22. številka. Ljubljana, v soboto 27. januvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAM Irhaja vsak dan ueirr, izimBi nedelje in prasnike, ter velja po pošti prejeman za avztro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden me«ec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poštnina snaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-viate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni St v o je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilci! Volilce za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani opozarjamo še jedenkrat, da se volitev vrši z ustnim glasovanjem ali osebnim oddajanjem glasovnic dne 31. jailil-varja l&94t od 9. ure dopoludne do 6. ure po pol ud ne v magistratu i dvorani Ljubljani. Vrše se pa volitve tudi z dopošiljanjem od volilcev podpisanih glasovnic. V teh morajo biti tisti trgovci ali obrtniki vpisani, katere volilec voli, in potem je glasovnico podpisano od volilca, pos ati z izkaznico vred na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu tistega kraja, kjer je podjetje, v mestu Ljubljani pa mestnemu magistratu vsaj narja. Naslovi ga oa Marijinega soproga in vtakne za kapo, da ga ne pozabi oddati. Na to zazeva in se spravi v posteljo ter zaspi mirno, pokojno in sladko, kakor človek, kateri je storil dobro delo in kristijansko dolžnost. A Janku je bilo čudno to noč. Tako mu je bilo nekoč, ko je bil ša dete in mu ni bilo moči vso noč zatisniti očesa, nestrpno čakaje, da napoči dan Cvetne nedelje, ko obleče novo opravo. Samo da je bilo v teh prijetnih čutilih nekaj, kakor sem rekel, bolestnega; in on se je z nenavadno voljo mudil uprav na tem. Vsak hip se mu zdi, da čuje zopet ono tiho šumenje. Ves je onemogel, po prsih vsled višjega naloga. Faktum je, da deluje z vsemi .silami zoper gibanje proti Hohenvvartu, da porablja v to ves svoj upliv in da pošilja celo orožnike po hišah iskat nezaupnice in poizvedovat, kdo jo je podpisal, kdo pobira podpise itd. Po svoji pameti sodimo, da kraj tacega ne spada v delokrog c. kr. okrajnega glavarstva. Menimo, da ima vsakdo pravico izreči svojemu poslancu nezaupanje in kakor ne poznamo zakona, ki bi to branil, tako tudi ne poznamo zakona, ki bi dajal načelnikom okrajnih političnih oblastev pravico, vtikati se v take zadeve. Vse gibanje proti grofu Hoheuwartu je strogo zakonito, ni prekoračilo še nikjer postavnih mej in zato ne razumemo, kako pride c. kr. okrajni glavar do tega, da ovira volilce, poslužiti se ustavno zajamčene pravice. Delokrog okrajnih glavarjev je jako obsežen, dotični uradniki imajo dovolj prilik, da prebivalstvu koristijo in ravno vitez Kaltenegger bi si z rešitvijo vprašanja o pašnikih lahko pridobil istinite zasluge. Postopanje okrajnega glavarja Radovljiškega je obudilo na Gorenjskem precej razburjenosti in zato izrekamo v vsi ponižnosti željo, naj bi se nam pojasnili nagibi temu postopanju in le-tega pravna podlaga. Potem bodemo govorili dalje. Deželni zbor kranjski. (VII. seja dne 26. januvarja 1894 ) i Korieo.) Dovolile so se nastopne podpore: Društvu za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaji 50 gld.; krajnemu šolskemu svetu pri sv. Ani za zgradbo Šolskega poslopja 600 gld.; županstvu v Moravčah za napravo vodovoda pri sv. Križu 900 gld.; občini Ribniški za uapravo bolnice in hiralnice 300 gld.; prvi Vipavski sadjarski zadrugi na Slapu 200 gld. Prošnje Ivana Kebra, Jožefe Rožuu, Jerneja Peč-nika in paznikov dež. prisilne delavnice bo se izročile deželnemu odboru, da jih reši primerno ali pa poroča o njih v prihodnjem zasedanji dež. zbora. Pob), baron Schvvegel poroča o prošnji letoviškega društva na Bledu, da bi dežela podpirala zgradbo letoviškega poslopja na Bledu. Društvo bi vzelo v to svrho od kranjske hranilnice 35.000 gld. na posodo proti 4W/0 obrestim in prosi, da dežela prevzame garancijo za to posojilo. Finančni odsek predlaga, naj dežela prevzame to garancijo, ki je le bolj formelna, ker ima društvo sredstva, da bode labko plačevalo obresti. Če bi društvo ne moglo vrniti posojila, vzela bi dežela poslopje v svojo last. Dežela bi poleg jednega zastopnika druitva in jednoga hranilnice imela tudi svojega zastopnika v ekBekutivnem odboru. Posl. Hribar obžaluje, da kakor rad podpira vsako jednako občekoristno utvar, se vender ne more pridruiiti temu predlogu, ki se mu ne zdi tako nedolžen, kakor ga je slikal poročevalec, če je hranilnica res letoviškemu društvu tako naklonjena, bi pač pri tako visokih obrestih ne zahtevala še garancije dežele za posojilo in bi pač labko dejanski pokazala svojo naklonjenost. Govornik obžaluje nadalje, da dežela ob svojem času ni kupila vsega velicega Bleškega posestva. () i bi to bilo deželna last, potem bi pač kazalo kaj investovati, pa se mu zdi, da mu pihlja vonjiv vetrec, kateri ga tako zanaša, kakor kadar se človek gugije na gugaloici. Časi razširi roke: hoče nekaj objeti v naročaj, — ko pa vidi, da je vse prazno in tiho okolu njega, tedaj ga še silneje obide globoko čuvstvo muhaste sreče, katera mu, kakor je mislil, niti ne uide več. N|e balzamiški dih, zdi se mu, da mu ometava razbeljeno čelo, izpod katerega ste tako bojazljivo zdričali besedici: „Ljubim te!" Sedaj, sedaj, ko bi botela zopet priti, kako bi ji on znal povedati, zakaj je žalosten — .zato ... pa zato..." ali on niti v mislih ne izgovori stavka, že kleči pred njo in ji poljublja vrh črevljev, potem pa skriva čelo in oči v nje dolge lase in se raztaplja v nič pod nje otožnim in milim pogledom. Sedaj se mu zazdi, da ji je naslonil glavo na rame, pa se zaman trudi, da bi ji kaj povedal, s kakšnimi besedami bi iztresel pred njo oni žar svojega srca, proti kateremu je goreča lava leden aparat; zakaj, to se umeje, nikdo pred in niklo za njim ni mogel ljubiti, .tako ljubiti". »Ker, kaj imam od vsega tega?" misli si. „Tujo ženo!" In zato se je vse to jenjavalo z neko nejasno mislijo na smrt, v kateri je nekako neizogiben smoter njega ljubezni. (Dalje prib.) nikakor pa zdaj, ko je posestvo v privatnih rokah. Glede na silne finančne potrebe dežele ne bode glasoval za to, da dežela prevzame to garancijo. Pri glasovanji je bil vzprejet z večino glasov predlog finančnega odseka. Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka glede pospešitve pridelovanja slame in glede po-vzdiga slamarije na Kranjskem. V poročilu deželnega odbora se povdarja potreba pouka o pridelovanji slame in o pletenji slamnatih izdelkov. V to svrbo naj bi se najela jeden laški in jeden Švicarski strokovnjak, prvi za dve leti, drugi sa jedno leto. V Domžalah naj bi ae ustanovila pletarska šola za dve ali tri leta. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če bi visoka naučna uprava pred sestankom prihodnjega deželnega zbora pričela s povzdigo pridelovanja boljše slame in slamarije ter zahtevala deželni prispevek, glede visokosti prispevka sklene z naučno upravo dogovor, oziraje se pri tem na sredstva, ki bo mu dovoljena za obrtni pouk. — Predlog se vzprejme. Isti poslanec poroča imenom finančnega odseka glede ustanovitve čevljarske obrti v Kropi. Dotično poročilo dež. odbora povdarja potrebo, da se kaj stori za prebivalstvo v Kropi. Občinski zastop se je obrnil do vlade in do deželnega oibora s prošnjo, da bi se dovolila sredstva za ustanovitev čevljarske obrti, jednako onemu, kakor je v Tržiču. Na način, kakor želi županstvo, se po mnenji deželnega odbora pač ne da ustanoviti, pač pa nasvetuje drug način. Finančni odsek torej predlaga jednako z deželnim odborom: Visoki deželni zbor naj sklene : Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če se visoka naučna uprava odloči v navedenem smislu vpeljati čevljarstvo v Kropi, istotako dovoli primeren znesek iz deželnega zaklada, in sicer iz sredstev, ki so mu za obrtni pouk na razpolago. — Predlog se je vzprejel brez debate. Rešile so se nadalje nastopne prošnje: Paz-niški vdovi Ani Hiti zvišala se je pokojnina in podaljšala miloščina za nje umobolnega sina, oboje za tri leta. Prošnji županstva v Kostanjevici za podporo za zgradbo šole v Kostanjevici in črneči vasi in prošnja Jak. Zrimca za podporo njegovemu sinu za obiskovanje krojaškega učilišča v Ljubljani se izročita deželnemu odboru v primerno rešitev. Prošnja županstva na Vrhniki za letno podporo 400 gld. za vzdrževanje ondotne bolnice se je po kratki debati odklonila, akopram jo je toplo zagovarjal poslanec Lenarčič in so jo podpirali nekateri poslanci. Poročevalec dr. Schaffer pa je povdarjal, da se jednake podpore za vzdrževanje zavodov dozdaj niso dovoljevale, da je stvar torej principijelne važnosti in bi se jednake podpore potem morale dovoljevati tudi drugim občinam. Prošnja fotografa B Lergetporerja na Bledu za podporo za napravo reliefiemljevida za Kranjsko se reši s tem, da deželni zbor načeloma prizna napravo tacega zemljevida kot koristno in pooblašča deželni odbor, da stopi v dogovor z gosp. Lsrget-porerjem. Posl. Hribar poroča potem o § 5. roarg. štev. lOletnega poročila deželnega odbora: Ljubljansko mestno loterijsko posojilo. Ker se je o tej stvari lani poročalo obširno, nasvetuje na kratko, da se poročilo vzame na znanje, kar se je tudi zgodilo in sta se potrdila glavna bilanca in proračun. Posl. baron Schvvegel poroča imenom finančnega odseka glede zdravniške službe v deželni blaz-niški podružnici na Studencu in govori obširneje o potrebi, da se reorganizuje in razširi ta zavod. Finančni odsek stavlja predlog v tem smislu: 1.) Naj deželni odbor v bodočem zasedanju predloži načrte za reorganizacijo deželne blaznice. 2 ) Osebna doklada hišnega zdravnika dr. Pavla PreiniČa v blaznici na Studencu se zviša na 320 gld. — Ustanovitev posebnega sekundarija pa se finančnemu odseku ni zdela potrebna in tudi ne lahko izvedljiva, zato je ne predlaga. Posl. vitez dr. Ble'iweis omenja, kako raste vedno Število umobolnih in pozdravlja z veseljem predlog finančnega odseka ter govori obširneje o uredbi blaznice in stavi dodatni predlog: Deželni odbor naj pretresa vprašanje, bi li ne kazalo oskrbovanje umobolnih vzeti v lastno režijo. Po kratki debati se je vzprejel predlog finančnega odseka in dodatni predlog vit. dr. Bleivveisa. Zaradi pozne ure predlaga se konec seje is se vzprejme predlog. Posl. Krsni k izroči samostalni predlog zaradi olajšav pri oddaji živinske soli, ki se stavi na dnevni red bodoče seje, katera bode v torek dne 30. t. m. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. januvarja. Deželni zbor koroški. V včerajšnji seji dež. zbora koroškega prišlo je v razpravo poročilo glede preložene ceste čez Ho-lenburški klanec. Posl. E nspieler je pojasnil, kako čudno ulogo sta pri otvoritvi te ceste igrala dež. predsednik baron Schmidt-Zabierow in okrajni glavar Celovški Mac Nevin. Nemški poslanci, kar sta jih pridobila Sehmidt Zabier w in Mac-Nevin na svojo stran, so govornika ves čas motili, tako da Einspielerju skoro ni bilo govoriti mogoče. Seja je bila jako „živahna", če se sme tako imenovati divjanje in razgrajanje nemških poslancev. O tej debati govorili bodemo Še obširneje, za danes zadoščaj to, sicer pa naj omenimo, da so se poštenejši poslanci iz dvorane oddaljili, ker niso dobri in pošteni stvari hoteli nasprotovati proti svojemu prepričanju. Pravda »oper „Omladino". Včeraj dopoludne se je začelo zaslišavanje iz* vedencev in prič. Najprej sta bila zaslišana izvedenca papirne stroke. Oba sta izjavila, da so bili razdani in razposlani listki veleizdajske vsebine vsi iz jednega in istega papirja, ki pa ni identičen s papirjem, kateri se je našel pri raznih zatožencib. Za njima prišla sta na vrsto izvedenca v pisanju. Njuno zaslišavanje je trajalo dve uri. Oba sta naposled izrekla mnenje, da sU dotične listke z veleizdajsko vsebino spisala zatoženca Z egelhofer in Sinaček. Jeden zagovornikov je vprašal, ali ni mogoče, da imajo dijaki jedne in iste šole jednako pisavo, kar pa sta izvedenca na splošno začudenje zanikala. Maloruak shod, „Galicanin" javlja, da se je dne* 22 t m. vršil v Lvovu zaupen shod maloruskih poslancev, ki so se posvetovali, ali naj ruska državnozborska de legacija pristopi slovanski koaliciji ali pa naj ostane še nadalje postrežnica poljskega kluba in vlade. Posl. RomanČuk je na tem shodu pojasnil politični položaj in priporočal pristop k slovanski opoziciji, Češ, da ruski narod v Gališki nim« od koalicije ničesar dobrega pričakovati. Rečeni list javlja, da shod ni storil nikakega formalnega sklepa, pač pa da se je večina poslancev izrekla proti nasvetova-nemu pristopu k slovanski koaliciji, ta večina pa se j« dosegla le, ker ae staroruski deželni poslanci tega shoda niso hoteli udeležiti. V u a nje države. Srbska kriza Radikalni poslanci priredili so pred razhodom velik banket, na katerem so proslavljali svoj prvi, proti novemu ministerntvu naperjeni čin, namreč izjavo, v kateri se skoro brez ovinkov napoveduje boj. V tej izjavi se najprej povdarja, da je kralj z drž. preobratom dne 13. aprila 1. 