokratični tabor lahko pričakujemo od proslavljanja sedemdesetletnice koroškega plebiscita v malone enem mesecu.
kan
Prvi nastop Stoisičeve
Svoi nrvi iavni naston na ie hntUf-m^-nrim^rn —	činstrufM) r.t.'<rrt).nn 7A
Svoj prvi javni nastop pa je pretekli teden v Celovcu imela nova predstavnica narodnih manjšin v okviru ZAL gradiščanska Hrvatica mag. Terezija Stoisič. Njena izvolitev v avstrijski parlament je skoraj zagotovljena, saj kandidira na prvem mestu za mandate iz ostankov glasov v avstrijskem zapadnem volilnem okrožju. V naj-
boljšem-*-primeru - če obveljajo za Zelene pozitivne analize raziskovalcev javnega mnenja - bi lahko prišla do parlamentarnega mandata tudi Marijana Grandits, prav tako Hrvatica z Gradiščanskega, ki sojo uvrstili na listo nekaj mest za Stoisičevo.
Juristka Terezija Stoisič je v pogovoru za tisk predstavila osnove novega manj-
Spoštovani bra!ke, spoštovani bratci!
Opravičujemo se Vam zaradi zakasnjenega izida Slovenskega vestnika. Iz tehničnih razlogov v tiskarni časopisa nismo mogli pravočasno natisniti ter dostaviti na pošto v Celovcu.
Hvala za razumevanje in do naslednje številke, ki jo boste pravočasno in napolnjeno z zanimivimi informacijami prejeli naslednjo sredo, 12. septembra 1990.
Uredništvo SV/Tiskarna Drava
šinskega programa ZAL, ki je bil do poletja izdelan v posebnem delovnem krožku ob sodelovanju pripadnikov avstrijskih narodnih manjšin, večinskega naroda ter angažiranih univerzitetnih strokovnjakov. Poleg vseh že znanih ustavnih in mednarodnih izhodišč za enakopraven razvoj narodnih skupin Zeleni v manjšinskem programu poudarjajo potrebo po „novi politični kulturi skupnega življenja in plodnega sožitja" zlasti v narodnostno mešanih območjih ter multikulturni značaj Avstrije, kije že pogojen zaradi samega obstajanja različnih narodnosti v državi. „Pojem multikulturnosti so kar naenkrat odkrili tudi vsi avstrijski (&;//e nu 2.
Najmanj je bi!o gospodarskih uspehov
KOMENTAR
dr. KRISTIJANA SCREbLANDRA
To^le Jice napetosti /:a Sližnjem vzkoJa /e neposredno več n// manj vsak od nos občutilpredvsem pr/ znatno z viša n 11: cena/: goriva za vozda in Atnr/avo. A*dor zas/ednye svetovne gospodarske novice, /e č:d tndl o prostem padca tečajev na vse/; mednarodnih borzah. Toda to so le neposredne reakcije na krizo In grozeči vojaški spopad na Eližnjem vzhoda.
Če se položaj ne ho amlrl/, ali če hi prišlo celo do oboroženega spopada več/e razsežnosti, ho Imelo to dal/noro-čne resne gospodarske posledice.
V nekaterih vodilnih Indaslrt/sklh državah, kjer gospodarski razvoj že doslej ni potekal posebno agodno, kot npr. v ZDA ali Veliki Britaniji, lahko pride do recesije. Težje se bo godilo .laponski, saj je ta
GOSPODARSKE
POSLEDICE
BL/ŽMJEMZHODME
KP/ZE
K«hln./ a; v zadnjih letih izredno uspešna Inda-stri/ska država popolnoma odvisna od avoza najte. /Vekollko manj, a kljab tema občajno prizadeta bo tadl Zahodna Evropa. Zaradi podražitve energije je treba račanatl s splošnim zvišanjem cen, rastjo !nj7a-ctje In višjimi obrestnimi merami. Nevarnost obstaja tadl pri porasta števila brezposelnih.
Za nerazvite države tretjega sveta In za manjše — glede najte v visoki meri odvisne od .Sovjetske zveze - bivše socialistične države, ki so že tako v zelo slabem gospodarskem položaja In bodo najto v prihodnje morale plačevati v trdih devizah, je trenatnl razvoj še posebno nea-goden, saj jim zaradi zadolženosti In problemih v Izvoza že sedaj prlmanjkaje deviz za hitro modernizacijo gospodarstva.
-Sovjetska zveza se bo zaradi višjih dohodkov Iz prodaje najte In plina gospodarsko lahko nekoliko oddahnila, saj je v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja deviz In nerednega plačevanja obveznosti precej prestrašila zahodne Izvoznike In banke.
Dobička od krize pa bodo Imeli poleg neposrednih koristnikov virov najle predvsem mnltlnaclonalnl najtnl koncerni pa tadl ameriška oboroževalna Inda-strija.
Sto dni nove slovenske vlade ni pretreslo sveta. Taka bi bila lahko bilanca o bilanci, ki so jo v preteklem tednu o svojem doslejšnjem delovanju podali predsednik Demosove vlade dr. Lojze Peteric in njegov ministrski kabinet. V sto dneh ni mogoče ustvarjati čudežev, je dejal minister za gospodarstvo dr. Jože Mencinger, ki je tudi trezno priznal, da je prav na gospodarskem področju bilo veliko premalo storjenega.
Ravno gospodarstvo pa je -poleg načrtovane konfedera-cijske pogodbe - odločilna osnova za slovensko suverenost. Gospodarska usoda Slovenije pa je še slej ko prej nedvomno tesno povezana z usodo celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Aktualen problem je npr. skokovito povišanje plač v preteklih
(7Va<ja!jcvar;je s 1- strani) politiki", je s tem v zvezi dejala Stoisičeva, „to pa predvsem v zvezi z avstrijskim ponujanjem za vstop v Evropsko skupnost ter spričo odpiranja evropskih meja, nikakor pa ne v zvezi z odprtimi manjšinskimi vprašanji Nekateri politiki so sicer prevzeli nekdanji predlog o tako imenovanem novem dialogu, ki ga je hotel sprožiti dosedanji slovenski manjšinski mandatar ZAL Karel Smolle, vendar so ga tako kot na primer svobodnjaški koroški deželni glavar Haider zlorabili „za mlatenje prazne slame in za formuliranje lepih besed, katerim pa ne sledijo ustrezna dejanja". Terezija Stoisič je tozadevno ostro napadla koroškega deželnega glavarja, ki nosi glavno odgovornost za to, da v Celovcu do zdaj ni bila ustanovljena javna dvojezična šola (v glavnem mestu živi nekaj tisoč Slovencev!), čeprav je ustavno sodišče na Dunaju konec lanskega leta izrecno ugotovilo, da mora biti po potrebi omogočeno dvojezično šolstvo tudi izven teritorija, ki ga je do zdaj koroški manjšinski zakon opredeljeval za dvojezičnega.
Posebnost koroške manjšini nenaklonjene klime je
mesecih. Proizvodnja in storilnost podjetij v Jugosaviji se v tem času nista povečali. Krediti in državna sredstva, najprej namenjeni za preprečevanje stečajnega vala, so bili glede na nizke dohodke in zaostritev socialnih razmer v veliki meri uporabljena za povišanje plač, ne pa za povišanje storilnosti in konkurenčnosti podjetij. Jugoslovansko (in tako tudi slovensko) gospodarstvo je torej še naprej ujeto v začaranem krogu.
Na nekaterih drugih področjih je nova vlada vsekakor bila zares iniciativna in je tudi marsikaj premaknila: deklarativna opredelitev o suverenosti slovenskega naroda je sicer naletela no ostre reakcije v Beogradu, ampak naposled je predsednik federacije Borisav Jovič
razcepitev Slovencev v 'dobre' in 'slabe'. Po principu 'divide et impera' je bila manjšini prizadejana velika škoda. Kot aktualen je zele-noalternativna manjšinska kandidatka navedla primer, ko so predstavniki večinskih strank in protimanjšinskih krogov manjšini vsilili razpravo o potrebi po popolni narodni enotnosti, kar za večinski narod nikdar ni in tudi ne bo veljalo. Stoisič: „Nesmisel je manjšini in njenim organizacijam očitati, da ne nastopajo v vseh vprašanjih enotno! Kdaj je kdo že kaj takega zahteval od večinskega naroda?" Dejansko bo treba narodnostne in politične interese usklajevati tako v okviru posameznih interesnih skupin v okviru ene ali druge manjšine kot tudi različne potrebe in izhodišča vseh v Avstriji živečih narodnostnih skupnosti. Pravne možnosti za Slovence in Hrvate v Avstriji so povsem drugačne kot za Madžare na Gradiščanskem, Čehe na Dunaju ali za pripadnike Romov in Sintov. je poudarila Stoisičeva. Isto velja tudi za njihova subjektivna in kolektivna pričakovanja.
Kot zelenoalternativna manjšinska predstavnica v avstrijskem parlamentu se
pokazal pripravljenost za pogajanja o konfederativnem statutu; simbolična narodna sprava v Kočevju je bila prvi korak k stvarnemu in za vse prizadete težavnemu prebavljanju preteklosti.
Dr. Peterle je bil pri rezimeju o dosedanjem delu vlade krajši kakor pri naštevanju nujnih nalog za bližnjo bodočnost:	treba bo (še
naprej) preprečevati zlom gospodarstva; pripraviti bo treba nove republiške zakone in predpise ter nove ustavne zakone; nadaljevati bo treba s pogajanji za konfederativno pogodbo, zavzeti stališča do amandmajev k jugoslovanski ustavi in zveznih zakonov, ki jih je zvezna skupščina sprejela v začetku julija (s tem v zvezi Slovenija na primer odklanja srbsko intervencijo
želi Stoisičeva prizadevati za konstruktivno sodelovanje z vsemi manjšinskimi grupacijami: ..Zeleni bodo omogočali avtonomno zastopstvo manjšin kakor doslej v času Karla Smolleja, manjšinski mandatar bo glasnik narodnostnih skupnosti." Pri tem Stoisičeva poudarja, da se ne čuti vezano na katerokoli posamezno manjšinsko organizacijo (v nasprotju z doslej evidentno Smoltejevo povezanostjo s KEL in NSKS), temveč v prvi vrsti na manjšinski program ZAL. Nadaljevalo se bo tudi delo manjšinskega delovnega krožka, ki bo odprt za vse (sodelovanje nikakor ni povezano s članstvom v ZAL) in ki bo v bodoče pristojen za izdelavo operativnih osnov za manjšinsko politiko Zelenih. V zvezi z dosedanjim manjšinskim mandatarjem ZAL Karlom Smodejem je Terezija Stoisič izpostavila, da ima kot prvi predstavnik manjšin v parlamentu neprecenljive zasluge in da je mnogo storil za široko solidarnostno gibanje v zvezi z vprašanjem manjšinskega šolstva. Njegov kompromisni pristanek k ločevanju učencev po narodnostnih kriterijih pa je bil prav zato tem bolj nerazumljiv. Ona se vsekakor nc hi bita tako odločila.
na Kosovu v juliju). Nekatere teh nalog naj bi bile do jeseni že rešene. V pripravi je med drugim tudi nova medijska zakonodaja. Dva zakona naj bi dala novo osnovo delovanju RTV in drugim medijem. Osnutek bo na ogled menda že ta mesec.
Politična opozicija je do zdaj bolj ali manj prizanesljivo molčala, pretekli teden pa je predstavila svojo 'vlado v senci'. Za posamezna področja so bili imenovani referenti, ki bodo kritično spremljali delo vlade in po potrebi predstavljali konkretne alternativne predloge. Peterle je izjavil, da ima opozicija vso pravico ustanavljati svoje inštitucije in da bi bilo možno tudi sodelovanje.
Mencinger v Avstrijo
Delegacija Izvršnega sveta, ki jo vodi podpredsednik dr. Jože Mencinger, bo od danes 5. do 7. septembra na obisku v Avstriji. Med obiskom bo delegacijo sprejel tudi avstrijski kancler Franz Vranitzky, v posebnih delovnih skupinah pa bosta obe strani obravnavali problematiko financ, drobnega gospodarstva, gostinstva in turizma ter prometa in zvez. V slovenski delegaciji bodo dr. Marko Kranjec, republiški sekretar za drobno gospodarstvo, Ingo Paš, republiški sekretar za promet in zveze.
Na osnovi novega manjšinskega programa pa taka odločitev tudi ne bi bila več mogoča, saj v smislu medkulturnega učenja predvideva skupno šolo pripadnikov manjšin in večinskega naroda.
Na Koroškem Terezija Stoisič pri obeh narodih pogreša neke vrste „kolek-tivno zgodovinsko zavest", zlasti pri večinskem narodu pa je zakoreninjeno ignoriranje dvojezičnosti in slovenskega prispevka h kulturi in zgodovini Koroške. Glede na to razdvojenost, meni Stoisičeva, je za oba naroda zgrešeno, če se omejujeta v smislu gesla „naša kultura - naš jezik". Kot najbolj nujne zahteve ZAL za Koroško nova manjšinska predstavnica Zelenih navaja konkretne spremembe na izobraževalnem področju (ustanovitev javnih dvojezičnih vrtcev, dvojezično ljudsko šolo v Celovcu že za tekoče šolsko leto, ustanovitev večjezične obrtne gimnazije v smislu pospeševanja regije), na medijskem področju (razšritev manjšinskih radijskih in tclclvizijskih oddaj ter uvedbo oddaj 'manjšina za večino ) ter na kulturnem in znanstvenem področju (podpora alternativnim, interkulturnim in prevajalskim projektom, tesnejše	sodelovanje
celovške univerze z ljubljansko in tržaško, ipd ).
Pretekli teden je slovenska vlada podala rezime svojega dos/ejšnjega de/a. /\11 bi/a nobena presenetljiva ugotovitev, da glavni problemi na Slovenskem še čakajo na svojo rešitev.
,,Haiderje odgovoren ...
entstehen, dann passiert et-was Neues. Geschichte ist nichts Statisches, wo ein ein-mal erreichter Zustand fiir ewig bewahrt wird, sondern Geschichte heiBt Wandel, und Wandel auch in der Identitat, Wandel in der Selbstde-finition.
Wir erleben das heute ganz besonders intensiv und ganz-
ZVrau. Pro/. D/*. D/eRaar Farc/ter /FPIV F/agea-/arf, /a,svaat /Rr WeMgr/t//t/aag) tvar /n .s<?/acr For-.scF MMg.s/aMg&fM ute/ m/t Fragga <7c.s Za^amatea/e-Za?a.s Aroa/roaf/erL ^e/ae Ft/a/traagga .star/ uor a//eat tat Za.saatatea/taag at/t t/er aAtae//ea Prograatat-r/t'.s/cM.s.st'aa tat Zeatra/uer/taar/ s/otuea/sc/ter Orgaat-^aftaaea uoa gro/et* Per/ettlttag. Das Ge.sprac/t/a/;rte Dr. Mar/aa .Starat, r/er ztuette Det/ /o/gt ta <r/er Poat-ateat/ea zla.sga/te r/e.s ,S7ouea.s/rt' ue.statF.
Weichen Steilenwert hat die Diskussion um die Muiti-kuituraiitat in der modernen Wissenschaft?
Larcher: Diese Frage um Multikulturalitat hat in der modernen Sozialwissen-schaft eine wichtige Stellung.
Das hangt damit zusammen, daB sich die Welt in den letz-ten vierzig Jahren und vor allem in der neuesten Zeit radikal verandert hat. Eine neue Migration ist im Gange.
