Zgodnja Katolik cerkven Ust. Danica ishaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti z* celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr.. zaerterileta i gld. 30 kr V tiskannoi cprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik . *zide Danica dan poprej. List 15. Tečaj XXVI. V Ljubljani 11. mal. travna 1873. 1) Gospod živi, je dokončal rešenje, Bandero zmage se mu vije v roki; Je spolnil, kar pisali so preroki, Nam priča to Častitljivo vstajenje. 3) Iz grehov groba duša sedaj vstani, Gospod te kliče k novemu življenju, O glej, da greha zlo te več ne rani! 2) Ne stresi več me groba zdaj trohnenje, Prelite Njega ker kervi potoki Zastava mi so in glasni poroki, Da čaka drugo me, nov6 življenje. 4) Zdaj delaj, da o poslednjem vstajenju Na desni tam kedaj se znajdeš 6trani. Da sodba k večnemu ti bo otenju. Ivan Zarnik, učitelj. Golffota — Mialrarija. 1. Po več katoliških listih se je te dni pisarilo o Kalvariji. Med drugimi ima teržaški škofijski list „Cu-riaEpiscopalis" v številkah za svečan in sušeč obširno in izverstno obravnavo o „Kalvarij", ki bi čita teljem, ki latinsko umevajo, privošili, da jo preber6. Ko sera bil 1. 1866 v Jeruzalemu, me je zlasti gi-nila med drugim ravno Kalvarija in Adamova kapela fiod Kalvariio. Vidijo se v tej kapeli velikanske razpuk-ine, nad kterimi tudi „brezverski" učenjaki sterme in spoznavajo, da tukaj je bil č u d e ž ; te razpokline so tako rekoč skalnata kapela sama. Vse, kar se je tukaj godilo v davnih in poznejših časih, se prečudno strinja. Ne še le Rimljani so na Golgoti napravili pokopališe; pokopavali so tam že v silo davnih časih. Toraj ima po pravici ime „Golgota" ali „Kalvarija", to je „mesto mertvaških glav". Po sv. Avguštinu in druzih očetih je bila v kapelici pod Kalvarijo pokopana Adamova glava, po kterem je z grehom smert prišla na svet. Iz spoštovanja je bii boje Noe Adamove koščice vzčl seboj v l&dijo, potem pa jih je razdelil med tri sinove. Sem je bil dobil glavo in jo je tukaj v tej kapeli pokopal. (Pravi se tudi v nekem kraju v Feniciji, da je tam Adam pokopan, in to je bilo lahko, ker so bili sinovi njegove ostanke med seboj razdelili in je vsak svoje pokopal lahko v kraju, kteri mu je bil priljubljen). Na tri homce v Jeruzalemu, Morija, Sijon in Kalvarijo, so navezani naj imenitniši spomini, predpodobe ter naslednjič spolnjenja in prave dogodbe. Melkisedek je tam kruh in vino daroval, Izak je bil na dreveni altar v darovanje ter zaklanje položen, David je imel na Si j on u svoj šotor s skrinjo zaveze, .ljudje so klali svoje veliko n očno jagnje v spomin, da so bili rešeni iz sužnosti. — Irenej terdi, da zato je Kristus v petek umeri, ker je bil Adam v petek padel v greh in je tudi v petek uoterl. — Oboji pokop se je zgodil na Kalvariji, in to prav primarno po sv. Avguštinu, da je tam pokopan Zdravnik, kjer je ležal bolnik. In vredno je bilo, da se je tam sklonilo (k nam) božje usmiljenje, kjer (nas) je ubila človeška prevzetnost". — „Gospod tedaj, ki je padec in smert Adamovo ozdravil, je bil tam križan, da izvira od ondod razdjanje smerti, od koder je izviral začetek smerti". (Theophvlactus.) O Golgota -- Kalvarija — tedaj presvet kraj! Sveti kraj — B-žji grob ravr.o pod Kalvarijo! Nar svetejši