1 pomagal ustavi do veljave, sedaj pa brez potrebe prouzročil novo krizo in sistiral delovanje skupščine, kar bi moglo imeti nevarnih posledic. Posamne točke te izjave sl6vejo v kratkem izvodu tako-le: 1.) Milan se je vsedel na svojo Častno besedo, s katero je obljubil, da ga ne bo nikdar več na Srbsko. S tem je grešil zoper veljaven zakon; 2.) Milan se je bil odpovedal vsem svojim pravicam kot član kraljevske rodovine in srbski državljan in zato ja njega sodelovanje pri državnih zadevah protiustavno; 3.) Mdanova navzočnost v Srbiji je državi nevarna in vznemirja prebivalstvo ter spravlja v opasnost prestol in kralja; 4.) Uplivanje na državno sodišče in zaustavljenje njegovega delovanja je protiustavno ; 5.) Za vse posledice je odgovorna nova vlada, nastala na neparlamentaren način; 6.) Radikalna stranka je sklenila kakor doslej, tako tudi zanaprej vztrajati v borbi za ustavo in zakone v trdni veri, da je le na ta način mogoče koristiti domovini. — To izjavo je podpisalo 10G poslancev in splošno se zmatra, da je radikalna stranka s to izjavo napovedala kralju boj. Vlada že ve, kaj jo čaka in ker se boji vsake najmanjše komplikacije, je radikalne kmetske poslance kar šiloma pognala iz Belegagrada. Pričakovati je, da bo v kratkem radikalna stranka začela sistematično agitacijo in sicer najprej proti Milanu. Zaprta vtteučllišča. Te dni, sredi zimskega semestra, je bilo troje evropskih vseučilišč zaprtih, a vse kaže, da se zapre še jedno. Malenkosten povod je na italijanskih vseučiliščih v Paviji, Turinu in Neapolju prouzročil dijaške demonstracije, vsled katerih je vlada zaprla ta vseučilišča. Francesco Crisp*, stari revolucijonar, pacifikuje sedaj deželo in porablja tista sredstva, kakor nekdaj Bourboni in drugi potentati. Čudna so pota usode! Tudi Bruseljsko vseučilišče zadene najbrž tista usoda, kakor italijanska. Na povabilo vseuči- Dalje v prilogi. ~W Prilega ^8Uvcn8kcmu Naredil*1 ftt 22, duž 27. jannvarja 1894 lišća objubil je E y«ee Reelus, da bode t Bruielju čital kora o geografiji. Reelus je prvi francoski geograf, a odličen aaarhiat. To je napotil« vaeučiliščni senat po Va i I lan to vem atentatu, da je preklical svoje povabilo. VseučUiščniki so proti tamu demonstrirali, češ, da j'm ni mar za jrc^oo mišljenje Reclusovo, da vidijo v njem samo jedsega jprvih geo grafov 19. teka. — Posledica tega je bilo relegiranje 000 visokosofcev! Reelus pride pa vender v Bruselj in bo predaval v mestni dvorani. Ako se dijaški izgradi ponove, zapre vlada univerzo. Dopisi. In EjabljAne, 25. januvarja. [Izv. dopis] (S I a m n i k a r s k a obrt na kranjskem.) V poročilu o zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice v' Ljubljani smo javili, da se je zbornica v namen povzdige slamnikarskega obrta na Kranjskem v posebnih vlogah obrnila do c. kr. dež. vlade in dež. odbora. Tu prinašamo čestitim bralcem daljše poročilo o tej stvari. Slamnikarstvo je razširjeno v vsem političnem okraji Kamniškem in v nekterih delih sosednjih političnih okrajev Kranj in Ljubljanska okolica. Slamnikarstvo vrši se v političnem okraju Kamniškem že več kot 100 let in je še pred desetimi leti imelo nekaj časa v letu pri njem zaslužek več tisoč oseb. Slamnikarstvo razvijalo se je zmerom bolj in je začelo na pomenu pridobivati posebno leta 1867., ko so se ustanovile tovarne. Na vrhunec dospelo je slamnikarstvo v osemdesetih letih, a koncem osemdesetih let je pa jelo propadati. Mej tem, ko se je prejšnja leta zaslužilo pri pletenju kit po 10 do 20 kr., tudi do 30 kr. na dan, zasluži delavec sedaj 5—10 kr. Jeden delavec zamore namreč na dan 20 do 25 metrov dolge kite splesti, dobi pa od izdelovalca slamnikov le 5—10 kr. zanje. Ko bi moral delavec še slamo plačati, bi se dnevni zaslužek še za kake 3 kr. zmanjšal, kajti toliko znaša vrednost slame. Vsled tega se manjša število onih, ki pletejo kite, zmerom bolj in bolj in mora polagoma past' na prav neznatno število, kajti tovarnarji imajo velike zaloge spletenih kit iz domaČe slame, katerih pa le malo v slamnike podelajo. To zaradi tega, ker iz domače slame ni mogoče izdelovati belih slamnikov, črnih se pa malo rabi. Vrednost kit iz domače slame je padla Že za 50°/0 iu nedvomno je, da bo pletenje kit polagoma popolnoma ponehalo, če se je ne bo skušalo povzdigniti. Ljudstvo se bo vsled tega odvadilo dela in bo zaradi tega, ker ne bo zaslužka, vedno ubožneje. V Domžalah, glavnem sedežu slamnikarske obrti, je 8 io v Mengišu sta 2 večji podjetji, v katerih ima opravila 50O do 600 delavcev, (stiskalci, barvarji, belilci, krtačavci k.t, izdelovalci vzorcev, šivilje na stroj in na roko, vezalke kit, prirejevalci), ki si za časa sezije zaslužijo po 1 gld. 20 kr. do 40 kr. na dan. Sezija traja navadno od novembra do maja, ostalo dobo leta ima pa po tovarnah veliko manj delavcev opravila. Po-delujejo se večinoma kite iz tuje slame, t. j. kitajske, florentioske, benečanske, švicarske kite. Kranjske kite se iz gori omenjenega razloga zmerom manj podelujejo. Delavci so, kakor zatrjujejo lastniki podjetij, spretni, io da se izdelujejo boljše kite nego v prejšnjih časih, izhaja iz tega, ker so se 1. 1874. vsled odredbe vis. c. kr. trgovinskega ministerstva vršili na glavnih sedežih slamnikarske obrti v Domžalah, Mengišu, Dobu in Trzinu strokovni tečaji za pletenje slamnih kit. Že takrat je zbornica na to opozarjala, da je skrbeti za pridelovanje boljše slame za pletenje, ki bi domači industriji veliko koristilo. Kakoršno je pa pletenje slamnih kit sedaj, pa ne trpi le hišno-obrtnijsko pletenje slamnih kit in hišno-obrtnijska slamnikarska obrt, temveč tudi tovarne za slamnike in pri zborničnih poizvedovanjih prosile so vse za odpomoč, ker je nevarnost velika, da ne bi le hišna industrija popolnoma ponehala, temveč da ne bi tudi tovarne in manjši obrtniki v takem obsegu več mogli delati, kakor so še dosedaj in je skoraj gotovo, po zatrdilu obrtnikov popolnoma nedvomno, da bode izdelovanje tovarn še bolj palo, nego je Že. Ni torej samo v interesu več tisoč hišno-obrtnijskih delavcev, temveč tudi v interesu izdelovanja slamnikov samega, da se skuša ta obrt povzdigniti I Vzrok propadanju te obrtni jeke stroke je v tem, da so slamniki, ki so bili več desetletij specijalni predmet kranjskih izdelkov in bo se izdelovali iz slame, ki se je odbrala pred mlačvo, popolnoma iz moda ptiali in, da se ustreie zahtevam sedanje dobe, podelujejo tovarne in manjši izdelovalci slamnikov razne tuje slanine kite, ki so pletene iz lepe bele Slame in se dado s poljubnimi barvami Dflrvatl Slamnike iz kranjskih kit je mogoče le črno barvati in se zamorejo v zadnjih letih izdelovati le prav ceni slamniki za revneje ljudstvo. Taki slamniki so po 8—40 kr. Da se ta obrt povzdigne, je vis. c. kr. miniateratvo za uk in boga Čas rje nastopna sredstva navedlo: 1. C kr. strokovna šola za lesno industrijo v Ljubljani naj napravi majhen usoren nasad, is katerega bi se za moglo dobivati v vsakem oziru prikladen surov materijal; 2. Dovoli naj se 5 do 10 premij po 25 do 50 kron kmetovalcem, ki bi v rečeni namen dobavili popolnoma rabljiv materija! ; 3. Ustanovi naj se oddelek za pletenje slam • nih kit na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani; 4. Priskrbi naj se učna moč za pletenje slamnih kit, ki bi v slučaju potrebe pod uče vala v bližnjih krajih Ljubljane, posebno v Domžalah. Zbor-nca smatra na podlagi svojih natančnih poizvedovanj v obče ta sredstva v povzdigo slamnikarske industrije na Kranjskem za najboljša, ker bi se na ta način po njenem mnenji pridno in