Die im 19. Jahrhundert ent-wickelten Vorstellungen von der Nation, von nationalen Grenzen, von Kulturnation und politischer Nation sind dadurch fragwurdig gewor-den. Heute konnen die Menschen ihre Identitat nicht mehr ausschlieBlich liber Nation definieren und schon gar nicht mehr tiber die Klassenzugehorigkeit oder eine Partei. Multikulturalitat ist daher eine Moglichkeit der Identitatsdefinition; also die Fragen: Wer bin ich? Wer sind wir? Wohin gehoren wir? Woher kommen wir?
Wohin gehen wir?
Diese Fragen werden neu und anders bestimmt, nicht mehr so, wie im 19. Jahrhundert, als gemeinsames Schicksal des Blutes, der Rasse, wie es dann die Nationalsozialisten im 20.
Jahrhundert versucht haben, zum Programm zu erheben; auch nicht mehr iiber Partei-zugehorigkeit oder liber Zugehorigkeit zu einer sozia-len Klasse, denn auch das hat sich als Sackgasse der Geschichte erwiesen. Heute versucht man aus den Tatsa-chen, die sich in Europa, in den USA, in Australien ent-wicke)t haben, ein Programm zu machen, das den Menschen hilft, ihre Identitat neu zu definieren als Identitat einer Region, aber auch als Identitat, die einen gemein-samen EntwicklungsprozeB von Menschen unterschied-lichster kultureller Herkunft zur Basis hat. Statt irgend-we)cher Stammes- oder 'Bluts'bande wird der sozio-okonomische und sozio-kul-turelle Rahmen einer Region zum Vermittler von Identitat auch flir jene Menschen, die nicht hier geboren wurden und nicht seit Generationen hier leben, sondern aus einem anderen Kulturraum zugezogen sind. Die Region wird in einer neuen Wcise zur sinnvermittelnden, identi-tatsstiftcnden Instanz; aber auch die hier entstandenen und die importierten Kulturen sind solche Instanzen.
Wenn Menschen, so wie das heute geschieht und wie es in der Vergangenheit eigentlich immer wieder geschehen ist, sich vermischen, wcnn neue Kontakte, neue Mischungen von Volkern, von Nationen
Dr. D/etmar Larcher
Identitat - was ist das eigentlich?
besonders radikal. In Gesellschaften wie z.B. der US-amerikanischen erlebt man es noch radikaler, auch in Australien und Singapur erlebt man es radikaler, man erlebt es aber auch bei uns. Das was uns jetzt ins Haus steht - der Aufbruch im Osten, das Einstromen von Menschen, die frliher, aus-gesperrt durch eiserne Vor-hange und unliberwindliche Grenzen, separiert von uns gelebt haben -, das wird sich potenzieren, das wird sich vervielfachen und das wird nicht nur die Menschen in den ehemaligen Ostblock-staaten betreffen, sondern es wird vor allem Afrikaner und Asiaten betreffen, die zu uns her kommen. In Italien erlebt man das heute schon. Dort lost das Schock und Panik aus, sodaB man schon liberlegt hat, das italienische Heer an den Grenzen, an der Kriste des Mittelmeeres, Tag und Nacht patrouillieren zu lassen, damit die Afrikaner, die nachtens in Booten lan-den, nicht das Land iiber-fremden konnen. Aber das ist illusorisch. Uns steht ins Haus, daB Millionen und Millionen von Asiaten, Afri-kanern, aber auch Sowjetrus-sen nach Europa stromen werden. Die alten Identitii-ten und die alten Grenzen werden nicht mehr stimmen.
Wenn ich Sie jetzt richtig verstanden hahe, heiBt das, daB der Mensch in der modernisierten Geseitschaft von mehreren Identitaten bestimmt werden kann?
Larcher: Das Identitats-konzept, so wie wir es heute kennen, ist ein Konzept des 19. Jahrhunderts, das mit einem hohen moralischen Anspruch als Pflicht formu-liert worden ist, quasi eine Aufgabe, die bis dahin jahr-tausendelang Gruppen voll-zogen hatten. Gruppen wie z.B. die Kirche, die Ethnie. Die Ethnie war vermutlich bis zum Beginn des Natio-nalismus der wichtigste Ver-band, innerhalb dessen man Identitat gewonnen hat. Die Ethnie war die kleine, liberschaubare Gruppe, eine Gemeinschaft und nicht eine Geseitschaft, wo alle, die der
Gruppe angehorten, in ir-gendeinem Zusammenhang der Blutsverwandschaft, der Sippe, der nahen personli-chen Bekanntschaft gestan-den sind und wo das oberste Gebot Solidaritat, Zusam-menhalt um jeden Preis war. Also die Ethnie war der Lie-ferant von Identitat.
Im 19. Jahrhundert, im Zusammenhang mit der Modernisierung	der
Gesellschaft, ist die Ethnie abgelost worden durch eine groBere Einheit, die Identitat gestiftet hat, die Nation. Die Nation als ein Verband, dem Menschen und Gruppen mit ganz unterschiedlichen sozialen Rollen und Funktio-nen angehort haben, hat sich verstandpn als ein groBrau-miger Verband von Menschen und Menschengrup-pen, die gemeinsame okono-mische, politische und kul-turelle Ziele verfolgten. Die Nation war dann der Ver-such, eine neue Identitat zu vermitteln. Diese Identitat ist aber nicht mehr so zwang-los entstanden wie die ethni-sche Identitat, sondern um die nationale Identitat durch-zusetzen, war schon sehr viel Zwang notwendig, sowohl im Westen als auch im Osten. Im Westen hat man von der Staatsnation gesprochen, im Osten von der Kulturnation. Beide nationalen Gruppie-rungen haben sich dadurch ausgezeichnet, daB sie zu vereinheitlichen versucht haben, um Menschen, die in ihrem Territorium lebten, einer einzigen gemeinsamen Identitat zu unterwerfen, indem sie ihnen eine gemeinsame Sprache und Kultur aufzwangen und jene, die sich dem nicht unterwer-fen wollten, als Abweicher, AuBcnseiter oder sogar als Feinde deklassierten. Diese nationale Identitat ist spate-stens nach dem Zweiten Weltkrieg bei uns in Zentral-und Westeuropa als ein Irr-weg erkannt worden. Die Identitaten, die durch Nationen gestiftet wurden, waren eigentlich gewaltsam gestif-tete Identitaten und konnten nur dadurch aufrecht erhal-ten werden, daB man standig Feindbilder hatte.
Identitat war ein Begriff, der immer mehr dem Individuum uberantwortet wurde und dem man gleichzeitig die Nation als Stiitze anbot, etwa nach dem Rezept: "Du solist zuerst eine nationale Identitat entwickeln, damit du besser deine personlich Identitat entwickeln kannst". Wie wenig aber in Wirklichkeit den Regimen, den nationalistischen Regimen an personlicher Identitat lag, das hat spatestens der Nationalsozialismus gezeigt, der den Leuten als Programm verkundete, daB der einzelne nichts, sein Volk aber alles sei. Ahnliche Elemente finden sich auch in sta-linistischen Deklarationen. Diese Identitatskonzepte haben immer mehr zwang-hafte Zuge angenommen.
Heute ist es so, daB man nicht nur aus der Geschichte gelernt hat, sondern daB ein-fach neue Fakten, die ich zuerst genannt habe, namlich diese neue Migrationen, diese neuen Veranderungen in Europa und auf der ganzen We!t, zur Erkenntnis zwin-gen, daB namlich Identitat nicht mehr ein Begriff ist, der ausschlieBlich tiber eine Nation oder eine Ethnie zu bekommen ist. Heute denkt man eher daran, daB Identitat zusammenhangt mit Region, mit regionaler Kultur, aber auch mit etwas Dynamischem, etwas das nicht statisch durch die Jahr-hunderte gleichbleibt. Identitat ist in diesem neuen Ver-standnis etwas, das sich entwickelt und das sich standig neu als Aufgabe stellt.
Identitat ist etwas, das sich auch wandeln kann im Ver-laufe eines Lebens. Identitat hat man nicht, sondern man muB sie standig neu gewin-nen. Je dynamischer Gesell-schaften werden, desto wich-tiger ist es, daB diese Identitaten sich auch mit den Gesellschaften wandeln konnen.
Diesem Konzepf konnte man entgegenhaiten, daB es eigenthch eine verkappte Form des ehemaiigen marxi-stischen Internationaiismus isf, so efwa "Der Mensch hat keine Wurze)n mehr und geht auf in einer iiberregio-
naien Identitat".
Larcher: Das ist vollig falsch. Dieser marxistische Internationalismus hat mit dem uberhaupt nichts zu tun, sondern im Gegenteil: Der moderne Identitatsbegriff geht durchaus davon aus, daB es Wurzeln in einer Region gibt, aber daB diese Wurzeln in einer Region auch dialek-tisch von einer Gegenkraft ausgeglichen werden, von einer zentrifugalen Gegenkraft und das ist eben dieser neue Uberregionalismus. Identitat gewinnen, das wurde heiBen, sowohl in einer Region als auch tiber den Regionen beheimatet sein, d.h. also pendeln konnen zwischen einer ganz engen Heimat und einer gro-Beren, weiteren Kultur, die bestimmt wird durch eine Mischung von Nationen, Volkern, Rassen, Sprachen, Kulturen. Die Region mit ihren naturlichen und histo-rischen Ressourcen ist die zentripetale Kraft, und zwar im okonomischen, okologi-schen und kulturellen Sinn; die Vielfalt der Menschen aus verschiedenen Kulturen, die in einer Region siedelt, ist die zentrifugale Kraft. Diese beiden Krafte von Einheit und Vielfalt gilt es zu balan-cieren. Wer heute Identitat gewinnen will, ohne sich selbst zu kastrieren, ohne sich selbst zu beschranken, der muB in beidem daheim sein konnen, in einer Region daheim sein konnen und in diesem	uberregionalen
Gebilde. Nur wer das kann, wer diese doppelte Identitat gewinnen kann, der hat tiber-haupt eine Identitat gewon-nen.
Eine Identitat die sich beschrankt auf die enge Heimat, kann sich heute nur in einem Museum und einem Glassturz halten. Eine Identitat die nur das Pendeln zwischen den Kulturen kennt, die ist eigentlich keine wirkliche Identitat, die ver-liert sich auch selber. Also Identitat heiBt immer beides, sowohl die Bindung als auch die Fahigkeit, zwischen den Kulturen zu pendeln.
Kann man das praktisch an der Situation in Karnten veranschaulichen? Wie miiBte so ein Konzept fiir Karnten aussehen?
Larcher: In Karnten kann ich es mir uberhaupt nur so vorstellen, daB man weder von der "deutschen" noch von der "slovvenischen" Seite versucht, die Kultur und Sprache rein und unversehrt und ohne Kontakt mit der anderen Gruppe fiir sich zu bewahren, sie unter Denk-malschutz zu stellen. In Karnten muB es beides geben, sowohl die Pflege der eigenen Kultur als auch die Pflege der Kontakte.
Wenn man das historisch verfolgt, wie Gesellschaften mit multikulturellem Hinter-grund, und das sind die mei-sten Gesellschaften auf der ganzen Welt, wie also Gesell-schaften mit multikulturellem Hintergrund sich ent-wickelt haben, dann sieht
ForLserzMMg	7
Od 12. do 14. oktobra Vestnikov hit 1990:
S Siovenskim vestnikom za 1250 šii. v Meduiin
Čas hiti, toda še imate možnost, da se prijavite za Vestnikov hit 1990, ki bo Vam za ugodno ceno 125o šilingov nudil trodnevni odmor in družabnost v Medulinu na Istrski obali.
Med našimi bralkami in bralci priljubljeno potovanje bo od 12. do 14. oktobra, stanovali pa boste v hotelu ..Medulin" direktno ob obali. Pripravili Vam pa bomo seveda tudi že tradicionalni ladijski izlet, gala-večerjo ter druge družab-
nosti, da se boste čimbolje počutili v veliki Vestniko\ i družini. Vestnikov hit 199(1 je uredništvo organiziralo skupaj z turistično agencijo Marko Sommeregger, ki je izkušen organizator takih potovanj.
Zaradi velikega zanimanja za Vestnikov hit 1990 Vas že zdaj prosimo za čimprejšnjo prijavo, da bomo lahko vsem omogočili udeležbo na našem potovanju. Prijave prejema uredništvo Slovenskega vestnika po
telefonski številki (0463) 51-43-00-30/34 oz. pismeno na naslov Slovenski ves-ntik, uredništvo, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec.
Po prijavi boste na domač naslov prejeli vpla-čilnico, seveda pa bomo objavili točen program bivanja v Medulinu ter točen vozni red avtobusov, ki bodo prišli po Vas in Vas tudi pripeljali domov.
Brž se prijavite za Vestnikov hit 1990!
HEUTE
IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite tur unsere deutschsprachigen Lescr/innen
„Haider tragt volle Verantwortung fur Verzogerung bet offentlicher zwei-sprachiger Volksschule in Kiagenfurt"
Proteste gegen das Verhal-ten von Landeshauptmann Haider sowie des Landes-schulratsprasidcnten Rcin-precht pragten die Diskus-sion um die der Karntner Schulbehorde vom Verfas-sungsgcrichtshof aufcrlegte Errichtung einer offcntlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt/Celovec.Die designierte	Mindcrhcitcn-
sprecherin der Grrinen Alternative in der kommcnden Legislaturperiode im Natio-nalrat, Mag. Terezija Stoisič, betonte in einer Pressekonfe-renz in Kiagenfurt, daB LH Haider ftir jede Verzogerung bei der Errichtung der offcn-tlichen	zweisprachigen
Volksschule die volte Vcrant-wortung trage und forderte die Einrichtung dieser Schule mit lo. September, also mit Beginn des Schuljahres 1990/ 91.
Der „Elternkreis zwei-sprachige Schule in Klagen-furt/Skupnost staršev za dvojezično šolo v Celovcu" hielt am Montag vor dem Rathaus in Kiagenfurt eine offentliche Protestaktion in Form c inv. Warnsitzstreikes ab. da weder die Schulbehorden noch die politisch Verant-
wortlichen in Stadt und Land die mehrfach von diesem Elternkreis gestellte Fragc nach dem Standort ftir die offentliche zweisprachige Volksschule in Kiagenfurt beantwortct haben. Fur Don-nerstag ist eine Information der Offentlichkeit Slowe-nicns aus AnlaB des Besuches von LH Haider in Ljubljana geplant. Kritik am Verhalten von Haider und Co. gab es auch seitcns des Vizepriisi-denten des Landesschulrates fur Karntcn, Herbert Wurschl, der in einer Pres-
GroB gefeiert wurde ver-gangenen Samstag das 25 jahrige Partnerschaftsjubi-hium zwischcn den Stiidtcn Kiagenfurt und Nova Goricia und Gorizia. Ein Sondcrzug brachte 250 Klagcnfurterin-nen und Klagenfurtcr zu den Feierlichkeiten in beiden Stiidtcn. Mit dabei warcn liber Einladung von Blirger-meister Leopold Guggenber-ger auch Gliste aus Duschan-be, Dessau und Nazareth-lllit, die derzeiteinigeTagc in Kiagenfurt zu Bcsuch sind.
seaussendung betonte, daB „gcwissen Kreise die Nichtcr-richtung einer offentlichcn zweisprachigen Volksschule mit formaljuridischen Argu-menten begrlinden wollen".
Da es cincrscits bei der rimm-lichen Unterbringung kcin Problem giibe, andererseits auch eine zweisprachige Lehrerin/Lchrer zur Verfli-gung stlinde, wiire es bei gutem Willen moglich, den zweisprachigen Unterricht bereits ftir das kommende Schuljahr in Kiagenfurt ftir Interessierte sicherzustellen. ..Nationalcr Klein- und Ungeist werdcn das aber sichcr zu verhindern wissen", schloB Wlirschl.
