Marija Kmetova
Kako smo se vpisovali za skavte
aši   trije   so   imeli   zmeraj    le   eno   misel,   eno   željo, eno Urepenenje:   Da bi bili skavti!   Dan na dan je Šlo po hiši: ;-0h, kdaj se bodo Šli vpisat!« Spočetka se ni-sino zmenili za te besede,   potetn smo se hudovali,  za-era  jih  odganjuli  kot sitne jnuhe in slednjič smo ven-darle  končali:  »Tak dobro,  pa bomo šlil« Kdaj  pa,  kclaj?? Bomo že šli.«
nPa kdaj?  Ali zdajle?  Kar pret-ej?  Dajmo, dajmo!« rPočakajte, bomo že sti.t
Oli, kar pojdimo, kar zdajleU \o — v sobolo.« K.aj  pa je danes?t Nedelja.«
Oli, šele nedelja!«
1 uko  v uedeljo. Nato vsak dan:  »Pojdimo. pojdimo!«  Tja do sobote. Pn smo š\i.
l\> poti so govorili: »KakŠnt" imenitne klobuke bomo imeli! Pa kakšne krasnc hlače! Pa dolge palice! In ruto krog vratu! Pa na.Šive! In piščalke! In velikaaske nahrbtnike! In kotlicke za kuho. Pa vilice. pa žlit-e, pa uož. Pa v ^ozdu bomo dan in noč. ln kako iineaitno bomo jedli! l*a plezali bomn po drevesih! In pjavali! Jaz bom cetovodja. Jaz tudi. Jaz tudi. Po skalali borao plezali. Kurili borao. Pa v šotorih spaii. Ali se bomo brcalil« In tako  flalje — jaz niti  do besede  nisem prišla.
Greino, pridemo do tisiega poslopja. kjer smo misfili. da se uaoremo vpisuti.   Fantom  so   kar   zažareli   obrazi.   se  jim   zasvetile   oči.  eden   je   «e prebk-del,  drugi sc strumno  vstopil. tretji  salutiral. \ prašain:     Ali je tukaj  pisarna za  skavte?-
I.     >Tukaj?c    — nvi iirui-*iu*b «i tvi Wn( udtfi ivnf — iSeveda, saj šo nam refcK.*        --         ¦<--.-      ¦        ¦-> >Tukaj že ui.<: »Ni?«
Fantje so kar kieenili.
~K.ako du 116?«.
;       ije bila  uekoč,  zdaj  pa ui  več.« jt      *Pa kje je zdaj^-r
>Tam, v drugi šoli.<
Malo poparjciii, vendar še zuitM-aj bodro in vedro gremo do tiste šole. A spotoina je bilo že raalo inajij besed.
\ prašam: ^Ali sc juoremo tukaj  vpisaii za skavte?«
»Tukaj pa že ue.<
>Kako da ne?<
»Še nikoli ui bilo tu uobene take pisavtie.c ^.     s-Pa so iiam rekli!«
>Že mogoee. l\es, nekoc so ska-vti t« prenočevali, a to je bilo že zdiivnaj.«-
sHin.  Kje pa je vejxdar zdaj  ta reČ?«
iPa ue veui. Morda tam v tisti šoH.c
Fantje  molčijo.  so sitni? eden celo nekam solze nabira.
Pri<lcnio tja, vpraŠamo. NiČ, nihče ni ničesar vedel. V treije siuo bili prevarjeiii.
»Kar domov pojdimo,« rečem, >kaj bomo trapali po cesiah-«
»Oh, oh —« se je oglasilo — no — in smo šli kar tako naprej, Spotoraa vprašaiu uekepa zjianca, kam bi se vendar obniili gletle skavtov.
Pa prav nič qc vem,< nii vtče gospod. .\ato se domisli: sAha. po/uam pa neko družino. ki ima sina, ki je bil nckoč skavt. Ta l>o pa vedel.
Dobro. On stanuje iam in tam.
Oddehnili smo si. Gremo naprej. na desno in levo, trudni smo že, soparuo je. ncbo se črjio oblači.
Našli smo hišo. zasli v veži, potrkali dvakrat na napačna \ rtita, slcdnjič smo dubili  dotično driižino.
Res.<  je  rekla  ^ospa,    moj  sin je bii  skavt,  a  zdaj ni  veČ:  dvomiio, da bi kaj vedel.«
Resnično — uičesar ni vedel, le zdelo sc mu je. da sl* morcuni vpisafi v neki tiskarjii.
- Ali bi Šli še tja?« vprflšam fante.
»Pojdimo, pojdimo. saj bo zdaj zaresf^
Šli smo. soluca ni bilo več. tudi nam je l)ilo ieinno v glavah in dušah.. Joliko. da ni deževalo.
Komaj sino se dorpraŠali do dotičnega gospoda. Misleč. da amo zdaj brez dvoina dosegli, knr sino iskali. smo so lepo postavili v vrslo in jaz sem ponovila vprasanje.
vMi je prav žal.* je rekel gospotl. spri nas ne boste nič opravili. SliŠal sem pa, da inia inoj znanec to reč t rokah. a pa zdaj ne bo doma.
Grom iu sirela! Zares je tudi zajjrim-lo, ko poiili kv\Žki smo capljali tlomov. nihče ni zinil. proc so bile sanjr o lepih klobukih. palicnh. nahrbt-nikih. kotljckih. ruiah. šoiorih, o plczanju po drevesih in skalah. o pla-vanju in o spanju in brcanju po šotorih in o četovodstvu in pišralkah ... Hrez dežnikov smo tekli v plohi. pritekli vsi premoceni domov. inolce sedli in ilolpo nismo prisli do besede.
Fantjt* so bili žnlostni. slabe voljc so se začeli preiepavaii in jok in stok je 7nkljunl noŠe vpisovanje za skovte.