spretno ljudstvo obranilo obrtu, in bi se mu zopet dal zaslužek, katerega mu je nudita hišna industrija prejšnji čas in bi tako, če bi se vpeljalo tako pridelovanje surove slame, kakor bo to godi pri iuozemski slamarslii obrti, potem domača slama mogla tekmovati s tujo. Zbornica je le tega mnenja, da je Ljubljana od Krajev, kjer se vrši slsmopletarstvo in slamnikarski obrt, vendar le preveč oddaljena in da Ljubiiana ni primeren kraj, iz katerega naj bi se vodila povzdiga te obrtne stroke. To utemeljuje zbornica sledeče: Uzorni nasadi bi se dali napraviti le v okoliši slamnikarske obrti same, ker je le tako mogoče, da bi manjši in večji posestniki napravili manjše nasade, ker bi slamo labko prodali spletalcem slame. Ni pa pričakovati, da bi posestniki iz Kamniškega okraja hodili si v Ljubljano ogledavat nasade. Nasadi bi se morali tudi v raznih krajih in legah okraja napraviti , da bi se tem lužje dosegle boljše skušnje o kakovosti slame. Po zatrdilu občinskega predstojnika v Domžalah in obrtnikov, bi ti uzorni nasadi ne prouzročili velikih stroškov, ker bi se v to pripravne njive lahko za neznatno najemščino v zakup dobile in bi se nedvomno že prvo leto našli posestniki, ki bi po navodilu strokovnjaka pričeli sami z napravo takih nasadov. Ko bi se torej Dom žale, središče slamnikarskega obrta, odbrale tudi za središče, iz katerega naj bi se vodila povzdiga pridelovanja slame, dosegli bi se nedvomno v dveh letih že uspehi. Da je pa mnenje zborničino, da je z pridelovanjem boljše slame mogoče le v okoliši slamarske industrije pričeti, pravo, sklepa ta tudi iz tega, ker je potrebno, da strokovnjak tudi razloži, kako je zasejati žito, v raznih krajih okraja, da čuva nad tem, kako se ima Žito požeti, slama beliti, kako se ima ravnati s slamo sploh in da daje v to potrebna navodila. Ko bi torej prišel strokovnjak marcija meseca, bi imel do jeseni dosti opraviti. Jeseni in po zimi bi podučeval v pletenji. K temu zbornica pripominja, da bi bilo najboljše, da bi pridelovali slamo prav mnogi, ker je slamo treba zeleno posušiti in na drou beliti. Belitev, ki traja navadno 6 dnij, se more pa vršiti le ob lepem vremenu in se mora slama pred dežjem vselej pod streho spraviti. To je pa mogoče le takrat hitro storiti, če posestnik nima preveč polja s slamo zasejanega- V prostem času bi strokovnjak dajal navodila, kako je slamo odbirati. Zbornica je torej mnenja, da bi bito najkoristneje, da bi se dobil v pridelovanji slame in v pletenji slamnih kit izurjen mož iz To-skanskega, ki bi dve leti podučeval v pridelovanji slame in pletenji slamnih kit in to po raznih delih okraja. Drugo leto dobiti bi bilo moža aU žensko iz Švice, ki bi vsaj jedno leto podučeval v pridelovanji slame in pletenji slame. V Švici se prideluje slama drugače nego v Italiji, ker se v Švici pletejo kite iz razklane slame V Švci porabi.se za pletenje kit celo steblo, v Italiji le vrh do prvega kolenca. V Švici uporabljajo za kite rženo in pšenično slamo, v Italiji le pšenično. Ko bi torej italijanski strokovnjak dve leti in švicarski jedno leto podučeval v tukajšnji okolici, bi se po prepričanji obrtnikov pokazalo, katera metoda pridelovanja slame je boljša, ob jednem bi se pa naši delavci naučili obeh načinov pletenja, ki odgovarjata današnjim potrebam. Glede druzega od c. kr. naučnega ministerstva na-svetovanega sredstva pripominja zbornica, da bi ta v resnici najbolj vzpodbudil posestnike, uspravljati nasade in tako dobivati za pletenje slamnih kit popolnoma ranljiv materijal. Le prvi dve leti bi bilo dovoliti večje število premij, za Kamniški okraj morebiti 20 in za sosednje dele Kranjskega in Ljubljanskega okraja po 3 ali skupaj 26 premij po 25 do 50 kron. Večje število premij bi bilo prve dve leti za to potrebno, ker je hišno obrtnijsko pletenje slamnih kit doma v celem Kamniškem okraju in v sosednjih delih obeh drug h okrajev in je vzpodbuda k boljšemu pridelovanju slamo potrebna v prav mnogih krajih. K tretji točki, namreč k ustanovitvi oddelka za pletenje slamnih kit na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani, pripominja zbornica, kakor je že zgoraj omenila, da po njenem mnenji Ljubljana ni oni kraj, iz katerega bi se pletenje slamnih kit na najboljši način povzdignilo. Ako bi se ustanovil v Ljubljani tak oddelek, bi se zamegli z malo izjemo učenci in učenke pridobiti le s štipeudijami, kar bi vsekako prouzročilo velike Btroške! Število učencev bi bilo pa, če bi se jedno zimo tudi 6 tečajev naredilo, vendar le majhno. Ako bi se pa v Domžalah, središči slamnikarskega obrta na zgoraj omenjeni način ustanovili učni tečaji, bi Domžalski in sosednji otroci (deklice in dečki) in tudi odrasli te tečaje, ki bi trajali le po 4—5 tednov, v velikem številu zamogli obiskovati. Druge tečaje bi se pa v drugih občinah prvo leto vodilo iz Domžal, t. j. učna moč bi imela svoj sedež v Domžalah, kjer bi se po zatrdilu občinskega prestojnika in obrtnikov prostori za učiteljevo stanovanje in za tečaj preskrbeli brezplačno; istotako tudi snaženje teh prostorov. Iz Domžal preskrboval bi učitelj tudi tečaje v Trzinu, Mengišu, Dobu itd ; le če bi bili tečaji v krajih, ki so od Domžal bolj oddaljeni, kukor v Moravčah, bi se stanovanje moralo tam preskrbeti, kar bi bilo pa lahko doseči, ker prebivalstvo v obče želi takih tečajev. Ako bi se šola za slanino pletenje za dve leti tako ustanovila, kakor jo sporazumno z občino Domžalsko in obrtuiki predlaga zbornica, odpadla bi pošiljate v zgoraj pod točko 4 omenjene učne moči za slamno pletenje v bližnje kraje Ljubljane. Konečno zbornica še pripominja, da se slamnikov v Križi izdelanih, ki bo se poprej izdelovali oa Kranjskem* zdaj iz Ankone in okolice več milijonov razpošilja v Ameriko in na Nemško. To blago je ceno in Btane surovo kos 5—20 kr. Ako bi se slamarija na Kranjskem povzdignila, bi bo zamoglo tudi s temi slamniki tekmovati. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo slovensko občinstvo še jedenkrat na današnjo predstavo Sardoujeve „Fedoreu, ki nam jamči prav zanimiv gledališki večer. — Prihodnja slovenska predstava in sicer operna bode v petek (na s večni ce dan) dne 2. februvarja. — (Promocija.) Na Dunajskem vseučilišču promoviran bode te dni doktorjem prava gospod Andrej Kuhar, notarski kandidat v Ljubljani. Srčno Čestitamo I — (Gospod dr. S t. Divjak,) zdravnik v Prevojah, imenovan je od deželnega odbora začasnim okrožnim zdravnikom za Brdski okraj. — („Sokolova" maškara d a v Ljubljani) V a b i I a za to res priljubljeno narodno predpustno veselico so do malega že razposlana. Kdor bi po naključji ne dobil povabila, pa Isto želi, blagovoli naj se v to svrho obrniti direktno na .Sokolov" odbor. — Slovenska društva, osobito pa na deželi, opozarjamo na to, da velja vabilo za društvo pred vsem za povabilo vseh dotičnih društvenikov. Zaradi tega prosi odbor, naj posamezna društva dajo doposlana vabila mej društve-niki ad cirkulandum. — („Sokolove" m a s k a r a d e odsek) naznanja še jedenkrat, da so pristopne vsakojake različne maske, kostumi in skupine, če bi bo tudi z jednotnim značajem veselice povsem ne strinjale. Znano je, da je na semnju zbran narod iz vseh slojev človeške družbe in tako naj tudi pri maska-radi velja rek: „Variatio delectatl" — (Slovenske gledališke pred-utave v mesecu februvarju) bodo nastopne dni: S več niče dan 2. februvarja (opera), četrtek dne 8. (drama, g. V. Anton iz Zagreba kot gost), sobota doe 10. (drama, goBp. A nton kot gost) torek 13. (opera), četrtek 15. (opera), nedeljo 18 (drama), sredo 21. (drama), petek 23. (opera), nedeljo 25. (d rama). — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista poslal je po gosp. Jak. Smoletu v Ljubljani g, Vilko Pollak, inžener, zdaj v B a a r u v Švici, 50 kron. Slava vrlemu rodoljubu! — („N & r o d n i Do m".) Ker se je bilo lito-graiovanjo podrobnih zidarskih proračunov nekoliko zakasnilo, sklenil je upravni odbor v svoji včerajšnji seji vsled želje nekaterih gospodov podjetnikov, obrok razpisu zidarskih del podaljiati za 10 dnij, to je do 10. februvarja opoludne. — (Brate Sokole) pozi vije odbor, da se mnogobrojno udeleže odhodn:ce brata Elmunda Kavčiča, predtelovadca in bivšega odbornika, ki bode v ponedeljek dne 29. t. m. v restavraciji pri L 1 o y d u na sv. Petra cesti. — (Slavčeva mask a rad a.) Vabila na to jako zanimivo predpustno zabavo pričela so se razpošiljati in trditi se ame, da so izvršena povsem prav lično. Odbor prosi vse one p n. prijatelje društva, katerim bi vabilo ne došlo, da se blagovolijo obrniti kar na odbor ali pa se oglasiti v tratili i v Sel Slovenci in Slovenke 1 ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda I K A pK. ------ 1 Razne vesti. * (Vojak — menih) Te dni vstopil je v benediktinski samniitan t Pragi princ Elvard ScLbn-burg, sin prvega predsednika avstrijske gospodske zbornice, kseza S'.honburga. Rojen je leta 1863. v Mouakovem in je bil stotnik v c. in kr. 13. ulan* skem polku. * (Praski Karlov most) je zopet v ne varnosti. Na četrtem stebru pokazale so se sumne razpoke. Jeden veliki kamen je popolnoma odnehal. Policija naznanila je to magistratu, ki je odposlal komisijo na lice mesta. * (Nova tekočina za toplomere.) Živo srebro je dobilo nevarnega tekmeca v neki novi tekočini, katera se bode baje odslej uporabljala za toplomere. Ta tekočina, ki se imenuje t o 1 u o 1, se izdeluje iz premogove smole in je prav pripravna za toplomere, ker ne zmrzne tako hitro, kakor živo srebro (ki zmrzne pri 39° C.) in tudi ne vzame v se vode, kakor alkohol, ter se pri gorkoti raztezuje jednakomerno. Poleg tega je ta tekočina jako po ceni in zelo lahka, da bodo toplomeri smeli biti mnogo večji. Ker je toluol temnomodre barve, se tudi bolj jasno loči od stekla in se tako hitreje in bolje vidi, koliko stopinj kaže toplomer, nego pri živem srebru. * (Aretiran polici ju k prefekt.) V Parizu šel je te dni policijski prefekt L epi ne z zavojem pnd pazduho v opero, da bi se preveril, so li niegovi ljudje pazni. Policaji, misleč da nosi kako bombo, so ga prijtli in odvedli ter zaatišavali, ker ga niso spoznali. Lepi ne ee je dal spoznati in je pohvalil marljivost svojih organov. * (Ženska — načelnik mesta.) V One-huogi na Novi Seelandiji izvoljena je načelnikom mesta soproga bivšega načelnika, gospa Yatea Kot na čelnik mora biti tudi mirovni sodnik. V Oathungi zdaj ne vedo, kako hočejo nazivati svojega načel nika, „MayorM ali „MayoreBs". Večina je za prvi naslov Književnost. — Za istinu! Proti proračunskom govoru dra. Pliverići napisao u „Obzoru* njegov suradnik Dinko Politeo. U Zagrebu. Tisak „Dioničke tiskare". Str. 98. Gena 40 kr. Gospod Dinko Politeo je brez dvoma jeden najodlićaejših hrvatskih novinarjev, politično iu svetovno visoko naobražen in za to izredno sposoben, braniti pravice in interese hrvatskega naroda. To dokazuje iz nova v tej brošuri, v kateri je združil nekatere proti oobLhcu dru Pli-ver ću spisaue Članke. Pliverić je namreč pri zadnji proračunski razpravi v hrvatskem saboru dokazoval, da je svoj^ČHsno takozvauo ilirsko gibanje doseglo svoj Hinoter in da je ta realizirati v nagodbi z Ogersko ter izvajal, da je sedanja madjarunska stranka naslednica ilirske in nositeljica nekdaj ilirskih idej. Ta neresnična izvajanja je g. Politeo obširno in korenito pobijal in v tej svoji zuameniti zgodovitiHko-i>olitični razpravi dokazal, da je ravno nasprotje Pliverćjvih trditev resnično. Opozarjamo občinstvo na ta temeljiti in tudi za vsakega Slovenca s slovenskega stališča važni in velepoučni spis. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Trst 27. januvarja. Deželni zbor posvetoval se je včeraj o gasilnem redu. Nabergoj in dr. Sancin govorila proti predlogu, ker ne razločuje mej mestom in okolico. Beligrad 27. januvarja. Kralj je na podlagi čl. 40 in 61. 41 ustave izdal amnestijo in ustavil pravdo zoper bivše člane Ava-kumovićevega ministerstva. Beligrad 27. januvarja. Kazkralj Milan obiskal včeraj metropolita Mihajla in vse inozemske poslanike. Listi liberalne in napredne stranke pozdravljajo novo ministerstvo jako simpatično in mu obečajo podporo teh strank. Beligrad 27. januvarja Naprednjak Petrovič vstopi v ministerstvo in prevzame finančni portfelj. Sofija 27. januvarja. Včeraj se je začela kazenska obravnava proti bratoma Luka in Stojanu Ivanov. Luka Ivanov je tožen, da je kot častnik poneveril večjo svoto, dezertiral in nameraval z drugimi zarotniki ubiti Koburžana, Luka Ivanov priznal vse, Stojan Ivanov ni nič posebnega povedal. Drž. pravdnik je predlagal, naj se glavni zatoženec na smrt obsodi. Barcelona 27. januvarja. V pristanu eksplodirali včeraj dve dinamitni bombi. Škoda je precejšnja, več oseb ranjenih. Policija prijela anarhističnega zidarja Komana Moruna, ki je priznal, da je storilec atentata na guvernerja. Berolin 27. januvarja. Bismarck se je sinoči odpeljal iz Berolina. Cesar ga je spremil na kolodvor. Po noči prišel Bismarck v Fried-richsruhe, kjer ga je številna množica entu-zijastično pozdravila. London 27. januvarja. „Daily NewsH javlja, da je lord Cromer v imeni angleške vlade podal Ki divu ultimatum, v katerem se zahteva, da se odpusti iz službe drž. podtajnik Maher-paše in da vse pritožbe zoper angleške častnike in vojake pošiljajo naravnost angleškemu zapo-vedništvu. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica t Žužemberku je imela v I. 1893 168 450 gld 8 kr. prometa in 272 gld. 42 kr. čistt-ga dobička, kateri znesek se porabi do 40% v dobrodelne nam ■•ne, ustalo pa se priklopi reservoemu zakladu, ki je znašal kuncem mmolega leta 873 gld. 90 kr Kakor kažejo te številke, napreduj«; Žužem-berška posojilnica jako lepo, za kar Bi je pridobil posebmh zamug g. Avgust vitez Fo Iransperg. — Avstrijske državne železnice. Od 1 ja-nuvurja do 31. dVcembia 1893. bilo ie dohodkov na državnih leleznicab gld. 79,108 731, to je 6,261.551 gld. več, kakor leta 1892. Samo decembra meneča 1893 bilo je dohodkov za gld. 885.493 več, kakor decembra meseca 1892. — Koliko se pokadi tabaka v Avstriji? Vsako leto ho izdela v naših tabaćn'b tovarntih iz 560 000 do 570 000 metričmh centov tabaka razne vrste smotk in sicer okolu 6000 milijonov etnotk, 2500 milijonuv cigaret, ostalih 200.000 cen tov Re izdela za tabak za pipe in za cgarete, 30 000 centov pa za nosljati. Poslano41) slavnim članom visokega dež. zbora kranjskega. Slučajno dobim v roke poročilo muzejskega vodstva o predmetih, katere sem 1. 1893 „Rudol-finumu" izročil in nisem se mogel zadosti načuditi, kako nepopolno, s 1 e p i 1 n o je to sestavljeno. Rimsko zbirko so baje „ in ven tirali14, ali v resnici so jo le raztelesili in na pr. Drnovške predmete pomešali z Ljubljanskimi itd., ter napisali taka najdbišča rimskih starin, kjer se še nikdar ni nič kopalo. Naj-neresničnejši pa je popis izkopin z Magdalenske gore, katere je podpisani „Rudolfinumua izročil, in kako naj ne bo: Baj ni nihče nič zapisaval tedaj, ko so se predmeti izročali! Za vzgled samo to-le : Nakraski konjske vprege in oprave se imenujejo „ prstani", situ le „ vedra", (od kojih so baje samo „odlomki" izročeni bili, a v muzeju se vidi jedna cela, a druga ni bila vestno zložena, kar bi se bilo lahko storilo); štiri kotli (sicer od zemlje zmečkani) ne niti ne omenjajo ne, prav tako tudi mnogi manjši predmeti ne, ki so pa gotovo veo vredni, nego poceni groši iz preteklega stoletja, ki so pa vender v poročilu vsi vestno našteti. Po muzejskih omarah leži vse polno starin, ki čakajo že leta in leta urejevalčeve roke, a sedanji uradniki imajo preveč osebnega opravila in se za muzej bore malo brigajo. To bo lep „voditelj" po kranjskem muzeji, katerega bodo taki možje spisali! Kdor ima ušesa, naj sliši! Z odličnim spoštovanjem ■tarinoslovsOi *) Za vsebino t£<;a sestavka jo uredni&tvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. Bratje Sokoli! S 1. svečanom ostavi delavni naš sobrat, pređtelovađec iu bivši odbornik brat Edmund Kavčič belo Ljubljano. Vsled tega vabijo se vsi bratje Sokoli na prijateljsko odhodnico, ki bode v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 8. url zvečer v prostorih gostilne , Pri Lloyd-u" na Sv. Petra cesti. Pokažimo, da vemo ceniti zasluge marljivih in odlikovanih telovadcev in zberimo se kolikor moči mnogobrojno. Ma xdar! ODBOR. Narodno zdravilo. Tako se Bine imenovati bolesti n t efiuj nrt', mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-t>vo francoska žranje in sol", katuro so splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpoSilja to mazilo v*ak dun lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj, na DLJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-sv preparat, zaznamovan z varnoatno mimiko in podpisom. 2 (Iti—2) l mrli .so v .Ljubljani: 24. januvarja: Janez Fi iS. zasobnik, 75 let, Marijin trg St. 3. 25. januvarja: Piiuiož Jeran, delavec, 61 let, Koluej. 26. januvarja: Met* Oiber, lampsta vdova, 66 let, Strelifiko ulice St. 8. — Viljeinina VVrderber, pristava bol, 7 mescev, Breg St 16. V deželni bolnici: 24. januvarja: Meta Zupan, gosUda hfii, 4 leta. — Snoj Janez, delavec, 45 let. Listnioa uredništva Gosp. Ridovan M . . s k i: Listka „Kako se vse to strinja" ne moremo porabiti. Primerne spise vedno radi pri-občujemo. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanja barometra v mm. Temperatura & 1 N'b" Mo krina v mm. a co 04 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738 6 mm. V36 7 mm. 737-3 mm. 0-8° C 3 6» C 2 6° C si. vzh.; obl. si. szh.' dež. si. szh. obl. 3-50 mm. dežja. Srednja temperatura 2'3*, sa 3 9 nad normalom. IDuLiriaoslsrsi "borssa, dne" 27 januvarje t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skapni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Ogerska kronska renta 4% . . . AvBtro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice . . /..... London vista. . . ,..... NemSki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov . . . ,..... C. kr. cekini 98 gld. 05 kr. 97 85 , 120 n " n 97 n 40 , . 117 55 a n . 1023 it ' n 9 75 , m 40 . . 61 ■ Wi , • 26 , 9 ■ 96 , 43 m 50 „ 5 a 89 „ Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega neposabnega očeta, odnosno tasta, gospoda zasebni ka za mnoge darovane vence in časteče spremstvo do poslednjega počivališča, izrekava s tem svojo najglobokfjšo zabvalo. V Ljubljani, dnč 27. januvarja 1 -i*4. (J24) Ivan in Kristina Kri seli. « L. s- Si. v. 5 E i, IM .. > 'Z >o 11 GLAVNO SKLADIŠTE > „, - mm ■ Ali najllttljt lužnt KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «11 h al in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(51*9) bolele in mej nosečnostjo. I. Najboljša ilijetdična io uiieievsltu pijač:«. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železait. Izvod iz voznega reda -TreljEL-vnegra. od. 1. oletobra 1893. Nastopim omonjoni prihajalui iu oilhajaliil daai ouniooni so v arfi>xkfM rn.iu. Srednjoevropski «-«* jo k rajnemu času t Ljub-Uani /.i 3 minuti uaproj. Odhod Iz LJubljane (jut, kol.). Ob li), uri ti min. ;>o uoči OMbnl vlak v TrttU, Pon|aMl, H'l.iak, i'a- loveo, FranzonafuBto, l.jn•....., Dunaj, iat Salctlial t A i • • ■, ItotUf (imun.len, ijolnoKrutl, 1 ..■ i, I t. mt .■1 n, /ril na juzorn, Stoyr, t.ino, Ha* dojovioe, IMzonj, Marijino varo, Kt, Draiilano, Dunaj via Auntottin Oh 7. uri on min. zjutraj .....i.m vlak v Tti.i.-.. Pontaliol, lli'IJak, O«. loveo, Franzonafoato, Ljubno, Dunaj, Cea Helztlial v Sulnograd, Dunaj via A m.-.t. 11.'11. Oh it. tiri KO min. flojutludnf unohni vlak v Tri...