Eincn besonders herz-lichcn Empfang bereitete Nova Gorica mit seinem Stadtobcrhaupt Sergej Pelhan der Klagenfurtcr Reise-gruppe. Der Fcstakt in Gorizia fand im Rathauspark statt. BiirgcrmcisterGuggen-berger bezeichnete die lan-gjahrige Partncrschaft als "Herz der Alpen-Adria-Rcgion" und als wcscntlichcn Beitrag zum Weltfriedcn. Der Blirgermeister von Gorizia, Antonio Scarano, sprach von einer "Silberhochzcit".
Sonderzugfahrt der Freundschaft nach Nova Gorica und Gorizia
Predsedniku Izvršnega sveta republike Slovenije Lojzetu Peterletu,
ministru Janezu Dularju,
zunanjemu ministru republike Slovenije Dimitriju Ruplu,
predsedniku republike Slovenije Milanu Kučanu, članom predsedstva republike Slovenije Matjažu Kmeclu, Ivanu Omanu, Dušanu Plutu in Cirilu Zlobcu v vednost predsednikom in tajnikom NSKS, ZSO, KSOO
Odprto pismo
Spoštovani!
-Decembra 1989 je Avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi celovških staršev ugotovilo, da se mora ob ustrezni potrebi tudi v Celovcu ustanoviti javna dvojezična ljudska šola.
-Junija 1990 je avstrijski državni zbor sklenil novelo manjšinskošolskega zakona, ki ustreza razsodbi Ustavnega sodišča.
-Maja 1990 je bilo prijavljenih dovolj otrok k dvojezičnemu pouku na javnih dvojezičnih ljudskih šolah v Celovcu.
Do danes otroci in starši ne vedo, na kateri šoli se bo 10. septembra pričel dvojezični pouk.
Deželni glavarje označil razsodbo Ustavnega sodišča kot ..nevarno". Svojega negativnega odnosa do ustanovitve takšne šole ni prikrival.
Koroški deželni glavar Haider se bo 6. septembra mudil v Ljubljani kot gost slovenske vlade.
Skupnost staršev za javno dvojezično ljudsko šolo ob tej priliki poziva slovensko vlado, njene predstavnike ter predsedstvo republike Slovenije, da se v pogovorih s koroškim deželnim glavarjem zavzemajo za ureditev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu s pričetkom letošnjega šolskega leta, se pravi 10. septembra 1990.
S svojo neodgovorno politiko zavlačevanja je dr. Haider spravil otroke in starše v hudo stisko. Čeprav tudi šolske oblasti ugotavljajo, da ni nikakršnega stvarnega ali materialnega razloga za zavlačevanje, deželni glavar do danes ni spremenil svojega odklonilnega stališča.
Če deželni šolski svet 10. septembra letos ne bo odprl vrat za javno dvojezično ljudsko šolo, nekateri otroci že tretje leto zaporedoma ne bodo mogli hoditi v šolo tam, kjer so doma. Takšnega kršenja osnovnih človekovih pravic starši ne bomo trpeli. Naša zahteva se zato glasi:
Takojšnja določitev in ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu!
Nastavitev učiteljice ali učitelja, ki bo 10. septembra 1990 pričel/a z dvojezičnim poukom v tej šoli.
Nadaljnje zavlačevanje ogroža javno dvojezično ljudsko šolo tudi v naslednjih letih.
Pozivamo slovensko vlado in predsedstvo republike Slovenije, da v pogovoru s koroškim deželnim glavarjem vztrajata pri ustanovitvi javne dvojezične ljudske šole v Celovcu s pričetkom šolskega leta 1990/91 in tako podpreta starše in otroke pri rešitvi tega za nas tako perečega problema.
S spoštovanjem
Mag. E. Rausch/Tatjana Messner-Zeichen/dr. Messner Jože / Rosina Fasching.
Sprejemni izpiti za glasbeno šolo
PODJUNA, v ponedeljek, 10. septamhra 1990
ob 14.<M) uri Pliberk - posojilnica; ob 15.(10 uri Šmihel - farna dvorana; ob 16.00 uri Globasnica - ljudska šola; ob 17.00 uri Šentprimož - kulturni dom.
ROŽ, v torek, 11. septembra 1990
ob 14.00 uri Sele - farni dom; oh 15.00 uri Borovlje - društvena soba; ob 16.00 uri Šentjanž-društvena soba; ob 16.30 uri Sveče - galerija Gorše; ob 17.30 uri Šentjakob - društvena soha. ob 18.30 uri Bilčovs - stara šola
CELOVEC, v sredo, 12. septembra 1990
ob 14.00 uri Mladinski dom; ob 15.30 uri Slomškov dom; ob 17.00 uri Modestov dom.
Vpisujemo za nasiednje inštrumente:
klavir, orgle, violina, kitara, harmonika, diatonična harmonika, citre, kljunasta flavta, alt flavta, prečna flavta, klarinet, saksofon, bariton, trobenta.
Vpisovanje vetja tudi za zborovodsk« šolo!
URADNE URE Glasbene šole so oh ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od K), do 15. ure! (od 20. 8. dalje)
\^ak dan naj bo ženski dan!
Vo/ianna Do/ma/, zvez/za ^eAre/arAa za ze/z^Aa vprašan/a, ,se ze AohrzTz Ae.se/ /e/ ^orz za prav/ce /a eaaAopraiz/zo^/ zea.sAe v zza.sz' Arazh/. KaA.saz' .so a.spe/z/ a/eaega przzaAeva/z/a? /g za zea.sAe v /S tz.sfrzp' .spremeztz/o /ra; a a ho//'.se? Se /e v zvez/ ^ pro-h/e/z:z' ze/t.sA spremeaAa v.say' zaves//avztos/z?
Novembra letos bo že 11 let, odkar Johanna Dohnal uraduje v poslopju Hof-burg nasproti urada zveznega kanclerja, v bližini soban zveznega predsednika. „Zvezni sekretariat za splošna ženska vprašanja", tako se imenuje njen urad. Kaj pa so njene pristojnosti? Mora pri svojem delu vedno le „tekati za svojimi	ministrskimi
kolegi"? Je vedno le nekje v opoziciji? Tudi v svoji stranki?
Johanna Dohnal ocenjuje svoje delo kot prispevek k družbenopolitičnemu razvoju, ki ga opisuje takole: „Danes je v Avstriji biti ženska lažje kot še pred 15, 20 leti." In brez dvoma ima prav! Vendar pa njen cilj v prvi vrsti ni samo izboljšati situacijo ženske na nekaterih področjih, temveč tudi želi spreminjati strukturo naše družbe. Kot primer navede zakon, ki posilstvo ženske v zakonu postavlja na isto raven s posilstvom, ki ga izvrši kak tujec. „S tem smo zadele na živec patriarhata!", se veseli. „kajti to ne pomeni nič drugega kot da ženska ni lastnina moškega."
Podobno ocenjuje tudi dveletni karenčni dopust za žensko ali moškega, ki želi ostati doma pri dojenčku.
Ženska ni več „a priori" tista, ki mora prevzeti določene naloge.
Velik uspeh Dohnalove so tudi zavetišča za ženske (Frauenhauser), ki pomagajo ženskam (in njenim otrokom), ki so v kakršnikoli stiski.
Odpravljati grobe in
drobne diskriminacije ženske v družbi, to Dohnalova postavlja v ospredje svojega dela in prizadevanja. Kot politikarica pa ne ravna po vzorcih tradicionalnega ženskega zadržanja:	„Tako ženske
sicer dobijo od svojih kolegov za rojstni dan rože, drugače pa jih ne jemljejo resno". Dohnalova ravna kot politik, prav zato pa jo njeni moški kolegi kritizirajo kot „trdo", nežensko" in „brez humorja".
Na svoj način pa je vsekakor uspešna: v zadnjih desetih letih je sodelovala pri pripravi različnih zakonov proti diskriminaciji ženske na
delovnem mestu, pri zaslužkih, na seksualnem področju, v družbi...
Dohnalova pa je tudi pobudnica številnih akcij, ki naj bi zboljšale situacijo ženske (npr.:	„hčerke
znajo več" - dekleta naj imajo dostop do tako imenovanih „moških poklicev").
Vsemu njenemu prizadevanju navkljub pa se situacija ženske na vseh področjih vendar še ni izboljšala: delavci še vedno v povprečju zaslužijo polovico več kot delavke; enako velja za nameščence/ke. Tudi vodilna mesta v politiki, znanosti, gospodarstvu itd. so še vedno trdno v „moš-kih rokah". Ali se bo v prihodnjih letih pri tem kaj bistveno spremenilo?
Dobra dva meseca imamo že svojo žensko stran, na kateri skušam upoštevati vse tiste specifične ženske teme, ki sicer kaj rade „pa-dejo pod mizo". Aii ste s to stranjo spioh zadovoljne? Kot urednica, ki pripravija žensko stran, bi se veseiiia nekaj več reakcij z vaše strani. Škoda se mi zdi, da niste boij iniciativne, kajti prepričana sem, da bo ta stran dobra in zadovoijiva za
večernih šotah, v pokticu ipd., o feminističnih teorijah in o probtemih starejših žensk v naši družbi.
Nekatere	izmed
navedenih tem bomo skušati botj upoštevati tudi v drugih rubrikah Slovenskega vestnika. Pri tem mistim v prvi vrsti na varovanje okotja - prav ukrepi na tem področju naj ne bi hiti te „naš ženski probtem" (čeprav nam jih družba kaj
Žetim si vašega sodeiovanja!
vas te tedaj, če boste na nek način tudi sodetovate, ati pri izbiri tem in težišč našega skupnega deta, ati pa tudi z dopisi na to ati ono temo, ki bi si jih žeteta (tudi pisma hratk ipd ).
Bi rade vedete, katere teme najbotj zanimajo tiste ženske, ki so sodetovate pri naši anketi? Najbotj zažetenc teme so bite: drobni nasveti za varovanje okotja, detovni trg za ženske, nasveti za vzgojo otrok, nasveti psihotoga, zdravnika, portreti siovenskih žena in predstavitev ženskih projektov na južnem Koroškem. Nekatere naše bratke pa so predtagate še druge teme: obravnavati in informirati naj bi o raznih iniciativah ženskih skupin na Koroškem in po svetu, o možnostih izobraževanja v
rada odstopa!),temveč stvar vseh...
Ob tej pritožnosti bi se rada še prav posebej zahvalila vsem ženskam, ki so sodetovate pri naši anketi, ati ki so na katerikoli način izrazite svoje mnenje k ženski strani in me s tem spodbudite za nadatjnje deto. Xa v bodoče pa bi si žeteta še botj intenzivnega sodetovanja z vami:	ce
imate konkretno idejo ati temo, ki bi jo tahko v tem okviru obravnavati, če bi rade kar same napisate čla-nek o tem ati onem, če bi nam rade povedate vaše mnenje k ženski strani ... veselila se bom vseh vaših dopisov, ki jih tahko nastovite na: Stovenski vestnik, ženska stran, Tarviser-stratte )6, 9020 Cetovec.
Št.V.
Obvarujmo naše šolarje jutranjega stresa!
Stres, ki ga doživljajo že šolarji, je navsezadnje tudi problem staršev. Zdaj, ko se odpirajo šolska vrata, se bomo spet soočali s problemi in obremenitvami naših otrok - šolarjev. Stres nastaja v prvi vrsti tam, kjer šola preveč poudarja uspeh in skuša v to usmerjevati tudi učence. Kdor pa ni uspešen, ni deležen ustreznega priznanja - s tem dejstvom moramo živeti starši, s tem pa se srečujejo v šoli tudi naši otroci.
Stres in problemi v šoli pa, ugotavljajo strokovnjaki, vplivajo na prehrano šolarjev: strah pred šolo je dostikrat vzrok, da otroci zjutraj zanemarjajo zajtrk, da pojedo samo malenkost ali pa sploh nič. Zdravniki in strokovnjaki za prehrano pa menijo, da bi moral biti prav zajtrk eden izmed glavnih obrokov.
Začaran krog se v šoli nadaljuje: zaradi pritiska in strahu veliko otrok ne poje svoje malice, ko pa pridejo -morda še s kakšnim neuspehom - domov, pa jim tudi za kosilo ni več!
Po eni strani otroci tako nimajo zdrave prehrane, po drugi pa se nekateri izmed
njih razvijejo v prave sladko-snedeže: bonbončki, čokolada, pecivo, sladke limonade so priljubljena živila, ki dostikrat sestavljajo malico, vendar pa so pravi „tatovi" vitaminov.
Zdaj, ko se pričenja novo šolsko leto, zdravniki opozarjajo starše, naj pazijo na kvalitetno prehrano svojih otrok. Pravilen zajtrk naj bi vseboval ogljikove hidrate (Koh!enhydrate) in beljakovine:	idealni so ovseni
kosmiči (musli) z mlekom, zrnat kruh s sirom in skuto, poleg tega pa naj bi otrokom ponudili še sveže sadne sokove brez sladkorja ali pa kakšno sadje.
Za otroka pa je tudi pomembno, da dobi svoje obroke hrane redno ob istem času, da je vzdušje pri jedi brez napetosti, da je za zajtrk dovolj časa, tako da ga lahko zaužije brez nervoze in da ga pri tem ne spremljajo očitki, kreganje in celo kazen.
To, kar velja za otroke, pa tudi ne bo škodovalo odraslim. Tudi materam in očetom se bo prilegel dober in zdrav zajtrk, v miru, preden se podajo na pot v nov (delovni) dan!
Med nami povedano
p/še dr. Šfe/ka Mavf/
So za
soc/a/no de/o odgovorne /e žens/re?
Tseezz/z, /zA ^z*e z/z
77/%77pA //zA/VT/T* Z/Z 77/%7//J-
AAzze z/zp/zz-zzzAe, zzav/^/z eezz/r/z z/z 7z/z7*A/777z/zzze, /zA p/ZZ/Zpr/zAzATZZe, Az'/z/z /A/z Arz/JZv/z z<z p/zzzz/zA .sV/z/z/-J/Az - /zJA/ZVZZ/A AaTz/AnzTZT* 77/e777/zA, Az/zA/zA/AA/AJpA p/z j/ze/AAzz	/zsAz-Az
/zAraAzzzA sAap/A v zz/zJz /A/ZzAz^ JZ* Ve/zA/Z ZZ/ZAzAzA-/7/77 /<? TZaV/A/ZzAe - Z/? /7?/
zA A/Z/zA M 777*7 zA /77/ /A //A7*/zA///A/77*7Z rpe/z.
J'čY/7 777 p/7 /A p/pAe/' A/zA
77/ZM777/ZP /7/7 J/" Z/T^/Z/ZZV/Z
p/zAAA A/z/ pe/eAA 77Z/'A A/zA/zJ/ 777 - /7*777' - A/p A//7*77 jp/V 77/%/Mz...