kraj pa tabernakclj v naših katoliških cerkvah, v kterih živi Kristus in prebiva kakor Kralj milo sti Božje in kakor srednik med nebeškim Oče-to'm in grešnim svetom. Tukaj je grob Kristusov in njegov prestol ob enem. Blagor si mu. kdor hodi pred ta tron milosti s skesanim in zaupljivim sercem ne bo se mu treba bati prod Jezusom kakor Sodnikom. Prelepa je cerkvena šega tako imenovane ,,Božje grobe" postavljati in obiskovati. Zares je ..Božji grob", ker je Kristus živi Bog v njem pričujoč. Tukaj ni le samo kazanje ali predočitovanje: tukaj je Resnica. — V velikonočni spovedi že veči del očišeno keršan-eansko prebivavstvo z mirnim sercem. s sveto ljubeznijo obiskuje v velikih množicah ,,Božje grobe" in s ko-pernenjem pričakuje p r e č a s t i 11 j i v e ga vstajenja Gospodovega. II. V tretjem psalmu piše David: ,,Gospod, kako so se namnožili, kteri me stiskajo. Veliko se jih vzdiguje zoper mene". (P>. .H, 1. Sveti očetje so spoznali v Da vidu predpodobo Jezusa Kristusa, ki so ga judje prega njali, vjeli, ne vernikom izdali in križali. Du Hamel pravi: „Ta psalm se prav dobro zlaga s Kristusom, kteri je vsakterih verst ljudi imel nasprot- n i k o v \Vittmann Škof, ki je v sluhu svetosti umeri, pa pristavlja: Kralj David velikrat toži, da so mu njegovi derž a vo-umni ki v tolikih rečeh nasprotovali, slasti Ahitofel, kteri je bil zapeljal njegovega princa Absolona. Ni pa bil razdražen nad svojim rovarskim sinom : sej vedil je, da je zašel zspeljivcu v roke". S Pijem IX je sedanji čas katoliška Cerkev na Kalvariji. Tudi namestnik Kristusov zamore ponavljati: »Gospod, kako so se namnožili, kteri me stiskajo! Ve liko se jih vzdiguje zoper mene", — to so skrivne druž be in njih priverženci od marsikterih prestolov do naj nižji verste liberalcev. — Farizeji so si ušesa tisah, in z zobmi škripali, kadar je govoril Kristus; liberalci sedanji nočejo »dišati ne o papežu, ne o škofih in duhov nih; papeževe enciklike, sklepe vesoljnega zbora devajo pod pečat, zoper lčce snujejo postave. Njih evangelij to izreki judov po časnikih, govori o svodbodi, to je o vsuinje vanji Cerkve po parlamentih, po liberalnih ko-tiščih id. Svetega Očeta že leta in leta dihitijo spraviti na križ; »križaj ga!" se povsod razlega, sto- in stokrat so mu že smert napovedali; pa dasiravno ga že več let v ječi stiskajo, ga vender po previdnosti Božji na križ ne morejo spraviti. Sv. Oče, kakor piše »Unita catt., so previdili te čase že od leta 1850, in kdor zvesto prebira zapisnike njih papeštva, povsod nahaja zveličavnih opominov in tudi slovesnih prerokovanj. Vernivši se 20. majnika 1850 iz pregnanstva iz Gaete je včliki Pij vaim povedal: ,,da zdaj se pričenja vojska", ko so drugi menili, da zdaj se je mir dognal. „Ako kdaj druge krati, je potreba dandanes edinosti, čujočnosti, gorečnosti, da ne prestrašeni bijemo bitve Gospodove*4, so besede Pijeve. Pristavili so sv. Oče, da »nikoli ne bojo molčali k pc čenjanju hudobnih, nikoli ne počivali vojskovati se zoper brezbožnoati": „Non tacebimus; nonquie-scemus"; pa da so pripravljeni prav radi tudi življenje dati za Jezusa Kristusa in Njegovo Cerkev: »Parati Nostrara ipsam pro Christo Jezu ejusque Sancta Ecciesia quam libentissime profun- de re vi tam". Niso narodi razumeli 1. 