-., Pontaliol, Itrljak, Celovca, Kraiizoimroitn, Ljubno, Dunaj. Ob 4. tiri 'JO min. jnnutluilnn oaobni vlak v Trbiž, Iloljak, Oeloveo, Snlm^r.i 1, Leml-Oasteiu, /oll na jezuru, Iuomoit, Hroguic, Curib, Oouavo, 1'itri/, Lim-, Isohl, Umlojovico, l'1/..uij, Marijino varo, Kger, Fraucovo varo, Karlovo varo, Prago, Draiilauo, Dunaj via Amitotten, Prihod v LJubljano (jui, kol). Ob S. url Rti min. t/utrn} osobni vlak z Dunaja via Amatotton, DraS-daa, 1'rago, Franuovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Uuilujoviu, Solnograila, Dinoa, 8toyra, Ischla, Umundona, ZoUa na jezeru, Dond-Oastoina, lijtibnoga, Moljaka, Oolovoa, FranzotiafoaU, Trbiaa. Ob 11. uri V7 min. »lopottutnti oaobni vlak a Dunaja via Amitotten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, .M injitiih varov, Plznja, Duilojovio, Solnograila, Iaohla, Uinumluna, Dinua, St..yra, 1'ariza, Oonevo, Ouriha, ISregnico, Zella na jezoru, ljouil-Oaatoina, lao> mosta, Ljubnoga, Celovoa, Pontabla, Trbiža. Ob 4. url ,i:t min. nopolurinr OHobni vlak a Dunaja, Ljubuega, Ueljaka, Celovoa, Franzenafoato, Pontabla, Trbiaa. Ob O. url ~'7 min. :vču>a*llJu.nJo proti pofitnemu povzetju, eventuvelno tudi 4° se denar preje vpoilje pri (116—1) Wiener Uhren-Ezport N. Blodek 11/3., Wiesbachgasse Nr. 7. D Velika gostilna ▼ ftmartnesn pri IMtlJI, tik cerkve, s verando* kletjo in lepim stanovanjem, obdana a prostornim vrtom in kegljiščem, ae odda v najem. — Več se iste" pri lastniku Josipu Jakllć-u v Šmart- nem pri Litiji. (110—3) i T7ataxa.o-rrljaxio lata 1863. = N veto vno znane (1021—13) so ssmoixdelane, nagrajene ročne harmonike Ivan* N. Trimmelrja na Dunaji, VII/3, Kaisarstrasse Nr. 74. Velika zaloga vseh glasbil gonlij, elter, plfteal, okarln, ustnih, harntonlh, ptičjih orgij le itd. itd., švicarskih ooslnlh orgij}o, ki igrajo same od sebe in so nedosežne glede glasu, glasbeni albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko. Tinel capsici compos. (PAIN-EXPELlLlER), pHprsvesy v Rlehtrovi lekarn* v Praie, v.šoobecnB znam^, bolesti utišujioi domači lek k mazani, jest na sklade" ve vStiinfi lokaren, lahev po 1 sL 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovanj treba se miti dobre na pozorn S pfijmouti jen lihve s ochran-nou znamk on „kotvonu jakoito prave. tr»tredni sastuteiatvii tlcitnva Ukini „1 zlitili I«" v frin. Lekar A. Hofmann, Itlosternenbnrg; pri Dunaji, _ . fl|H priporoča že mnogo let preskušeno, bo- I |H ,1 Usti uteaujoče domafc M|||A < 4»li.O*****^_L sredstvo S i %aaJa^^ 1 azilo lo kr. eč. V Bt-e iKleuteah p° hO kr. aswaS^2la«aV Razpis cestne zgradbe. OkraJiioeeMtnl odbor Rlbiilikl v Sodražici na/, n urne, da se bo zaradi oddaje zgradbe nove ceste iz Hriba do Sodražice vrSi'a dne februvarja I Hib i. ]. ob lO. url dopolmliie v obeiiiNkl pisarili v Hodražlci javna zmanjševal na dražba z izklicni ceno 41.921 gld. Podjetniki, kateri bi boteli zgradbo zdražiti, vabijo se k dražbi s pri-stavk« m, da bo treba vsakemu ponudniku pred pricetkoin zgradbe v roki načelnika dražbene komisije izročiti 5°/0 varSc uo od izkiicue c ne, t. j. znesek 2100 gld., bodisi v gotovini, bodisi v hramluiču h knjižicah ali v državu b vrednostnih papirjih. Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni iu pogoji, se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pinarni v Sodražici. Podjetniki, ki so zadržani udeležiti se osebno javne dražbe, smejo do 5 februvarja t. I , do pričetka ustne lic tac je okrajnocestnemu < dboru poslati tudi zapečatene in pravilno kolekovane plmmeue pouudhe, kateie pa mo rajo imeti na zavitku nupis: .Zgradba nove ceste iz Urila do Sodražice". Takej ponudbi Be mora priložiti varftčina v znesku 2100 gld. in ie v njej navesti ime, opravilo in bivališče ponudnika. V ponudbi mora se dalje natančno s številkami in besedami zapisati ponudbena svota, eventuvalno i > i' u -1 ali doplačilo v odstotkih od izklicne cene. Tudi mora biti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže dotičnim stavbioskim pogojem. Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici Važno za sleharno (11-2) gospodinjo in mater! Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava se čeda|je bolj skszuje kot najizbornejši, jedini naravi primerni zdravi in ob jednom v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča se izrecno od visokih znanstvenih in zdravniških avtoritet in so predpisuje ženskam, otrokom in takim, ki imajo želodčno ali živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kave. Opreznost pri kupovanja I Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje Dobiva z »menom i/t klloKr. m»* p o vno d. UesmT 2^a/tl}.rel2^Ler, 25 krajcarjev (86—3) due* IG. januvarja 189-1. Juri) JJrobnič, načelnik. Otvoritev mesarije. Naznanjam spoštovanemu p, n. občinstvu najuljudneje, da zopet otvorim z dnem 27. Januvarja 1804 v hiši štev. 12 na Rotovžovem trgu Zobozdravnik (38-4) ordinnje *jnr v ii6toiu „Pri itiaiiou" ~mm vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne In od 2. do 5. ure popoln dne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. ■J mm I Živec so umori breas vmoIi t>olečln M n V/n V NOVO i as ooeuiuom. ilUVU i mesarijo, Zngotovljajoč, da bodem vsem najbolje postregel z dobrim blagom, prosim za ninogobrojen poset Ivan Kopač. ile In. vodno žago kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. o ■SF* Na prodaj je "Vi jedno tele in 9 lepih molznih krav «95—2) Molltalske pasme. — Kdor je zanje kupec, naj se oglasi na Rimski cesti it. 20 v aLJiiblJaiil. «s puškar v Borovljah (Ferlach) lia Koroikem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove paske in revolverje ter vse lovske priprave« patrone ter drugo «trel|lvo po najnižjih oenah. — Puške so vse pre-sknieae na ces. kr. ukušavališči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda (438—40) Za izbornost blajra jamči izdelovatelj. — Stare puške popravljajo se cono. — Ceniki pošiljajo se brezplačno. za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašuostij jo izborno delo X>i*fi>. Retau-a 2T aXXQL. Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ver lag s-Magazi n R. F. Blerev v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—46) Stanovanje s prostorom iS nsagaclu, ki se lahko rabi kot pissrna ali pa pos'ovnca za trgovsko agencijo, se od februvarja dalja da v najem. (ii8) Kongresni trg it 13 pri Gustavu Flscherju. Podpisanec priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za rerkev, procesije In pogrebe, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v skatljah po 5 kg, a kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. — Dobiva se med v satovjl in pltsneo v ikaflh po 20 40 kg prav po ceni. Za birmo, Boild, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga In in*">«lujn brinja in brinjevca ^E. liter 1 Kld. »O kr.« medeuo Zffunje liter 1 gld.* vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsak čhb med v panjih, sodčkih kakor tudi vosek in suho satovjo po kolikor mogočo visoki ceni. Za obila naročila Be toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec Bvećar in lectar, trgovina voskom medom in (1233-8) v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. vfoVv vjVtv v.\tv y»ity te p i i I p Kupi se in takoj plača liiša v vrednosti 1500—2000 gld., katera stoji blizu cerkve in je pripravna za prodajalnico. Ponudbe »sprejema upravnStvo »Slovenskega Naroda" pod Sif-o „Hiša". (121—1) Proti kašlju in kataru, zla- * sti pri mali deci, proti zasllzenju, boleznim v vratu, telo do u in 'nem mehurju se najbolje priporoča Koroški rimski vrelec. 0SJT~ IV« j li aejea nandzna -vod«. "SSSJ V zalogi pri M. E. Supan-u v LJubljani in pri Fr. Doleno-u v Kranju. (196—481 OS m M 0 m « S R. MIKLAUC v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 5. Zaloga (,9-4) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi vseh vrBt plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut po najnižji ceni. N 09 P P i ^7i''«' n b-tnimi obreBti1, ali 2. ) doplačano, premij opuščeno po smrti plačilno polico za......