7/Z/A /ZA/ZZ/Z /A - Zp A/ZZ/p/Z /zAz/JA/A - /7čy/7 A/zAz/A/Z C /ZA/ZZ/A/ /zA /7/7 /zjAzA/z /zA/zA,	A/zAzAe,
Z/zJ/A /zA //ZJ//Z .yA<97Zp/7A A/*eZ ZZ/<?777 r/r/zr zA/Ze. JA /7777/ ZA/Z/* Z/? MTZ/Zp/*^/ ///Z/TZe/pAz/e Z/Z Kfe /e /J'77-r/AAze/ p/z.sA?? J/z pz/zAzz-rA/z/z /zsAzAzze sp/zr/zAzz/zr/z A/?/ Z/ZZCZ/e? zl Apzz /A /<? A? <?S//ZZZeA /Z AA-f/ZV, A/7 /A A/Az Z/77/7 C^/ArZ/e/ZZ /A7777/7 /A Z/7/77 /7/7^/7^/7777/7 /ZZ/A Z/Z MfT* 7%7/ZZ' /Av/Z/Ae /J/ZSeJ-/V/zz/, A/ j*// pazžeAa e/zA*
A/zA/JA/zA/zA p/7777/7/? /A/z/zr/, .fAZT-z/sv/
7A/7/7/A, /Az J/7 zA/ZjA/* p/7 7Z/ZZ*/ZVZ A/Z/) Sp/Z.S/zAz/e
z/z paAAAe A/ p/z.r/A z/z .S/ZezA/Z /Azzp/Az, .f/7 zA Z/A/CZZ/p' Z/ZfZzpAzze. ^P77-S'Ae, A/ /7777 /A //.spe/A paAAAzza zz/pzz-e/zAv/zP /A
pzeMZ/VZ t/Z/A'Az/Z ZZZe.i//Z M
p/z/pep/A, /A*/zzA/ /A p/?A-//A/ jz/ /zAA/zz z/z /z/, /zA //A, AA 777/JAA7/7, ,./?/Z 77/j /7 pr/zA/ z/z 77/A A/p /zAz/p/^/z Azz/ z/z z7yArA/zt//Z77/A rezp-
J*77/ZZA77/A S'Z/Z77/7/wpA pzz/. ",	/V7/7<S7/7r/7Z/ pzz/Z'-
/"//Tp/pAT/ZZZ.
AAA/z 77/zz/A pzz/A/^/A/z, A//A p/zAy jrzpApzz J/zz/z^/A pr/ZM/z z/zA/)Azz'Az JA 7ZZ7A7*/ZzAM/Z7pA	Z/Z
jzzz'/AA7z7 /zAAzvAzz, /A z/Az/
Z/3pzzyA?77/Z <Z SZZZ/AA/ZVZZ pzzAAAzz, Az*r zvz/z^Z/zr/z/z 777 77/zJAz 777/V//Z z/z /zArz^/Tz/jAzz zz/zA/zzzAzz. A)A/z /z/z/z, AAr/z/z r/zz A/z/zzAAz J/zzA/ p/ZZM/Z, p/z /A TZZ^A/^TTZ ŽA przz77/Z77 .izzA/z/A /A z/zsA/z/ /rzAr/z/ /zzAA/z A/7/ /777/7 v
rrzyA777	JZZZ'7AA7Z'777
pzzAAz zz. (?zpA/zr /A /zzrz/
Z777/Z A/7^JA Ar/z/z/ŽZ*7r/Z77/Z, rž* /A 777/77*/zAz Z/Zz//7r/7Z^Z/Z Z /7/j/A	AM/zZ/Azzr/zz/z/Tz
A/V/Z M77ZA7 777/^/77777, Z Z77/Z/77/7 77ZZ/A p/AA/7 zA y
.sAzAf/Az zAzzAžA777p/zAAA/z, Azp/z /pzz/zv^A Jz^rzAz Arc^p/z.i/^AzzA Ap7//7777/Z77/A A/z//Vp77'y/y/Z AcrzAz AT-Tzp/zj-TvA/A
A/p//7777/Z77/77M. Z/zA/p7 JA J7* /zAAzAzA? Z/Z 77/p7/zAA/7 J?7zAyJA/7 STTZ/V, /7/7 p/7 r/7 zr/t/* p/zA/zA/' z/z-p/z.A/zr/zzpA, Az JA v^/zA/z ApA pz^f/Az/zr/ 777/7JA7A7, AAJA/z /Az/pA „ JAzz-rA^ A<?Az JA //zA/7 A/zr/Z^',	y/777777
A/777Z/Z pAz /A /r^A/z /z.i//z//7"
„Praznik dvojezičnosti" v Celovcu je bil uspešen
.STu/u;o.s'f.sfff Aev za/'avMO dvojezično /jud.sko .šo/o ABCČ r' Ce/ovcnjeprefek/Zpetekpr/redZ/n a a p/oičffd/ pred .sfo/nZco ..praznik dvojez/čno^fZ".
Pester spored je privabi/ ve/Zko ofrok m .sff/r.sev, zvečer pa so prZredife/jZ se vab/// v kff/ftfrno fffberno „PrZ 7ok/nu ", kjer jepo/eg Ara/faraega sporeJa b//a se r/razba s///:, katereso sbapaosf/-Ja b/pof/prb' akcijo -podari/Z znan/ tf/netnikZ. Vsekakor so sfarš/ na fa način zbra/Z 77.200 sZ/Za-gov, k Z j/a! bof/o v t;a.s7ednjZ/; ,, vroči/;" fef/a/b gotovo pr/s/Zprav.
ODMEVI
Povprašali smo nekaj obiskovalcev, zakaj so prišli na praznik dvojezičnosti in kaj si pričakujejo od te prireditve?
Silvija: Sama sicer nisem prizadeta, vendar pa me zanima, kakšno je trenutno stanje glede javne dvojezične šole v Celovcu. Mislim, da se moramo za to našo pravico boriti vsi, ne pa samo prizadeti starši. Podpiram torej akcije in dejavnosti staršev, zanima pa me tudi spored, ki so ga pripravili.
Anneliese:	Meine Teil-
nahme hat mehrere Griinde, einerseits interessiert mich -und vor allem die Kinder -das Programm, andererseits mochte ich aber auch die For-derungen nach einer zweis-prachigen Schule in Klagen-furt untersttitzen. Ich habe mein Kind derzeit in der privaten Volksschule angemel-det, wiirde aber eine offent-liche Schule bevorzugen.
Elisabeth: Bei mir wird die Teilnahme an solchen Veran-staltungen schon zur Gewohnheit, ich bin schon von Anfang an dabei und interessiere mich fiir die zweisprachige Schule in Kla-genfurt. Ich habe die Kinder im zweisprachigen Kinder-garten gehabt, jetzt mochte ich die Kontinuitat erhalten, deshalb ist es mir wichtig, mich fur die Errichtung einer offentlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt einzusetzen.
Sonja: Sodelujem pri ..prazniku dvojezičnosti" zato, ker je zame važno, da dobimo javno dvojezično šolo v Celovcu. Moj sin je letos šoloobvezen in bi ga rada dala v javno dvojezično šolo. Sicer pa je tako odločilo tudi ustavno sodišče.
Ob treh popoldne so se na ploščadi pred stolnico začeli zbirati otroci, ki so - da bi hitreje minil čas do nastopa klovna Mimo - kar začeli risati na pripravljenih mizah. Kaj hitro je nastalo nekaj „umet-nin", te pa bodo v naslednjih tednih razstavili v kulturni taberni „Pri Joklnu".
Klovn Mimo je, kako naj bi bilo drugače, mlade obiskovalce navdušil z žongliranjem in raznimi drugimi spretnostmi, v katere je vključil tako naše najmlajše kot tudi nekatere izmed staršev, ki pa so se - zato je Mimo že poskrbel - največkrat kar blamirali, ker niso bili tako spretni kot otroci.
Ko se je poslovil Mimo, se je zbrana publika podala skupaj z
Gabrielom Lipušem. Poldetom Bibičem in z ..Jurijem Murijem" na pot v daljno Afriko.
Medtem ko so otroci zbrano sledili sporedu, pa so se starši ob knjižni polici lahko pozanimali o najnovejših (tudi dvojezičnih!) otroških knjigah in si nakupili majice z napisom ABCČ.
Praznik dvojezičnosti naj bi med drugim opozoril javnost na dolg oblasti, saj prizadeti starši teden dni pred začetkom novega šolskega leta še vedno ne vedo, kam bodo njihovi otroci hodili v šolo.
Kako pa gre materi, ki je svojega otroka prijavila v javno dvojezično šolo in zdaj še ne ve, kje naj se bo šolal? Sonja, ki si poleg privatne šole v Celovcu želi čimprej tudi javno dvoje-
zično šolo, še vedno upa, da bo do 10. septembra problem rešen. Javna šola kot konkurenca k privatni? Nekateri radi argumentirajo proti javni šoli. Prizadeta mati misli, da javna šola v prvi vrsti ne bi bila konkurenca k privatni, morda le v tem smislu, da bi spodbujala k izboljšanju kvalitete, ker bi starši vsekakor lahko izbirali... sicer pa to ne bi bilo slabo. Dejstvo pa ostane, da imamo pravico do javne šole in da ima ta za nekatere starše tudi gotove prednosti, med drugim je brezplačna..
Po končanem sporedu se je Tatjana Messner-Zeichen zahvalila vsem odraslim in otrokom za sodelovanje in povabila na večerno prireditev in dražbo slik v taberno „Pri Joklnu".
Uspeta dražba
Dražba slik, ki jih je v podporo iniciative ABCČ podarila vrsta znanih likovnih umetnikov iz Koroške in Slovenije, je bila zelo uspešna. Zbranih je bilo 72.100 šilingov. Med kupci slik je bilo mnogo prominentnih oseb, ki so na ta način aktivno podprli zahtevo po javni dvojezični šoli v Celovcu - npr. deželnozborski poslanec Peter Kaiser in kandidatka ZAL Terezija Stoisič. Sicer pa sta popoldanski spored in
dražba potekala precej improvizirano, mestoma tudi kaotično. Nekoliko negodovanja je povzročil potek dražbe, kajti potekala je skoraj izključni v nemškem jeziku. Kaotične razmere se morajo pojaviti, če takšne prireditve ne organizira kaka organizacija, temveč majhen krog prizadetih staršev, so dejali prireditelji v pogovoru s SV. S tem v zvezi so kritiziral manjkajočo aktivno podporo kulturnih in političnih organizacij.
Obisk Južnih Tiroicev
Na povabilo izobraževalne delavnice Zelene alternative in Mlade KEL se je te dni mudila na Koroškem skupina južnotirolskih mladincev. Seznanjali so se z zgodovino koroških Slovencev in s trenutno politično situacijo. Na sedežu ZSO sta jim na raznovrstna vprašanja odgovarjali Vida Obid (na sliki desno) in Maja Haderlap.
V teku razgovora so prišli na dan različni nazori glede
potreb narodnostne manjšine; na primer je za Južne Tirolce ugoden proporcionalni sistem pri razpisu delovnih mest, le ta pa za Slovence na Koroškem ne bi bil ugoden.
Haderlapova je govorila mladincem z vidika pesnice o ovrednotenju	lastnega
jezika. Pokazalo se je, da predvsem besedni ustvarjalci čutijo razliko v tem, kako vrednotijo Slovenci in Nemci lastno kulturo.
KULTURNE
NOVICE
CELOVEC /FIESA .-Krščanska kulturna zveza prireja od 2. do 8. septembra gledališko in lutkovno delavnico v Fiesi. Letos se je bodo udeležile sledeče skupine: mladinska igralska skupina KPD ..Planina" v Selah, lutkovna skupina KPD Šmihel, mladinske igralske skupine: PD „Lipa" v Velikovcu, SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi, SPD „Radiše", SPD „Srce" v Dobrli vasi in učenci ljudske šole Mohorjeve. Vaje iz izgovorjave bo vodila Ana Mlakar iz Ljubljane. odrski gib Mira Mija-čevič s Ptuja, za sceno, kostume in izdelavo lutk pa bosta skrbela Breda Varl iz Maribora in Saša Kump iz Kranja.
CELOVEC Pretekli teden je v celovški Musilovi hiši potekal mednarodni Robert-Musilov seminar 1990. Udeležilo se ga je več kot 20 referentov iz Avstrije in inozemstva. Koroške prispevke so podali Josef Strutz, Klaus Ratschiller, Hubert Wank, Werner Muller in Manfred Moser.
DUNAJ .- V dunajski Hiši umetnikov ta čas gostuje razstava Židovskega muzeja iz Frankfurta v Nemčiji. Naslov razstave je „Naša edina pot je delo / Unser einziger Weg ist Arbeit", prikazuje pa obupen in brezuspešen poskus ljudi, da bi preživeli v getu v Lodzu. Razstava naj bi bila socialna študija o žrtvah in storilcih. Leta 1940 so nacionalsocialisti zaprli židovske žrtve v delu mesta Lodz na Poljskem; tam so ustvarjali cvetoča podjetja in tako sugerirali žrtvam, da imajo realno možnost preživetja. V tem getu je živelo več kot 160.000 ljudi. Ko pa je Rdeča armada leta 1944 odprla geto, jih je (pre)živelo le še 877, ostali pa so našli smrt v taboriščih v Chelmnu in v Ausschwitzu.
Razstava bo odprta še do 7. oktobra od 10. do 18. ure.
V1LEN1CA.- Društvo slovenskih pisateljev bo letos že petič podelilo nagrado Vile-nice. Prireditve ob tem se bo udeležilo približno sto uglednih pisateljev in intelektualcev iz 15 držav srednje Evrope in gostje iz zahodne Evrope in ZDA. V publikaciji ..Vilenica 90" bodo v izvirnikih in prevodih predstavljeni vsi literarni prispevki 40 pisateljev in pesnikov, ki bodo nastopili na dveh srednjeevropskih literarnih večerih. Na tiskovni konferenci pa bodo v petek, 14. 9., predstavili nagrajenca Vilenice 90 in knjižno edicijo „Vilenica" založbe Wicser iz Celovca. V soboto, 15.9., bo mednarodna žirija podelila priznanje ..kristal Vilenice 90", zvečer pa bo svečana podelitev nagrade ..Vilenica 90".
MuMkuKumost ni dinamit...
Pogovor z man/HM-sTjo	Zc/cac a/fernanTe /lnsfh/e wag. Pcreztjo
.S/ofs/č. 7čwo.' n<?.s/to/Y/ZMwno razam^va/tje	m ma/a/ra/fartaV; ortga-
aaa; aa /ta/a/ča/ a.saara' Z^4L. Vpra^aa/a ;'c za^fav//a/ /gor ,Sč'/t(7/aa</(?r.
Mag. 7erez;)a Sto/s/č
V preteklih mesecih je biio mnogo razprav, a tudi napačnega razumevanja pojmov interetničnost in multi-kuiturnost. Oba sta nekakšno jedro novega manjšinskega programa Zelenih. Odziv nekaterih krogov koroških Siovencev pa je bii skoraj tak, kot da gre za neki dinamit, ki naj raznese doslej prakticirano 'našo' manjšinsko poiitiko. Kaj misiite o tun?
Po svobodni definiciji interetničnost in muitikuiturnost spioh ne moreta biti dinamit za narodnostno skupnost. Po mojem razumevanju obe načeli nista naslovljeni manjšinski narodni skupnosti, temveč pripadnikom večinskega naroda. Interetničnost se nanaša na način sožitja med dvema narodnostima. Tolmačenje v nacionalnem smislu je napačno, interetničnost nikakor ni priznavanje ali odklanjanje določene narodnosti. Vendar je očitno prav takšno napačno razumevanje vzrok, da se nekateri pripadniki manjšine ob razpravi o interetničnih ali multikulturnih odnosih v sožitju z narodom sosedom bojijo za obstoj svoje narodne skupnosti. Že sama beseda pove, da gre za obojestransko razmerje, nikakor pa ne za odpoved negovanju in varovanju lastnega jezika in kulture. Življenje posameznih pripadnikov slovenske manjšine pa kajpada ni omejeno izključno na
negovanje slovenske kulture in jezika, saj imajo tudi na dvojezičnem ozemlju celo vrsto vsemogočih in vsakodnevnih stikov ter povezav z vsem, kar je pač značilno za življenje v koroški in avstrijski družbi.
Kdo je potemtakem multikulturen?
Na Koroškem so to prav gotovo do določene mere Slovenci - doslej tudi še nisem srečala Slovenca, ki bi o sebi trdil, da je enojezičen -ter nekateri nemško govoreči, ki so spoznali in začeli razumevati to problematiko. Interkulturnost pomeni, da razumem jezik in kulturo sosednjega naroda. Dejansko smo torej pripadniki manjšin po sili razmer inter-kulturni že dolgo časa, mnogi se samoumevno gibljemo med identiteto pripadnika npr. slovenske ali hrvaške manjšine in avstrijsko identiteto. Naš sosed - večinski narod - pa je morda šele pravkar pred tem, da opravi prvi korak v to smer.