1850, kako Pij IX po slovesni vernitvi iz pregnanstva, ko so bile vse vlade z njim. govori to, da bi življenje daroval za Jezusa Kristusa ; jasno pa je sadaj, ko Jezusa Kristusa izdajajo in zatajajo celo v glavnem mestu Rimu, in ko je njegov namestnik v ječi, že tako rekoč na Kalvariji. Ko so sv. Oče od svoje strani naznanili, da ne bodo molčali, so tudi škofe enako spodbudovali, da naj se vojskujejo z duhovnim mečem, „quod est verbum Dei", kar je beseda Božja. In rekli so drugim duhovnom, da pod vodstvom lastnega višega pastirja naj odkrivajo keršanskemu ljudstvu zvijače in goljufije zale-zovavcev, in naj jih uče, da vse zanikernosti, vse nesreče prihajajo nad ljudstva kakor šibe za greh, da prava, stanovitna sreča je edino v spolnovanji keršan-ske postave. Papež, škofje in mašniki, pravi dalje »Unita, niso nehali pridigati in ne nehajo. Pij IX je pervi pridigar, sa njim škofje, pa tisoče in tisoče duhovnov. Rovarstvo zato buči, obrekuje, žuga. Vsi pa s Pijem IX odgovarjamo: »Propter Sion non tac ebi m u s , et pr o - S ter Hierusalem non quiescemus". Iz ljubezni o sv. Cerkve ne bomo molčali, in v zveiičanje našega roda ne bomo si dali pokoja. Vzeti zamore švicarsko ne-ronstva pet-in-sedem deseterim in vsim drugim duhovnom ves kruh ispred ust, enako utegne delati biz-marška „kultura" s škofi in vojaškimi duhovni, pregnati vse katoliške redove; toda, non tacebunt — ne bojo molčali katoliški duhovni, in ne smejo molčati. In Če mislijo novi »inteligentni preganjavci", da bodo s policaji, klešami in kolmi kaj opravili; naj se ozr6 na častitljivo vstavšega Odre senika, kteri je na Kalvariji vstal, kjer so ga bili križali. V začetku omenjeni 3. psalm, ki govori o terp-ljenji Gospodovem, govori tudi o Njegovem prečastit-ljivem vstajenji. »Spal sem, terdo sem spal, in sem vstal ker mu je Gospod sprejel fnamreč nebeški Oče) ... Ne bojim se tisočerih izmea ljudstva, ki me oblega". (Is. 3. 6. 7.) Kakor se je Kristusovo terpljenje častitljivo izšlo, tako se bo izšlo poslednjič terpljenje sv. Cerkve. Biz-mark, švicarski tlačivci in z njimi vsi lažnjivi liberalci so že na gazi Napoleonovi, že so si nakopali ljudsko zaničevanje, in to je perva stopinja v pogin. Morebiti ni odveč deleč, ko bode tudi Pij IX govoril z Davidom: »Poterl si vse, ki mi nasprotvajo brez vzroka; zobč grešnikov si zdrobil" (Ps. 3, 8), v nič djal si jih tako, kakor so oni hotli tvojo nevesto — sv. Cerkev — v nič djati in zatreti. »Grešniki poginejo, in sovražniki Gospodovi, kmali ko do časti pridejo ia so povzdig-njeni, že zgiajajo in zginejo kakor dim"*. lir, firii — ve fin 9 svarilo prollsho-postl in iakomnusli. (Dalje.) Lakomniku je dobiček edina sreča, škoda ali zgu-biček pa edina nesreča. Cerkev, kapela, šola, ubožnica, bolnišnica — vse to mu je neprijetno slišati, da ne bi moral zanje kaj darovati. »Še v cerkev ne h6di — zakaj ne V Da ne bi moral prikazovati se ondi v lepi obleki in je tergati, — ali pa, če gre v cerkev, poišče si takega mesta, kjer mu v zvonček ali v silnico ni treba dati kakega solda! Lakomnik je jako slab faran (župljana, duhovni-jan), slab domačin, slab občan. On tega ne razume, da je perva cerkev imela vse vzajemno v občestvu, in zakaj je sv. Peter kaznoval lakomnega Ananija in