„ 3. ) ali dosmrtno životno rento letnih.....„ 47*68 953-60 159704 3858 — 113*— Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu in (048—3 j generalni zastopnik za Kranjsko: Alfred Ledenik v Ljubljani, Mestni trg 25. Podpisana tvrd k a prodaja Naroča naj se hitro, kajti zaloga ni preveč znatna. 1 ogrinjača za gospe, velika, v vseh najlepših senzačnib bojah, neobhodno potrebna Btvar, samo 95 kr. 12 komadov batistastih žepnih robcev z okrajkora, ki ne pnfiča barve v milnici in lužnici, VBi obrobljeni, samo 95 kr. 1 srajca za gospe, s prt krasnimi vezenimi vkladki, jako lepa, z nagrado odlikovana, samo 95 kr. 1 izborna gospodska srajca, bela ali pa tudi barvana, samo 95 kr. 1 spodnje hlače za gospode nli gospe, iz barhanta, platna in na statvah narejene, debele in tople, samo 95 kr. 1 sortiment igrač za otroke, 8 iako lepih komadov, za dečke ali deklice, vkupe samo 95 kr. 1 barvani damastni namizni prt, v krasnih desinih in živih bojah, tudi bel, samo 95 kr. 6 komadov damastnih prtičev (servijet) Isti uzorci, samo 96 kr. 3 pare zimskih nogo vir za gospe, vsak par druge boje. do preko kolen segajoče, samo 95 kr. 4 pare zimskih obujkov za gospode, vs;ik par druge boje, debeli in topli, samo 95 kr. 1 francoska stenska ura iz brona, z dolgo žolto verigo, izborna in dobro idoča, samo 95 kr. 1 vrč za vodo, visok, iz najfinejšega porcelana iz Karlovih varov, ki ne bi smel manjkati v nobenem gospodarstvu, samo 95 kr. 1 vedrica iz porcelana s pokrovom in ročajem, samo 95 kr. 2 prekrasni vazi iz porcelana ali stekla, samo 95 kr. 6 komadov žlic, iz najfinejšega Britania- srebra, ki ostanejo vedno bele, bhiuo 95 kr. 0 nožev s klinjami, ki se svetijo liki srebru, in vilic, samo 95 kr. 1 zajcmalnica za juho iz Britania-srebra, težka in jako trpežna, krasen komad, samo 95 kr. 1 briljai.tni prstan iz doublo zlata, z imi-tovanirai dragulji, samo 96 kr. 1 par uhanov S imitovanimi dragulji, z jako lepim svitom, samo 96 kr. 1 peresni nožek, pristno anglefiki, z 4 raznimi klinjami, z imitovano Želvino, samo 95 kr. 1 umetna pipa iz stive z kineskim srebrom okovana, senzačeu komad za slebarnega kadilca, samo 95 kr. 1 ustnik za smotke iz stivo, povsem pristen, s pristnim jantnrjoin, umetno rezljali, v finem baržuuitstem etui-u, samo 95 kr. 1 verižica za uro, iz najfinejšega srebra nikelja, v najdražestnojši zlati in srebrni faconi, samo 95 kr. 1 prekrasna ruta is svile, za na glavo ali okoli vratu, v najlepših in najkrasnej-ših bojah, 1 vatelj velika, samo 95 kr. Samo 3 gld. 50 kr. prekrasen service za kavo iz najfinejšega porcelana iz Karlovih vai-ov, najlepše slikan in z zlatom dekoriran, za ti oseb, mesto za 8 gld.T samo 3 gld. 50 kr. 50 Kar ne bi komu ugajalo, se drage volje nazaj vzame in zamenja. Razpošiljanje se vrši pod najstrožjo kontrolo samo proti povzetju, ali pa če se poprej e denar vpošlje. Komisijski bureau Apfel, Dunaj I. Fleischmarkt 14 Sn. (63—3) L Luser-jev obliž za turiste. <>'»loio in hitro upli-\«joče iredstvo proti ltiirjiiii uresom, žuljem na podplatih, petni) in S^Š^ drugim trdim jgj^ \ praskam kože. Veliko priznalnih pisem je na ogled v glavni mpoiiljalnid: , «^o^^ L. Schwenk-a lekarna Mlekar->^SV^T- <**™f^~«. nah. ^» >C^r Pristen samo, če imata navod in ^Š?V ***^^ obli* varutveno zr.amko in podpis, , V ki je tu zraven; torej naj se pazi \^ tf^S «n zavrns vse manj vredne ponarsd.be. Pristnega imajo * I.|ul»-IjMiii J. Swoboda, U. pl. Trnk(\czy. G. Picooli, L. Grečel; v Iluilolfoveui S. pl. Sladovič, F. !laiku; v Kamnika J Močnik; v Olovci A. Egger, \V. Tli um i w;i 1*1, J. Birnba-clicr; v Breish A. Aicli-inger; v Trtcia (na Ko-roškem) C. Menner; v lt*'l)nltM F. Seholz, Dr. K. Kumpf; v Gorici (i. B. Pontoni; v WoIfrt-Imtkii A. Iliith ; v Krn> ti 11 K .Savni k; v Radgoni C. E A inim-n ; > Idriji Josip Warto; v Kadovlilel A. Roblek; v Celjl J. Kuptei-fcbintd. 10 Bensdorp-ov holandski kakao izboren, zdrav in. red.ilera. se d-oToi-va. vseli špecerijslsili. in d-elilssitesnlln. trgovinah.. ^947—»0) Velika izbera dobrih sluseb zinuti za line J in priproste kuliarioe, hlAdie, sta-rejSe in mlajši; pen«nnje za tu in drugod za prizi ano jako dobre in trajne službe; plača 7—12 gld — Dalje se nujno lice: kočij«*' in g-oztlni cnva|, starejši mož ima prednost. — Več -v poMredovnlnlol G. Flux, iiti Brcali &t. O. (123) Poštna upraviteljica dobro izurjena, šel I riobltt primerno Mlužbo. — Ponudbe naj se blsjrovole poslati na upravni&tvo „Slovenskoga Naroda" pod „Upraviteljica**. (103—2> Mlad trgovec (117) krepke in lepe postave, c. kr. poštar in gostilničar na jako dobrem prostoru v Slov. goricah, išče tem potoni radi pre-nialega znanja primerne mu pridne soproge. Fotografije in razmere premoženja, tretji ne bode poznatelj ne lista, ne fotografije, katera se gotovo vrne, naj se blagovoli poslati pod naslovom: Poštenost in tajnost — poste restante Maribor". Oznanilo! 2000 gld. a. v. tistemu, kateri najde od O. novembra 1*1»3. 1. odsotnega Jožefa •I ii v u n it . po domače ifletllcarja. posestnika In ftjakarja Iz IJnli-IJtiiio. sv. Petra cesta št* 51, živega ali mrtvega, oziroma tistemu, ki prlile na sled, da se najde! (125) Hiša s velikim vrtom v Trnovski ulici it. 7 no Is proste roke proda. Ta hiša je pripravna za kakega penz1 joniet«. Nitančoeje se poizvć pri lastniku v hiši št 7. (112—2) 30 gld. na mesec in visoko provizijo zamore si prislužiti vsak, ki ima dosti znancev, s tem, da vzprejme naročila na patentovane predmete, ki se prav lahko speč* j o v vsakem okraju. — Po. nudhe s pismeno znamko za 5 kr. za odgovor pod »,1050" na J. tubreekta v Pragi, Pfikopv 2. (107—2) Umetni mlin novo opravljen, z mlinom za proso, na južni železnici, v rodovitnem kraii, s konstantno vodno silo, se da v zakup veščemu mlinarju skupaj z ekonomijo in mlatilnlco pod ugodnimi pogoji, eventuvelno so tudi proda. (75—5) Vec pove upravništvo „Slovenskoga Naroda", kater« mu naj se vpošljejo tudi refr-renc'je v svrbo dalinih pogajanj pod strokovnjak It. 2000". !BSa«a«a«a^a«amamanaaBlBr J. KTJ1MČIČ priporoča slavnemu p. n občinstvu svojo izdelovalnico soda-vode v Ljubljani uti m v. Petra ceatl H. A t. ti („Pri avstrijskem cesarju") z oporanjo, da rabi vodo is mestnega vo«lovotla9 a v svoji filijali v IjoNcali rabi vodo iz tekočega studenca nad 61—3) cesto proti Bledu. Zunanja naročila lsvriujejo se točno. ■*>■ m o CD CD WE ii raznovrstnih marmorjev, nspravUenlfi po najnovejših arhltektonlfinlh obrisih po Jako niski osni. iS*T~ Oskrbuje napravo kompletnih druiblnsklh rakav in vsakako ! m Obrisa, načrte Izdajatelj io odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne**.