Kot politična aktivistka manjkajoče pripravljenosti za interkulturne odnose seveda pavšalno ne očitam koroškemu ali avstrijskemu večinskemu prebivalstvu, temveč odgovornim politikom - predstavnikom večinskih strank, uradnim reprezentantom dežele in države. Politiki bi morali ustvariti in podpirati klimo in strukture za multikulturni razvoj. Zlasti Koroška v preteklih deset-
letjih ni ustvarjala politike, ki bi podpirala medkulturne odnose, temveč politiko, kije razmejevala: tu smo nemški Korošci, tam pa slovenski... Slovenci naj s svojimi dejavnostmi nikakor ne bi motili večinskega naroda ali celo nanj vplivali.
'nt' je pred nedavnim z vprašijivo 'analizo' sugeriral, da interetničnost, ali bolje rečeno multikulturnost, pomeni nekakšno siljenje manjšine v dvojezičnost, v razkroj narodne zavesti in slabitev narodne substance? Kaj menite o tem?
Razlikovati je treba med odpiranjem in prisilo. Odpiranje manjšine nasproti večinskemu narodu je brez dvoma v določeni meri potrebno. To pa seveda ne pomeni, da bi morali biti Slovenci sami med seboj dvojezični ali da bi morali pri tem celo postati nemško-eno-jezični. Odpiranje pomeni, da je tistim, ki jih to zanima, ponujena možnost spoznavanja in razumevanja moje narodnostne samobitnosti, kulture in jezika.
Kdo pravzaprav bi v današnji koroški in avstrijski družbi moral sprožiti iniciativo? Doslejšnji poskusi za pospeševanje multikulturnega sožitja so večinoma izhajali iz manjšinskih in solidarnostnih krogov.
Konkretne korake v smer interkulturnega ravnanja moramo zahtevati predvsem, kot sem že prej omenila, od
tako imenovanih 'politično odgovornih'. Od politikov, ki vedno spet zagotavljajo, da zastopajo vse Korošce, so potrebni vidni znaki. Ne samo lepe besede, temveč odločna dejanja, ki naj bi končno prebila led in prekinila vztrajno negiranje dveh kultur na Koroškem. Res je, da manjšina sama ne more prebiti ledu, tudi če je še tako samozavestna, če njeni pripadniki živijo pod stalnim pritiskom, češ njihova kultura ni deležna toliko ugleda.
Kakšni bi lahko bili inter-kulturni projekti za Koroško?
Lahko bi nastali npr. na medijskem	področju.
Recimo dvojezični časopis, ki bi bi! naslovljen tako nemško govorečim kot tudi slovensko govorečim bralcem, ki bi nudil dovolj prostora tako eni kot drugi strani ter omogoča! medsebojno
izmenjavo.	Konkretna
oblika interkulturnosti so predvsem dvojezični otroški vrtci. Ti ne bi zadovoljevali samo potrebam Slovencev po ustreznem	upoštevanju
materinega jezika v predšolski vzgoji, temveč tudi odkrito željo precejšnjega števila nemško govorečih po možnosti, da bi se njihovi otroci naučili tudi drugega deželnega jezika. Veliko možnosti za živo multikulturnost nudijo tudi razni projekti na področju kulturnega in mladinskega dela ter pri izobraževanju odraslih, pri čemer to nikakor ne pomeni, da morajo taki projekti ostati omejeni na učenje slovenskega jezika, temveč lahko na splošno prispevajo k boljšemu razumevanju kulture, zgodovine, literature in samoumevanja	obeh
narodov, ki živita na isti koroški zemlji.
man drei Modelle:
Zuerst das Assimilations-modell, d.h. dafS die machti-gere Gruppe die schwachere Gruppe gezwungen hat, sich ihr vdllig anzupassen, bis zur Selbstaufgabe. Das hat in Karnten auch eine Zeitiang gegolten, am schlimmsten war es zur Zeit des Nationalsoziaiismus, wo es bis zur korperlichen Vernic-htung gegangen ist; wer nicht anpassungswiliig war, der wurde hait einfach entweder ausgesiedelt oder, wcnn er dann noch renitent war, ins KZ geschickt. Aber es hat auch nachher Versuche der Assimitation gegeben.
Identitat - was ist das eigentiich?
Die zweite Mog-lichkeit, die historisch schon weiter entwickelt ist, ist die Moglichkeit der Apartheid-politik, d.h. daB man der sozialschwacheren Gruppe so etwas wie die Moglichkeit eines goldenen Kafigs ein-raumt, wo die Gruppe ihre Sprache und ihre Kultur pfle-gen kann um den Preis, daB sie moglichst wenig Kontakt mit der Mehrheitsgruppe hat. Solche Situationen fin-den sich z.B. immer noch in Sudtirol, sie finden sich auch in sehr vielen anderen Min-derheitslandschaften. Manchmal ist aber das Aparthcidmodell sogar noch immer die einzige Moglic-hkeit, daB eine Mindcrhcit uberleben kann. In stadtis-chen Gesellschaften, z.B. in New York, konnen etwa orthodoxe Juden nur so leben, daB sie eine Apart-heidgesellschaft auf bauen.
Und die dritte Moglichkeit, das ist dann die der integricrten Gesellschaft, wo Mehrheit und Minderheit moglichst viel Kontaktpunk-te haben, ohne aber daB die Minderheit deswegen ganz elementare Bereiche der
Selbstkonstitution aufgeben muB. Integrierte Gesellschaft, mit einem moderne-ren Wort wfirde man dazu "interkulturelle Gesellschaft" sagen, bedeutet nicht, daB die schwachere Gruppe der starkeren zuliebe oder von der starkeren ge-zwungen, sich nur mehr anpaBt, sondern es bedeutet, daB das Verhaltnis zwischen den Gruppen partnerschaft-lich ist. D.h., daB auch die zahlenmaBig, sozial und oko-nomisch starkere Gruppe sich einlaBt auf die Sprache und Kultur der Minderheit. Die Minderheit ihrerseits aber sich nicht abschlieBt in ein Ghetto, sich auch nicht in einen goldenen Kafig sperren laBt, in dem sie halt ihre eigene Kultur pflegt, sondern daB die beiden Kulturen miteinander versuchen, in ihrer Region etwas Neues zu entwickeln.
Warc es fur Karnten ein Losungsmodell, wenn man vom sogcnannten nationalen Bekenntniszwang wegkame und ein regionales Bewullt-sein und eine regionale Identitat entwickelte, die aber zweisprachig sein mulite. Jeder einzeine konnte sich
dann entscheiden, zu welcher Volksgruppe er sich zugeho-rig fiihlt.
Larcher: Also ich halte das Bekenntnisprinzip fur die heikelste Folge dieses Apart-heidmodells mit dem goldenen Kafig fur die Minderhei-ten. Denn sobald es das gibt, stehen Menschen dauernd unter dem Zwang, entweder Bekenner oder Verrater zu sein. Und dazwischen gibt es nichts. Dadurch ist dieses zwanglose Wechse!n zwi-schen den Kulturen und zwi-schen den Sprachen und zwi-shen den Teilidentitaten ' nicht moglich. Aber nur, wenn es zwang!os moglich ist, zwischen Kulturen und Sprachen zu wechseln, ist Mehrsprachigkeit, ist Mehr-kulturalitat uberhaupt erst eine Bereicherung im Sinne einer neuen Identitat. In dem Moment, wo damit moralis- . che Btirden verbunden sind, in dem Moment, wo damit die Gefahr besteht, daB ich zum Judas werde, weil ich mich einmal zuviel auf eine andere Sprache und/oder eine andere Kultur eingelas-sen habe, ist cin solches Modeli ein Vcrlust an Lebensqualitat, ist es ein
Verlust und eine Einschran-kung von Freiheit und fiihrt uberhaupt nicht dazu, daB Menschen gliicklicher wer-den. Im Gegenteil, esfordert langfristig die Flucht aus der schwacheren Gruppe. Dort, wo es Apartheidmodelle gibt, laBt sich aus Statistiken ablesen, daB die schwachere Gruppe immer mehr zum Assimilantentum neigt. Wei! sie dieses Bekenntnisprinzip einfach nicht durchhalten kann.
Fur Karnten stelle ich mir vor, daB es da besonders hei-kel ist, weil ja die Gruppe der Karntner Slowenen, die sich in diesem Sinne bekennen will, sehr klein ist. Im Sinne einer ethnischnationalen Arbeitsteilung ist sie keine attraktive Gruppe mehr.
Somit bleiben irgend-welche Indianer in Reserva-ten iibrig, "slowenische Indianer", "letzte Mohika-ner", die sehr museal ihre Traditionen pflegen werden, so wie es die Indianer in Nordamerikas Reservaten machen. Langfristig wird das eine tote Kultur. Kurzfristig kann es durchaus sein, daB es einmal in den nachsten paar Jahren zu einem Aufleben fiihrt, aber langfristig, ja sogar mittelfristig ist das eine Losung, die nichts bringt.
M!a<H slikarji so že dvajset let v gosteh v Vuzenici
Eo/e/t /ara 7970 .so sp .srdčtj/t /farmam Ve/t'A:, .$7d/<7t; /črdšvttA: ;w Lojzp GoOgc z namenom, <7% 0/prtprautV; srpčonjp w/a<7/A /t/covD/^ov z oOe/t s/rdtJt' mejp. Duaj-.sel /p/ pozneje, se provt /p/o.s, jp 0//a v Vazemc/ /aOr-/pj/jtt 20. „77oro.s^a 07awaa A:o/o/a)a w/a<r0'0". M/a-Jaa „čo/ačar/eai ' .s A*oro.sA:ega so ^p otečem /?/*/-r/razrO s/o^ea.sA:/ ofroct at w/a Jrac/ .s Trža^ega /a iz Po/*a0ya.
Ravnate// Lojze Gobec (V srec/tti/J je že vsa /eta gon/Vna s//a //Kovne /so/on/je v Vozen/c/.
Ob dvajseti obletnici so se v Vuzenici zamislili in se ukvarjali z vprašanjem, kako nadaljevati z likovno kolonijo. Diskusijski forum okrogle mize so izkoristili likovni pedagogi, kulturni funkcionarji in sponzorji, da so izrazili svoje želje ali dali kako novo idejo.
O poteku pogovorov je menil prof. Lojze Gobec, ravnatelj osnovne šole v Vuzenici in motor likovne kolonije, da so bili informativni predvsem za pokrovitelja in sponzorje. Prav tako so imeli politiki na licu mesta možnost, da so spoznali prijateljski in vzgojni značaj življenja v koloniji, v skupnosti mladih ustvarjalcev in njihovih mentorjev. Zato se je med drugim rodila ideja, da naj pristojno ministrstvo skliče širši posvet na osnovi dela v Vuzenici in pokliče v življenje še druge take ustanove, npr. za glasbo in za folkloro.
V ostalem je beseda tekla o strokovnem sodelovanju zamejskih Slovencev na področju likovne umetnosti, o krožnih srečanjih v deželah sodelujočih, o potujoči razstavi in še o marsičem drugem. Pozornost je vzbudil referat likovnega pedagoga na vuzeniški osnovni šoli, Emila Košiča, ki je govoril na temo otrokove ustvarjalnosti. Pravi, da so „vse značilne sestavine otroškega likovnega izražanja in oblikovanja zakonit in nespremenljiv miselni odziv na vidni in otipni svet z vedno istimi značilnostmi na določeni stopnji telesnega in duševnega razvoja."
Likovna kolonija potemtakem ni posredovala samo nepozabne spomine na otroške počitniške dni, temveč je tudi dala podlago za empirična razmišljanja na znanstveni ravni. Marsikateri udeleženec pa je še dalje gojil svojo ljubezen do likovnega ustvarjanja in se posvetil slikanju. Nekateri izmed njih, kot na primer Gorazd Živkovič, so medtem že imeli lastne razstave, spet drugi pa se poklicno ukvarjajo s slikanjem in grafiko, kot npr. Tomo Weiss.
Pred dvajsetimi leti kot še danes je imela oziroma ima enotedensko bivanje pri
družinah v Vuzenici in na Muti dva namena. Eno je likovna plat, o kateri je bilo že govora. Drugo pa je jezikovna plat. Mladi Korošci so pri vuzeniških prijateljih v izvenšolskih okoliščinah imeli priložnost, da govorijo slovensko brez motečih vplivov s strani nemških sosedov ah medijev. Posebno za otroke iz obrobnih krajev dvojezičnega ozemlja je pomenila likovna kolonija doživetje posebne vrste, s slovenščino kot pogovornim jezikom na vseh področjih vsakdanjega življenja.
S sprejemom slovenskih otrok z Madžarskega v 12. kolonijo in Slovencev iz Italije v 18. kolonijo se je osnova medsebojnega spoznavanja in prijateljstva razširila tudi na te države. ..Neverjetno je, s kakšno hitrostjo se otroci v Vuzenici in na Muti vživijo", pravi ravnatelj Gobec, ki je poln pohvale za družine, ki sprejmejo otroke in z njimi seveda tudi dosti odgovornosti.
Lojzetu Gobcu pa se je zahvalila Slovenska prosvetna zveza za dvajsetletno požrtvovalno delo z Dra-bosnjakovim priznanjem; to je najvišje odličje, ki ga lahko podeli. Vsa zahvala velja, kot že omenjeno, pokroviteljem, ki dajo na razpolago slikarski material in denar za organizacijo in želimo si, da bi še v nadalje podpirali mlade likovnike.
Na prvem mestu
sponzorjev je podjetje GORENJE-MUTA, ki je od vsega začetka podpiralo kolonijo. Neusahljivo zalogo oljnatih in vodnih barv ima tovarna AERO iz Celja, da pa imajo mladi umetniki kaj za poslikati, za to skrbi Keramična industrija iz Liboj. Še mnogi drugi so prispevali leto za letom k realizaciji likov-
tedna v Vuzenici in na Muti. Od časa do časa pa so znani umetniki počastili kolonijo s svojo prisotnostjo in so ustvarjali z mladimi iz Avstrije in Slovenije drug ob drugem. Božidar Jakac je vuzeniški osnovni šoli podaril zbirko del, ki danes predstavljajo stalno razstavo v	„ Jakčevem
kotičku". Franci Rulitz
nega
O 15 M E V !
Kaj pravijo organizato^i:
Janko Malle, Slovenska prosvetna zveza: Kolonija v Vuzenici s svojimi vsakoletnimi enotedenskimi likovnimi tečaji odpira mladim vrata v umetniški svet estetske vzgoje. Mladi se urijo v ustvarjanju likovnih del -kulture, ki presega vse mogoče vrste raznih meja, miselnih blokad in drugih, za človeštvo bremenilnih življenjskih situacij.
Marko Rutar, Gorenje-Muta: Likovno ustvarjanje je že v svoji osnovi ustvarjalno delo, delo, ki oplaja, delo, ki plemeniti človeka -ustvarjalca in gledalca. Prihajamo v čas, ko bomo morali zgraditi družbo tudi na teh vrednotah, družbo, ki bo bolj ustvarjalna in učinkovita.
Prof. Bojan Golija: Ponosen sem, da je tudi delček mojega pedagoškega dela vpleten v ta čudoviti svet. Veselim se uspehov svojih nekdanjih študentov -zdaj uspešnih likovnih pedagogov. Vsakokratno srečanje z mladimi likovniki, mentorji in domačini v Vuzenici je v meni vzbujalo praznično razpoloženje in ustvarjalne nagibe.