Zafiro. Tudi besedi križanega Jezusa ne razume: »Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo", in tudi ne besedi sv. Pavla: »Ne iščite tega, kar je svoje, ampak tega, kar je občno". Ljubezen do cerkve, ijubezen do domovine in do naroda so mu besede nepomenljive, in v njegovem sercu ne zadenejo na nobeno struno. Lakomnik je slab oče, slaba mati, ker iz skoposti ne da učit svojih otrok; ne kupi jim potrebnih knjig in oblačil; ne pošilja jih v šolo; ne zmčni se za njih zdravila v bolezni; — jezi se, kadar jih več ima, in tolaži se, kadar mu mro, da ne bode treba zanje plačevati. Lakomnik se ali z lakomnosti ne oženi, tudi pa se bogato oženi, in tako ženi in moži tudi svoje otroke. Čednost, poštenost, olikanost, pobožnost pri mladih osebah so reči, po kterih lakomnik nikdar ne praša, tem več pa praša, koliko ima penezev, in koliko mu prinese na dom? Zato je lakomnik tudi slab mož. Da bi žena imela potrebni živež ali dostojno obleko, to mu ni mar, in kakor ne mara za ženo, tako tudi ne mara za otroke ter do njih nima prave ljubezni. Lakomnik je slab prijatelj; — jeli mar to pravi prijatelj, kteri z nami derži v sreči; v nesreči, v dan nadloge (Sir. 6, 8.) pa nas zapusti, kakor tiči prepodeni s palico? Kteri nam je dotlej dober, dokler on nas potrebuje, in ne mi njega? In tak je lakomnež. — *) Quia peccatores peribunt. Inimici vero Domini mox nt honorificati fuerint et ezaltati: deficentea quemadmodnn farna« deficient. Pa. In naposled lakomnik ni človek, in ni srečen Človek. Ni človek vreden svojega lepega imena: sicer nosi čelo po koncu, ima človeško telo in človeško postavo, toda duha in serca človeškega nima. Serce pa je vzlasti, občutno, blago, usmiljeno, ljubeznjivo serce je pravi »nak, po kterem se človek loči od zveri. Ima pa li lakomnik tako serce, - lakomnik, kteri slepega, starega berača odganja od svojih duri? kteri služabnikom svojim, težakom in rokodelcem zasluženo plačilo uterguje ? kteri se sraeja, kadar ljudje jokajo, češ, to je meni dobiček? kteri se raduje, kadar koga srečno ogoljufa, prekani in prevari? Pri vsem tem lakfmnik ni srečen človek, sej nikdar ne more biti miren i n pokojen, ni zadovoljen pri vsi svoji vnanji sreči, čim več ima, tim več poželi, in sej mora prej ali slej vse to tako ne umno in grešno in krivično pridobljeno blago pustiti na veke in zapustiti na zadnje ravno sovražniku svo-jemu 1 O ubogi lakomnež, mar te ne presunejo besede križanega Jezusa: „Se dans bo tirjana tvoja duša od tebe, in — kar si pripravil, čegavo bo?" in „kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ?u Ti li ne prihaja na misel povest Gospodova o lakomnem bogatinu in ubožrem Lazarju, kjer se bere: „in pokopan je bil bogatin — lakomnik — v pekel?' — Se li ne spomniš besedi Kristusovih, „da lože pojde kamela skoz šivankino uho, kot lakomnik — bogatin — v nebeško kraljestvo?" — Te li ne straši sodba sodnji dan : „Poberite se od mene, vi prekleti, v večni ogenj, ker lačen sem bil, pa me niste nasitili, žejen sfm bil, pa me niste napojili, nag sem bil, pa me niste oblekli i. t d." — Ni li učenje svetega križa svarilo proti lakomstvu? Zato prav piše sv. Pavel, da se ,lakomnost med kristjani naj nikar ne imenuje." In sej je ona najbolj nasprotna in zoperna nauku