Kaj pravita udeieženca:
Natalija Pinter, Svetna vas: O likovni koloniji sem brala v časopisu in iz radovednosti sem se je potem tudi udeležila. Zelo mi je ugajalo. Vuzenica je lep kraj in risali smo tudi zunaj v naravi. Že zdaj se bom spet prijavila za naslednje leto!
Borut Živkovič, Kotmara vas: Letos sem bil že petič v likovni koloniji. Bilo je zelo prijetno, veliko smo risali. Nekdo mi je hotel celo eno sliko odkupiti! Najbolj mi je ugajal izlet v Maribor, kjer smo si ogledali tamkajšnji muzej.
Bogat izbor s/ik /n pos/ikane keramike, ki je nastat med potekom 20. Koroške kkovtie koton/je v Vuzenici.
TR!BUNA BRALCEV
KOKS - in še kqj
Kor nejevo/jno že nekaj časa spremt/nm potek pogajanj okrog ttstav/jnnjn novega KOKS-a v našit: tednik:'/:. Dana dejstva ki krafkorna/o oceni/ kot tragikomedijo, če ne ki š/o za tako resne .stvari, kot je naš narodni oksioj. Menim, do je povsem nepomem-kno, katere zveze in katera dr;t-štva naj kodo zastopana v tem gre-mija, marveč vidim v/ogo tega Jerama prvenstveno v tem, da v vsek teme/jnik vprašanjik oke strani najdeta skapni jezik. Dovo/j ža/ostno, da na zanaj tako zve/ičavno oznanjamo novi dia-/og, sami med sekoj pa se razvrščamo v smis/a našega skap-nega nasprotnika v desničarje in /evičarje, v ko//še in s/akše .S7o-vence ter se s tem režemo v /asfno meso. Večina našega živ/ja tega tako ne razame, še manj pa odo-krava, /e neki sto/čkatji pridno mešajo to kašo, se samovo/jno sk/icnjejo na neko /egitimnosf, da so edino/e oni pok/ienni zastopati našo narodno skapnost. Ze/o jasna, ce/o zapovedova/na je ki/a tozadevna zakteva tajnika mag. Pippa, nas/ov/jena na .S/ovenijo, ki naj ki v tej zvezi tadi že kar do/oči/a p/ rdt idrno vsoto gmotne podpore. Kadi pri razde/itvi /e-te naj ima KOKS /če že ne izk/jnč-noj važno od/oči/no v/ogo. Se nisem popo/noma izgnki/ apanja, da ko nova s/ovenska v/ada zna/a stvarno in trezno presoditi po/o-žaj koroškik -S/ovencev ter akre-pati tako, da ko kar najko/j v prid nam vsem, ne pa še ko// razdvaja/o našega živ/ja. Če ne, tadi ve/ika narodna sprava v Kočevja ni ki/a dosti več kot kap /epik, toda praznik kesed.
Vsako po/emiziranje o tem, kdo zastopa koga in kdo ima za sekoj večino, se mi zdi dokaj ;7a-zorno in tadi neamestno, kajti naš edini, skapni ct/j mora kiti vsako-mar jasen. Preenostavna ki ki/a torej enačka. vo/i/ni g/as s/oven-skema mandatarja — KBL-g/as.
Kdaj torej /akko pričakajemo streznenje merodajnik /jadi?
Če ne, pa st še naprej pridno podtiknvnjmo črnega Petra pod krinko /prizadevanja za „narodov k/agor" - torej arno naprej, preden nam dokončno poteče čas.
Franc Černut, Loče.
Windsti!ie im Biergias
(Liber die nicht stattgefundene Berichterstattung des SV zum Bierjokl-Gutachterverfahren)
In der Nr.49/90 gibt der SV die Meinung Dl Heppners zu den „Ungereimtheiten um den Bier-jokl" vvieder, verabsaumt es aber, Liber das Gutachterverfa-hren selbst - die eingerichteten funt Projekte und die am 24. 7. 1990 getroffene Juryentschei-dung zu berichten. Auch in der Folgenummer erfahrt man nichts daruber.
Zu Heppners ..Prozedur" sei festgestellt, daB Gutachterverfa-hren durchaus ein geeignetes Mittel sein konnen, gute Projekte zu evozieren. Nachzulesen im Buch "Salzburg Projekt", Falter Verlag.
Die Zveza Bank hat sich ser wohl verpflichtet, das pramierte Projekt zu realisieren (s. Aus-schreibungstext).
Der dreigeschoBige "Klotz" schlieBlich entspricht dem gel-tenden Bebauungsplan.
Ich meine, daB, dem allgemei-nen Nostalgietrend entgegen, durchaus der Anspruch gestellt werden darf, kulturelle Spuren auch unserer Zeit sichtbar zu machen. Oder soli die ge-schichtslose Gegenwart hoc-hgelebt werden.
Mag. Karl Vouk, Eberndorf/Dobrla vas
Letos občutno manj nočitev! trna koroški turizem probieme?
CELOVEC.- Medtem ko je bila letošnja predsezona za koroški turizem še zadovoljiva, pa so se v začetku poletja pokazale občutne težave: julija so sicer drugje po Avstriji zabeležili več nočitev kot lani, na Koroškem pa so ure tekle v nasprotno smer: prazne sobe, manj potujočih na Turski avtocesti, prazne mize v gostilnah in gostiščih, nezadovoljni krčmarji in osebje -je to že značilno za letošnje koroško turistično poletje?
Čeprav so turistični strokovnjaki za letos napovedali sezono stoletja, je bil upad turizma v nekaterih krajih skoraj že zaskrbujoč: v Hodišah za 10,9, v Bad Klcinkirch-heimu 17,8, v Vrbi 11,4, v Škofičah 11,6, v Škocijanu 6,9, v deželnem povprečju pa sc je zmanjšal nekako za dobrih 8 odstotkov.
Turistični menedžerji in hotelirji ne razumejo, zakaj ima letos prav Koroška tolikšne težave, medtem ko se v drugih zveznih deželah kaže povsem drugačna slika: Dunaj beleži npr. porast za
10%, Tirolska in Štajerska pa za 2 odstotka.
Letos je izostal velik del turistov iz Nemčije, vzroke za to pa predsednik združenja hotelirjev Gunther Ronacher vidi v združitvi Nemčij in v odprtju mej na vzhod. Koroški turistični menedžerji so napravili napako, ker niso skušali privabiti turiste iz vzhodnih dežel; nasprotno, ocenjevali so jih kot „za Koroško nezanimive", ker iščejo le poceni prenočišča in nimajo kupne moči. Se je ta oholost zdaj izkazala za bumerang, ki je priletel nazaj v glavo Korošcem?
V tej zvezi je tudi zanimivo, da je tako imenovani imidž-radar nekega avstrijskega centra za raziskavo javnega mnenja boljše kot Koroško ocenil Štajersko, ki daje bolj prijazna do otrok, cenejša in nudi turistom več možnosti za potovanja.
Odgovorni politiki, hotelirji in krčmarji zdaj še upajo na „zlato jesen", ki naj bi jim pomagala nadomestiti izpad v prvi polovici poletja.
13 odstotkov več obiskovalcev
CELOVEC.- Celovški sejem je letos zaključil s pozitivno bilanco. To pa si prireditelji tolmačijo kot znak, da se konjunktura razvija v pozitivno smer. Vzrok za uspeh pa v prvi vrsti vidijo v preložitvi sejma, saj je letos potekal teden dni kasneje kot v preteklih letih.
Sejemske razstave si je letos ogledalo 187.869 obiskovalcev, to pa je za 13,21 odstotka več kot leto poprej.
Celovški sejem pa se sicer vse bolj razvija v sejem Alpe -Jadran: približno 10 odstotkov obiskovalcev je letos pri-
šlo iz inozemstva.
Razstavljalcem je uspelo dvigniti vsebinski nivo in kvaliteto sejma, ki se je letos odlikoval z vrsto strokovnih prireditev. Najbolj uspešni sta bili „stanovanjska kultura -live" in „modna dežela Koroška".
Sejem je posebno priljubljen zato, ker nudi dobre možnosti primerjanja, informacij in nakupa.
Prihodnja sejemska prireditev v Celovcu pa bo „Mcd-narodni lesni sejem", ki še bo pričel 12. in bo trajal tja do 16. septembra.
Na štehvanje v Zahomc
V nedeljo, 9. septembra bo v Zahomcu že tradicionalno „štchvanjc" z rejom pod lipo. Prireditev se bo pričela ob 14. uri, za rej pa bo zaigrala skupina „Vita Muženiča".
K od//cn/ žaba s// na JormaAru" spadajo seseda tud/ srca /z medenjaka /n droge pos/asf/ce, čepra s/ so mnog/ raje už/va// p/Vo.
Naliv ni moge! preprečiti Ljudskega siavja na jormaku
597. „Pliberški jormak" se je začel s pravim krstom. Komaj se je otvoritvena povorka začela pomikati po glavnem trgu proti sejemskemu travniku, je začelo liti kot iz škafa. Da je so bili krivi tega Indijanci plemena Belih kit, ki so se letos udeležili oziroma so plesali v povorki, je verjetno le neutemeljeno podtikavanje.
Tako so se torej že pri otvoritvi izkazale novo nasute poti na cerkvenem travniku, kjer obiskovalcem ni bilo več treba do kolen gaziti blata, temveč so lahko hodili po gramozu. Prav za te poti se je podžupan in tržni referent občine Pliberk mag. Rai-mund Grilc posebno zahvalil župniku Alojzu Kulmežu, ki je na „svojem" travniku dovolil nasipanje gramoza.
Grilc je poleg običajne polit-prominence pozdravil v slovenskem jeziku predstavnike sosednjih občin - Raven, Dravograda in Slovenj Gradca -, delegacijo iz Lendave, nadalje še nekatere člane narodnostnega sosveta, slovenske zbornične in občinske odbornike ter druge
zastopnike slovenskih organizacij. Navzoč je bil tudi predsednik Slovenske kmečke zveze in član slovenske vlade Ivan Oman.
Odlično so se v soboto, nedeljo in ponedeljek v šotoru Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" zabavali nekateri izmed zgoraj imenovanih in mnogi drugi obiskovalci sejma. Iz leta v leto skušajo društveniki napraviti šotor bolj privlačnega. Letos so okrasili točilno
mizo s piktogrami, ki jih je posebno za jormak ustvaril slikar Stanko Sadjak. Tako je vsakdo brez zamude našel pot do piva, piščanca ali klobase.
Gostinska in blagovna ponudba 597. pliberškega jormaka je bila zares rekordna, razstavljalci od daleč in blizu so zagotovili obiskovalcem ugoden nakup,v večernih urah pa je prevladovala zabava, saj takega ljudskega slavja, kot je jormak, daleč naokoli ni.
S/o venska m/ad/na /z Podjune se je zabava/a pretežno v šotoru SPD „Ed/nosf".
Bodo naše občine v „pnsiijenih zakonih" kmaiu š!e spet svojo pot?
CELOVEC.- Pretekli teden v četrtek je dr. Peter Ambrozy, namestnik deželnega glavarja, skupaj z dvema občinskima referentoma deželne vlade seznanil javnost z aktualnim stanjem reforme občinskih struktur 1990, ki velja od L avgusta dalje in bo omogočila osamosvojitev nekaterih občin.
Deželna vlada ima doslej zahteve 20 občin - te so že zbrale 5% podpisov volilnih upravičencev in s tem izpolnile prvi pogoj za uvedbo ljudskega povpraševanja.
Na južnem Koroškem so to doslej mestni občini Velikovec (Tinje, Šentpetcr in Vov-bre), Pliberk (Bistrica nad Pliberkom) in Štcben na Zilji (Blače). Vrba-v prejšnji številki smo poročali, da se želijo osamosvojiti Kostanje -zahteve še ni vložila.
Ta čas strokovnjaki deželne vlade pripravljajo izvedenška stališča, v katerih skušajo oceniti gospodarske posledice ločitve. Računati je, da bodo nekako v drugi polovici septembra strokovno oceno posredovali županom prizadetih občin. Ti bodo nato sklicali informacijske sestanke za vse občane, katerih se bo poleg strokovnjakov deželne vlade udeležil tudi sam Ambrozy. Deželna vlada bo izid povpraševanja -za ločitev bo moralo glasovati več kot 50 % vseh volilnih upravičencev ne glede na udeležbo - spoštovala, je dejal Ambrozy, čeprav bo imela zadnjo besedo.
Ambrozy ocenjuje kot gospodarsko problematično osamosvojitev Piswega(samo 300 prebivalcev) in situacijo
v mestnih občinah Velikovec in Wolfsberg (ker se v teh primerih bistveno spremeni davčna situacija).
V občini Pliberk pa bodo v primeru ločitve nastale težave, meni Ambrozy, ker bo podjetje za izdelavo filtrov „Knecht" pripadlo Bistrici, s tem pa se bo bistveno poslabšala finančna situacija Pliberka.
Ali bodo strokovnjaki v tem konkretnem primeru ločitev odsvetovali? Na to vprašanje mi Ambrozy ni odgovoril, češ da „bo to najprej izvedel prizadeti župan".
Ker pa bo delitev premoženja mogoča samo po 1.1. vsakega leta, pa vse kaže, da ob prihodnjih občinskih volitvah nekdanje občine še ne bodo volile svojih županov.
Štefka Vavti
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
četrtek, 6.9. 20.00	v Domu prosvete v Tinjah (v nemščini)	OD GLEDANJA UMETNOSTI DO UMETNOST! GLEDANJA - Siena in Piša. Dia-predavanje P. Cometiusa Dingsa	Sodalitas
Petek, 7.9. 20.00	v cerkvi v Brdu/Drobo-lah	PRI MOZARTU V SALZBURGU IN NA DUNAJU - koncert ob 200. obletnici komponista. Gostuje: Rosenau-trio iz Baden-Badena	Katoliška prosveta Šentjakob
Petek. 7.9. 17.30	v Domu prosvete v Tinjah	ZDRAVSTVEN! DNEVI - Si zbrati novih moči za vsakdan. Vodstvo: Annemarie Steiner, dihalna terapevtka. Konec dnevov: 9.9.. 13.00	Sodaiitas
Sobota. 8.9. 20.00	pri Adamu v Svečah	ZAKLJUČNA PRIREDITEV slikarskega tedna in prezentacija slik (možnost nakupa)	'	SPD Kočna
Sobota, 8.9. 20.00	v gostilni Trki vSelah-Bo- rovnice	GLASBA JE ADUT, nastopajo: Kasermandl iz Tirolske in Messner Buam	Alpski klub "Obir"
Nedelja. 9.9. 14.00	vZahomcu	ŠTEHVAN JE in rej pod lipo. Igra: ansambel Vita Muženiča	Konta. Fantje izZa-homca
Nedelja. 9.9. 14.00	pri Tišlerju v Šentjanžu	VAŠKI praznik - otroške igre čarovnik prikaz starih kmečkih opravil, zabava, jed in pijača	SPD Šentjanž
četrtek. 13.9. do sobote. 15.9.	vVilenici	VILENICA 90, med drugim predstavitev nagrajenca Vilenice 90 in knjižne edicije Vilenica založbe Wieser	Društvo slov. pisateljev, Zveza kult. org. Sežana
Četrtek. 13.9. 14.00	v Domu prosvete v Tinjah	MARMORIRANJE SVILENEGA BLAGA - tečaj za spretne roke. Vodi: Erika Malle (v nemščini)	Sodalitas
Nedelja. 16.9. 14.00	v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu	KULTURNA PRIREDITEV nastopajo: MePZ ..Mojcej" iz Šentilja, ansambel Harmonija, duo iz Roža s citrami in harmonikaš	Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu
Nedelja. 23.9. 14.00	v Kulturnem domu "Danica" v šent-primoiu	REDNI OBČNI ZBOR bivših pregnancev z družabnim srečanjem	Zveza slovenskih izseljencev
RAZSTAVE			!
			
CELOVEC - Pri Jokinu - Mota - Krpaž - Patchvvork, Likovni izraz Kuna Indijancev. - Kietna gaterija Mestne hiše -Urša Žajdela-Hrovat, oljne slike in keramika.-Evropska hiša - ženska moč, začetek vseh kultur - razstava ženskega muzeja VViesbaden (do 21.9.)			
SEMtSLAVČE - Gaierija Rožek - Poletna razstava, razstavljajo Janez Bernik, Hans Bischoffshausen, Giselbert Hoke, Peter Kravvagna, Hans Staudacher in Hugo VVotf (do 9.9.1990).			
			
			
ŠTUDENTSKI TEDEN NA MORJU - Dugi otok-Zagiav-Zadar. Od nedetje. 9. septembra, do nedetje. 16. septembra. Na razpolago je župnijska hiša za 50 oseb. preskrbujejo pa se sami. Prireja: Stovenska visoko-šoiska miadina.
SKUPN! iZLET ŠTUDENTOV na Peco. V soboto. 22. septembra, in nedetjo. 23. septembra. Skupni odhod ob 9.00 iz Giobasnice.

MENJAVA DENARJA (VALUTE)	dne 3.9.1990
	dobite (šit.) ptačate (šit.)		
za 1 ameriški doiar	$	11,93	11,19
za 1 angteški funt	č	20,80	20,98
za 100 franc, frankov	f	208,60	210,40
za 100 itai. tir	Lit	0,94	0,95
za 100 dinarjev	DiN	90,00	106,00
zalOOšvic. frankov	sfr	843,50	848,10
za100ho!and. guidnov Hf)		623,00	626,60
za 100 nemških mark	DM	701,60	705,60
lr**)l Posredujeta: Posojitnica-Bank I —/I	Zveza-Bank, Ceiovec			
10	23 M 35 36 43	(37)	1X2	1X1	1X2	111
Joker: 040546	b.j. Stava:2:0, 1:1,1:2,1:0 b.j.
Nadstrankarski
časopis
koroških Siovencev
UrcdniStvo/Redaktion: Tarviser Stratle 16. 9020 Celovec/Kla-gcnfurt. Avstrija. Tciefon 0463/514300-30 do 34. tcieks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071.
Usmerjenost Iista/B!attlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
!zdaja!e!j in zaioinik/Herausgeber und Verleger: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc 16.9020 Celo-vec/Klagcnfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava. Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007!.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil.); za
Kombinacijska
križanka
AL AM - ALOST -ALPINET - ATAKA -KOT - LOPATA -M OHO - NINO -OKOLICA - OLINT -ONI - POMOL - SILI KON - SLEPILO -SPIROMETER - SVI NINA - TIROSEK -TITA - VENEC - VIK VNETOST ZASNOVA ZASTOPSTVO
Besede s spodnjega spiska vpišite v križanko vodoravno ali navpično tako, da se bodo med seboj ujemale. Namesto črnih polj, ki običajno ločijo besede med seboj, so debelejše črtice. Po končanem reševanju boste v zadnji navpični koloni prebrali ime italijanskega pristanišča ob Jadranu.
Jože Petelin
OGLAS
Počitniško
stanovanje,
Piran, yu, sobe. telefon
0306676968 Pokličite!
OGLAS
Zavod za pokojninsko zavarovanje (Pcnsionsversichcr-ungsanstalt) sporoča, da bodo v septembru govorilne ure
v Pliberku na občinskem uradu 20.9. od 11.30 do 14.00.
/Kan Do/enc
Za dolar človečnosti
„Moj brat je streljal name z lovsko puško."
„Cene? Zakaj pa to?" sem se začudi).
„Te je zadel? Kje?" se je mudilo moji ženi.
..Ni me zadel. Obrani) sem se ga, metala sva se po tleh, in po nesreči je sprožit puško v lastno nogo."
Sprla sta se navsezgodaj v svoji sobi. Florijanova plača je vsak teden naglo skopnela, ker Cene ni delal in tudi ni hotel stikati za delom.
„Živel bi rad na moj račun," je pojasnil mladenič v naši kuhinji. Pri svojih dvajsetih
letih je bil sita resen. Včasih še kar preveč, kot da ni več mlad. Mnogo je govoril o svoji sestri, ki je ostala doma sama. Kupil ji bo vozno karto in ji zgradi! hišo, pa čeprav sredi prerije, kjer je zemlja skoraj zastonj. Vsak mesec ji je pisal v Mursko Soboto in ji v pismu priložil po dolar ali dva. Več ni imel. Delati je začel komaj pred nekaj tedni, mora) se je obleči za zimo in si kupiti zidarsko orodje.
..Zakrpal sem mu tisto prasko na nogi z rjuho in ga s puško vred vrgel na cesto. Na avtobusno postajo sem
mu potem zanesel še njegov kovček. Odpeljal se je k svojemu prijatelju iz VVinnipega na Peti cesti."
Takšno je bilo slovo dveh bratov v tujini. Eni bi dali življenje, da bi se spet videti s svojimi, vsaj za eno uro, za dan, drugi pa se ne morejo. Za dolar bi se pobili in razšli za vedno, kot da sploh niso otroci ene matere.
..Policiji ga ne bom prijavil," je končal in izpil kavo.
Pod večer sem znosil v klet še več desk, da bi jih bilo dovolj čez noč in za nedeljo. V kleti sem se naslonil na steno ob stopnišču in si v spomin priklical teorijo barskega natakarja Aarona, Poljaka iz Nemčije, ki se je z menoj vozil čez Atlantik. Vide) sem njegov koščeni židovski obraz, njegove črne lase, ki so mu padati prek ušes, in poslušal njegov glas:
..Gladko govorim šest jezikov," mi pravi ponovno," a ne znam zapisati enega samega
stavka. Komaj trideset let sem star in zatrdno vem, da z normalnim delom za druge v Montrealu, kamor odhajam, ne bom uspel. Seveda se bom nekako preživel, kakor vsi drugi, a to ni nič. Za to se ne splača živeti. Idejo imam, ki nama obema prinese dolarjev v izobilju. Že nekaj let jo nosim v sebi in jo izpolnjujem. Živim in spim z njo. Poslušaj..."
Oči se mu svetijo nad mizo kot dve baterijski žarnici. Krog ust mu igra zadovoljstvo zmešanega človeka. Slok in dolg in elegantno oblečen se nagne globoko k meni in važno nadaljuje:
Na kopnini, ki jo boš že jutri zagledal skozi okno svoje kajute, bo formula za uspeh zlogovana takole (s svinčnikom je podrsat po servieti):
NAS/LJE
Nasilje v vsaki obliki. Ljudje se trgajo zanj - milje daleč
potujejo za njim, če ga ne najdejo v sebi in krog sebe. v svoji neposredni bližini.
Kje pa je dolar? Tudi to ti takoj razložim.
Ljudje se podijo za nasiljem, srečni so in potešeni, ko ga zagledajo - nimajo pa dovolj poguma, da bi sami počenjati nasilje. Uživajo v starih, preizkušenih prizorih groze, ko poslušajo pripovedi drugih, nimajo pa moči, da bi sodelovali v nasilnih dejanjih."
Aaron se je še niže nagnil k mojemu obrazu. Zdel se mi je kot prikazen iz Poeja:
„V tej svoji glavi nosim čez morje kontrabant, ki mi ga noben carinik ne zapleni. Polna je nezaslišanih novosti za svet nasilja. Po svoji krvi in preteklosti sem mešanica Žida, Poljaka, Rusa in Nemca. Vsa znana nasilja sem preizkusil na lastni koži ali pa sem jih videl, ko so naskočila moj rod in moje brate in moje sestre.
5.-11.9. [TVAVSTR!JA 1 [TVAVSTR!JA2 ] TVSLOVENtJA [VTEMTEDNUNATELEV!Z!J!
9.30	Francoščina; 10.30 Tekmeci na dirkališču; 12.10 Zunanjepolitični report; 14.05 Vse zlato tega sveta; 15.30 Otroški spored; 18.00 IVte, ženske; 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport; 20.15 Casablanca; 22.05 Dva prefinjena sleparja; 0.25 Aktualno.
10.30	Mrzlo mleko in vroče pesti; 14.45 Improvizacije; 15.45 Vienna Art Orchestra;
17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer;
19.30	Čas v sliki; 20.00 La grande notte a Verona; 22.40 Aktualno; 22.45 Šport z mitingom lahke atletike; 23.25 Misleci našega časa.
9.00	Aliče in njena druščina;
9.15	Trgovec iz Soluna; 14.30 Žarišče; 15.00 Dekameron;
17.00	Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.45 Po sledeh napredka;
18.20	Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna; 21.45 Dnevnik;
22.55	Sova: Alf, Srce mesta.
9.30	Dežela in ljudje; 10.00 Ljudska glasbila; 10.15 Poklicz bodočnostjo; 10.30 Grofica Marica; 12.15 Klub seniorjev;
14.00	Buffalo Bill, beli Indijanec; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport;
20.15	Skedenj muzikantov;
22.00	Lafnitz; 0.25 Poročila.
10.30	Casablanca; 13.15 Pomlad na Dunaju; 15.00 Timna Brauer; 15.55 Toots Thielemans (prvi del); 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Graška šola arhitekture; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00	Grizli Adams; 11.00 Zakon v Los Angelesu; 15.30 Žarišče;
16.55	Poslovne informacije;
17.00	Dnevnik; 18.25 Spored za otroke: Glasbena pravljica;
19.05	Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Mihajlo Lomonosov;
21.20	Tednik; 22.45 Sova: Vse razen ljubezni, Srce mesta.
10.30	Na otoku s tabo; 12.20 Notranjepolitični report; 14.00 Dopust s Piroško; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Nerazrešeni zločini; 21.20 Zakoni Los Angelesa; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filma; 1.10 Poročila.
11.55	Toots Thielemans (drugi del); 13.00 Pomlad na Dunaju; 16.25 Report z borze; 16.40 Moselbruck; 17.30 Živali Sredozemlja; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Dežela gora; 22.00 Čas v sliki 2; 23.15 MisterTao;
1.30	Poročila.
9.00	Kljukčeve dogodivščine;
10.30	Mihajlo Lomonosov;
15.05	Žarišče; 17.00 Dnevnik;
17.05	Tednik; 18.15 Spored za otroke: Pesniki o otrocih, Pet prijateljev; 19.05 Risanka;
19.30	Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 V 80 dneh okoli sveta; 22.25 Sova: Družinske vezi, Mladi tujec.
11.00	Buffalo Bill; 12.30 Jour fixe; 14.10 Raji živali; 14.30 Skoraj pošteno dekle; 16.00 Otroški VVurlitzer: 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport;
20.15	Show Rudija Carrela; 21.50 Morilci se ne predstavljajo; 23.25 Aktualno; 23.30 Neusmiljeni maščevalec;
10.30	Prestolonaslednik; 14.30 Zdravo, sosed; 16.00 Ernst Krenek; 17.00 Točke, metri in sekunde; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 Slike iz Avstrije;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Bledomodra ženska pisava; 22.15 Aktualno;
22.20	Športna reportaža; 22.50 Glasba v živo; 1.05 Ekslibris.
9.00	Radovedni Taček: Zlata ptica, Pesniki o otrocih; 10.30 Čudežna leta; 12.45 Rock Kompas; 13.30 Mala Mo; 16.20 Družinski vezi; 17.00 Dnevnik;
17.05	Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Euromusica; 22.35 Srce iz mesta, Ko pokliče tujec, Zlata dekleta.
9.05 Avstrija It; 10.40 Tednik; 12.00 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.50 Kako poeti uživajo življenje; 15.30 Hiša v Jeruzalemu; 15.35 Prometna vzgoja za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Lotto -žreb; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Sam o sebi; 21.20 La Wally; 23.30 Ples in video.
9.05 Kulturni tednik; 10.55 Umor v Orient-ekspresu; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Državnih tožilcev se ne poljublja; 22.10 Aktualno.
Otroška Matineja: Živ žav, Pet prijateljev, Praški panoptikum; 11.30 Ansambel Marela; 17.00 Dnevnik; 17.05 Goldwinove norčije; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pozitivna ničla; 20.55 Zdravo; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Doktor Doogie Howser, Srce mesta.
PO
10.9.
10.30 Državnih tožilcev se ne poljublja; 12.20 Dežela gora; 14.15 Fred Basset; 15.30 Otroški spored; 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.15 Šport v ponedeljek: 21.15 Mag-num; 22.00 Pogledi s strani; 22.40 Ljubezen v Hongkongu; 0.15 Aktualno; 1.05 Poročila.
17.00	Francija po naročilu; 17.30 LindenstraOe; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Nasprotniki na dirkališču; 21.00 Novo v kinu; 22.00 čas v sliki 2; 22.25 Iskanje boljšega sveta; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno.
9.00	Spored za otroke; 9.35 Mozaik; 15.35 Sova. pon.;
17.00	Dnevnik; 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček, Čebelica Maja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Sentimentalna zgodba; 21.10 Osmi dan; 22.00 Dnevnik; 22.55 Sova: Alfred Hitchcock predstavlja: Srce iz mesta.
TO
10.30	Kako poeti uživajo življenje; 12.10 Šport v ponedeljek;
15.30	Otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme: 20.00 Šport; 20.15 Tong Tana; 21.07 Rally; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Howard, živalski heroj; 23.55 Aktualno; 0.45 Poročila.
17.00 Predkaznovan; 17.15 Praznik v poznem srednjem veku; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zabava; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00 Zgodbe iz školjke; 14.35 Mozaik: 15.05 Žarišče; 15.35 Sova pon.; 17.00 Dnevnik; 18.05 Špored za otroke: Zlata ptica, Bedin in Bedina; 19.05 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 P. Mugia: Zmaga; 21.00 Melodije morja in sonca; 22.05 Sova: Dekameron, Srce mesta.
Mis!ec v gorskem svetu
Petek, 7. 9. 1990, TV A2, 20.15 - Oddaja „Dežeta gora" nas tokrat vodi po poteh svetovno znanega znanstvenika in alpinista v prostem času Viktorja Frankia (stika zgoraj), ki tetos praznuje 85-tetnico, a še vedno zahaja v pretepi gorski svet. V drugem prispevku pa Reinhotd Messner predstavlja svojo ožjo domovino: v Dolomitih je ptezat v ptaninskem raju Treh čeri.
Moritci so mu za petami
Sobota, 8. 9. 1990, TV Al, 21.50 - Tudi za francoskega fitmskega igratca Atama Detona bodo počitnice kmaiu končane. Na naši stiki se še sonča z atraktivno Beo (Datita DiLazarro), a moritci so mu že za petami. Po naktjučju je namreč rešit enega izmed treh znanstvenikov, ki jih je ukazat ubiti podjetnik Emmerich. Ta namreč trguje z orožjem in je opazit napake v svojih raketah. Kdor pozna Detona, ve, da bo poskušat narediti vse, da se otrese ptačanih moritcev in najde moža v ozadju.
Francoska akcijska kriminalka iz teta 1980 je tudi psihotoški prikaz moža v smrtni nevarnosti, ki ne ve, kdo mu streže po življenju in zakaj. Poteg Detona igrajo v režiji Jacguesa Deraya še pri nas manj znani Pierre Dux, Michet Auctair in že omenjena Datita DiLazzaro.
RAMO KOROŠKA
gggggsaaBB^
Sreda, 5.9. Glasbena sreda
Večerna: FRANCE BEVK
četrtek, 6.9. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 7.9. Pred začetkom šole:
Lenčka Kupper za otroke
Sobota, 8.9. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedetja, 9.9.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (župnik T. Rozmarič)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedetjek, 10.9. Življenjski prostor Bekštanj
Torek, 11.9. Družina VVrotich - portret
Do%ter dan,
Spored za 9.9.1990, ob 13.00 uri
predvidoma s temi prispevki:
W blokada koroške iniciative "Alpe Jadran brez atomskega orožja"
W gledališka in lutkovna delavnica koroških amaterskih skupin v Fiesi
W 10. slikarski teden v Svečah
*	Zablatniško močvirje - zaščiteno območje
*	Hanzej Elbe si je uresničil sanje: svoj grad
*	notranja arhitektura na Zilji
Sreda, 5. septembra, 21.05-22.00
Rož, Podjuna, Zilja: Potovanje s Francetom Bevkom
Sedemnajstega septembra leta 1970, točno na njegov osemdeseti rojstni dan je za vedno utihnila beseda velikega slovenskega pisatelja Franceta Bevka. V svojem petinšestdesettetnem ustvarjanju je napisal 164 del, s ponatisi in prevodi celo 230 knjig.
France Bevk ima velike zasluge tudi za odkrivanje zgodovinskih resnic o koroških Slovencih.
Rimski sužnji za smeh
Sreda, 5. 9. 1990, TV LJ1, 20.05 - Najprej je bit broadwayski gtedatiški hit, musicat, ki je osvoji) občinstvo, in po ameriškem običaju je od gteda-tiške uspešnice te še korak do fitma. Govor je o cetovečernem fitmu .,Smešne stvari so se zgodite na poti v Forum". Režijo so zaupati izkušenemu ustvarjalcu nenavadnih komedij Richardu Lestru (fitmi z Beattesi) in uspeto mu je združiti antično rimsko dogajanje s povprečno ameriško miselnostjo, ki v zgodovinskem vetemestu Rimu detuje še posebej absurdno in komično. Med ostatimi je vtogo Erroniusa zaupat Busterju Keatonu in to je bita zadnja vtoga tega nepozabnega igratca in ustvarjatca vetikih nemih fitmskih komedij.
Zgodba pripoveduje o rimskem sužnju Pseudotu-su, ki je žeto hrepenet po svobodi. To naj bi mu podarit mtadi gospodar, če bi mu Pseudotus priskrbet ljubezen in pot do privtačne ptavotaske. Toda z dekletom Philio ima svoje načrte ostareti poročeni zvodnik, ki je dekte namenit stovitemu vojščaku kot posebno nagrado za njegove vojaške uspehe. Tu pa se začno komični zapleti, v katerih Pseudotus poskuša ustreči vsem, predvsem pa samemu sebi.
Seveda pa je skorajda nemogoče, da bi biti volkovi siti in koza četa. razen če niso rimski svobodnjaki precej omejeni, suženj pa jih v svoji zvitosti in predvsem zaradi vseh naporov vrednega cilja, osebne svobode, ne bi prekašat. Posebno zanimiva in preizkusa vredna pa je antična ideja o znoju s konjskega hrbta kot čudodetnem ljubezenskem napitku.
18.10-19.00
Šmihetčani so se hrabro borih, a zaman
Mraz, dež in osem golov
V prvem razredu, skupina D, so nogometaši Železne Kaple po zmagi (5:3) proti ekipi iz Šmihela na prvem mestu lestvice. Šmihelčanisose nepričakovano močno borili proti favoriziranemu nasprotniku, ki pa je imel večje težave z mokrim terenom kot s podjunskim moštvom.
Frenči Rozman, spet v kapelškem dresu, je po desetih minutah premagal okornega šmihel-skega vratarja Eber-weina. Po sedmih minutah je sledilo presenet-
ljivo izenačenje. Pokazalo se je, da kapelška obramba le ni tako trdna, kakor bi bilo pričakovati od vodečega moštva.
Terensko premoč so Kapelčani koristili za še dva zadetka, ki so ju imeli navijači Šmihela za jasna off-side gola.
Po prekršku v kapelškem kazenskem prostoru je prišlo do dvoboja legionarjev. Stanko Božičevič je iz enajstmetrovke brez težav premagal Miloša Ruša, ki pa je drugače odlično branil.
Šmihelčani so nato slutili preobrat v tekmi in ga po odmoru tudi dosegli: Božičevič je spet izenačil z enajstmetrovko. Ko je kapelška obramba pešala, sta moštvo rešila napadalec Nanti Travnik in kapetan Norbert Kucher z odločilnima zadetkoma.
Železna Kapla je le še zasluženo zmagala, saj je bila veliko boljša v napadu, v šmihelskih vratih pa je Eberwein imel črn dan.
Franci Rulitz
Ek/pa Že/ezne Kap/e, k/je /etos prav gotovo med resnim/ kandidat/za napredovanje v spodnjo /igo.
/Va od/ično organiziranem 6. hekšta/ijskem torni/ju, na katerem je sode-/ova/o rekordno števi/o 724. sadistov/z skoraj vseh drža v srednje Evrope, je zmaga/ jugoslovanski mednarodni mojster /Vede//ko Ke/ečevič, ki je v 9 koiid odda/ ie po/ točke. /Va s/iki so najboi/ši igra/ci turnirja s predsednikom avstrijske šahovske zveze prot. Jungwirtdom, predsednikom koroške šahovske zveze inž. Piher/em, deže/nim športnim referentom dr. Amhro-zy/em ter predstavnikom priredite/ja turnirja /IŠKO Bekštanj Pepijem Gai-/obom m/.
SAK zapravi! priioznost...
Slovenski atletski klub je v nedeljo v celovškem derbiju proti ASK imel možnost, da bi se povzpel prav na vrh lestvice, vendar velike priložnosti ni izkoristil. Tekma se je pred lepo kuliso 800 navijačev iz obeh taborov končala brez zadetka, tako da je SAK sedaj drugi s točko manj od vodečega Trga.
Vzrok za neuspeh ni bil nepremagljiv nasprotnik, ne smola, marveč pomanjkljiva motivacija igralcev, ki so se le bali poraza, namesto da bi igrali na zmago. Tako SAK v prvem polčasu razen nevarnega
strela Tončija Blajsa ni imel niti ene resne priložnosti, v drugem polčasu pa so se igralci okrog trenerja Ivana Ramšaka zavedali svojih zmogljivosti le za deset minut, v katerih so zapravili kar tri lepe priložnosti.
ASK je igral na točko in jo tudi osvojil. Trdnjava v bitki pa je bil nekdanji igralec SAK Peter Štern.
Slabemu nivoju tekme se je pridružil tudi sodnik Wulz, ki je kar trem igralcem SAK pokazal rumeni karton.
Drugo zmago je slavilo moštvo trenerja
Jagodiča, Pliberk, ki je močno ekipo ATSV iz Wolfsberga premagalo s 3:1. K zmagi je doprinesel svoj delež Wolbl, ki je s svojim četrtim zadetkom prevzel vodstvo na lestvici strelcev.
Svojo drugo zmago je v nedeljo slavilo tudi moštvo iz Kamna, ki je po dobri tekmi premagalo ekipo FC Molltal z 1:0. Gol je dal Urank že v lo. minuti.
SAK igra naslednjo tekmo na tujem proti ATSV Wolfsberg; moštvo, ki je v letošnji sezoni na domačih tleh še neporaženo.
Ivan Lukan
Split: Za zaključek še svetovni rekord!
Pretekio bohoto se /e v .Sp/im kortča/o 75. evropsko ariefsko prvenstvo. 7037 fekmovoieev iz 33 <7ržnv Evrope /e /ekrnovaio z o koiop/e v 43 <7iscip/i-nah. A7e<7 soJciu/oeimi /t/<7i /zrae/ci - z devetimi tekmo va/ci ki že 75 Zet bojkotirajo aztjska atZetska prvenstva. ZVa otvoritveni svečanosti so hiii deZežni že posebej prisrčnega pozdrava.
Avstrijska atletska reprezentanca je štela v Splitu 11 tekmovalcev in je gledano na število tekmovalcev, z dosežki lahko zadovoljna. Najboljši rezultat je vsekakor dosegel Hermann Fehringer iz Nižje Avstrije z osvojitvijo bronaste kolajne v skoku v višino s palico. Z višino 5,75 m je premagal svetovnega rekorderja Sergeja Bubka iz Sovjetske zveze (svetovni rekord je 6,Obrn) in z njim vrsto najboljših športnikov sveta v tej disciplini. Zanimvo, da trenira Fehringer skupaj s svojo soprogo. Odlična tudi Sigrid Kirchmann iz St. Poltena, ki je končala študij telovadbe in geografije. V skoku v višino je dosegla z 1,89 m odlično 4. mesto in le za las zamudila bronasto kolajno. V tej disciplini, ki je prvič navdušila navzoče Spličane, je
Beograjčanka Biljana Petrovič osvojila z višino 1,96 m srebrno kolajno.
Do finala sta se od Avstrijcev povspela še Klaus Bodenmuller (11.mesto pri metu krogle; 19,62m)inBeljačan Johann Lindner (10.mesto pri metu kladiva; 73,68m. V kvalifikacijskem boju je Lindner dosegel s 74 m nov avstrijski rekord. Bcljačan Dictmar MiHonig, ki živi na Dunaju, je dosegel v teku na lO.OOOm za njega povsem nezadovoljivo 11. mesto (28:16,95) in je razočaran nad samim seboj odpovedal tek na 5. 000 m Tretji Korošec v reprezentanci, Herwig Rottl iz Feldkirchna, finala v teku na llOm z zaprekami ni dosegel in se je uvrstil s svojim časom 14,39 na 9. mesto. Simpatični žan-darm, ki kljub gojitvi
vrhunskega športa dela 20 ur na teden, pa je bil s svojim nastopom v Splitu zadovoljen.
Prvo kolajno za Jugoslavijo je dosegel na EP v Splitu Slovenec Borut Bilač iz Postojne. V skoku v daljavo je simpatični študentz8,09m osvojil bronasto kolajno. Bilaču, ki trenira v Ljubljani pod trenerjem Dordcvičem, je politična situacija zamejskih Slovencev zelo znana. Rad hodi na Koroško med koroške Slovence, tekmoval pa je pred štirimi leti v Celovcu na mitingu KLC.
Ob zaključku EP pa so jugoslovanski atleti osvojili dve zlati kolajni: Snježna Pajkič v teku na 150()m 4:08,12 in Dra-gutin Topič v skoku v višino (2,34 m).Split pa je zadnji dan dobil tudi svoj svetovni rekord. V teku 4 x 100 m je dosegla francoska moška četverica Moriniere Max, Sangouma Daniel, Trouabal Jean-Chhrl in Marie Rose Bruno s časom 37,79 nov svetovni rekord.
DANILO PRUŠN1K
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK - ASK/Ce!ovec	0:0 (0:0)
Trnja vas, 800 gledalcev, sodnik Wulz (zelo slab); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Krau-sler, L. Sadjak, Kreutz; Čertov (46. Florijan-čič), Gato, M. Sadjak, Stanisavljevič; Han-ser (66. Blažej), Blajs. Ostati rezuttati: Pli-berk-Wolfsberg 3:1, Klopinj-Molltal 1:0, Matrei-Breže 1:0, Šentvid-Trg 0:1, VSV/ Beljak-Lienz 1:1, ATUS Borovlje-Wieters-dorf0:2.
Bilčovs-Ruda	1:1 (1:0)
Potok, 250 gledalcev, sodnik Gajšek (povprečen); postava Bitčovsa: Schaunig; Stojit-kovski, Part!, F. Ouantschnig (69. Hobcl), VVeichboth; Rauter, Hartl, W. Kuess, Kogelnik; Schlemitz, P. Kuess. Gol za Bii-čovs: Weichboth (44 ). Ostati rezuttati: Vetrinj-Šentandraž 9:0, Velikovec-St. Leon-hard 3:2, Mostič-Žitara vas 0:0, Treibach-Žrelec 4:0, ASV/Celovec-Oberglan 3:5, Lie-benfels-Rožek 2:2.
Žetezna Kapta - Šmihet	5:3 (3:2)
Železna Kapla, 100 gledalcev, sodnik Glanz (slab); postava Žetezne Kapte: Ruš; Kuko vica, Kaschnig, Grubelnik, Kock, Pre-schcrn, Travnik, Užnik, Rozman, Kucher, Jenschatz. Postava Šmiheta:	Ebcrwein;
Djurič, Krauster, Ambrusch, Gros, Božičevič, Močilnik, Walter, Buchwatd, Pasterk, Maček. Goti: Rozman (10.), Kucher (22., 88.), Jenschatz (26.), Travnik oziroma Buchwald (17.), Božičevič(36. l!-m,50. lini). Ostati rezuttati: Globasnica-Labot 8:1, Šentpavel-Sinča vas 2:2, Pokrče-Grebinj 0:0,
Frantschach-Metlova 1:1, Galicija-Dobrla vas 5:2, Reichenfels-St. Michael/L. 0:2.
Kriva Vrba-Sete	1:1 (1:1)
Got za Sete: N. Hribernik
		H
l.Trg	5 3 2 0	5:0 8
2. SAK	5 2 3 0	5:2 7
3.Brcže	5 3 0 2	9:4 6
4. ASK/Celovcc	5 2 2 ]	4:2 6
5-Klopinj	5 2 2 1	6:5 6
	5 2 2 1	5:5 A
	5 13 1	5:5 5
	5 2 12	3:3 5
9.Matrei	5 2 12	4:6 5
10. Pliberk	5 2 0 3	8:6 4
ll.Wolfsbcrg	5 12 2	8:9 4
12. Molita!	5 113	6:7 3
13.VSV/Bdjak	5 1 t 3	4:11 3
14. ATUS/ Borov!je	5 0 2 3	3:10 2
		
l.Vetrinj	5 3 2 0 !6:t 8	
	5 3 2 0 12:4 8	
3.1rcibach	5 2 3 0 t4:5 7	
4.2retec	5 3 11	9:6 7
5.1,iebenfcls	5 2 2 1	10:8 6
6.0bcrglan	5 2 2 1	12:11 6
7.Bilčovs	5 2 2 1	7:7 6
H.Mostič	5 12 2	9:7 4
9.Ruda	5 12 2	5:10 4
lO.Rožek	5 12 2	4:9 4
ll.Žitaravas	5 0 3 2	2:6 3
12.$cntandrai	5 113	4:21 3
13. St. l.conhard	5 0 2 3	3:6 2
14. ASV/Cc!ovcc	5 0 2 3	5:11 2
		H
l.Žetezna Kapla	5 3 2 0 10:6 8	
2.(ializija	5 3 11	15:8 7
	5 3 11	9:8 7
4.Pokrčc	5Ž2 1	9:5 6
5Crchinj	5 2 2 1	8:4 6
	5 MO	7:4 6
7.§entpavc!	5 2 2 1	9:10 6
H.St.Michad/L.	5 2 0 3	9:9 4
	5 2 0 3 12:13 4	
lO.Sinčavas	5 0 4 1	5:8 4
11.Labot	5 2 0 3	9:15 4
	5 113	9:1! 3
13.Šmihel	5 0 3 2	6:9 3
14.Reiehcnfels	5104	4:11 2
		
	5 4 1 0 21:3 9	
2.Pošta	5 4 0 1	14:5 8
	5 3 11	11:11 7
4. Sete	4 2 2 0	19:2 6
5 DSC Borovlje	4 3 0 1	13:4 6
	5 1 3 1	6:6 5
H Bistrili	5 2 12 4 12 1	7:8 5 13:3 4
9.Žihpoljc	5 12 2	8:10 4
td. Kriva Vrha	5 0 3 2	5:11 3
UHdrzendorf	50 M	1:14 1
12.Poreče	4013	1:20 1
13.Go!ovica	4 0 t 3	4:26 1