svetega križa. Učenje svetega križa je pot zveličanja, lakomnost pa f)Ot pogubljenja ; učenje svetega križa je služba Božja, akomnost pa je ,.malikovanje;" kdor časti križ in Kristusa, živi in umerje v njegovem duhu, lakomnik pa ima duha satanovega, ravna v duhu Judeževem in onih sinov Samuelovih (I. Sam. 8, 3). Nauk svetega križa ima nalog, voditi cele narode in posameznega človeka tudi naj revnejšega, k pravi izobraženosti duha in blažnosti screa, k pravi čednosti in kreposti, kar vse pa lakomnost kazi, razdira, s strupom navdaja. Nauk svetega križa ima ta poklic, da bi ljudi, po različnosti premoženja med seboj tolikanj razdeljene, v ljubezni, poter-pežljivosti, si« žnosti vzajemno ] o zgledu Kristusovem v sreči sklepal in zedinoval; lakomnik pa hote s:7, 17.». Z besedami sv. Pavla namreč: ,.kako družbo ima pravica s krivico, Kristus z Belijalom,hrami Božji z maliki", tako tudi lakomnost je vedno bila in vedno bode nasprotna duhu nauka Kristusovega in svetega križa. Malikovavec - lakomnik — nima in imeti ne more mesta s Kristusom v kraljestvu Božjem, dokler se ne poboljša. Toraj tudi pri nabiranji in nakladanji pozemelj-skega premoženja pomnimo vedno, da .,nihče zmed nas ne živi sam sebi in sam za se'- (Rim. 14, 7.), ampak vsi smo služabniki Božji, kterim je po izgledu Kristusovem dolžnost, pospeševati srečo bližnjega, občine, naroda, domovine, in kar se da sejati in saditi dobrih del na svetu. Glejte in varujte se lakomnosti, pravi Gospod, kajti človekovo življenje ni v mnogih zakladih, in nesrečen, kdor si nabira posvetnega premoženja, pa ni bogat — v čednostih — v Bogu. „Nič nismo prinesli na ta svet, nič tudi ne ponesemo iz tega sveta; ako im&mo živež in obleko, bodimo s tim zadovoljni"! (I. Tim. 6-10.) Ako je pa blagoslov il Bog naše delo in dodelil nam vsega dosti, nikar ne pozabimo, da čim več nam je podelil, tim več bode kedaj tirjal od nas. Velik dar Božji je vselej j.ozemsko premoženje, toda le pomoček, da bi z njim mi več dobrega storili in si zaslužili nebesa po zgledu bogatina, o kterem pravi sv. pismo: ,,Blagor bogatemu, kteri je najden brez madeža, in kteri ne hodi za zlatom, in se ne zanaša na denar in na zaklade. Kdo je ta, da ga hvalimo, kajti čudo je delal v svojem življenji? Kdor je bil skušen v tem. in je bd popolnoma, ta bo dosegel večno čast: kteri bi bil lahko grešil, pa ni grešil, hudo storil pa ni storil, ,,zato je vterjeno njegovo blago v Gospodu, in vsa množica svetih bode ozm novala milošnjo njegovo". (Sir. 31, 8-11.) — O papeže r i „encikliki cum ayllabo errorum". (Dalje). Da bi se od cerkve in od njenega vodstva laglje osvobodili, skušajo i azšir jevati i n d i f e r e n t i z e m , ter ga dokazovati in spričevati — ker, ako si zanj pridobijo um narodov, pridobili si bodo zanj in za vse svoje namene tudi kmalo serce narodov. Cisto dosledno izpeljujejo iz svojega rati» nalističnega nauka ter-ditev, kakor pravi okrožnica : „da je prostost vesti in bogočastja pravo vsakterega človeka, kar se mora v postavi vsake prav vrejene deržave razglasiti in poterditi, in tudi pravo deržavljanov do vsakoršne prostosti, neomejene od cerkvene ali civilne oblasti, vtled ktere bi vsakoršne svoje misli smeli javno razo-deti in oznaniti, bodi si ustmeno ali v tisku, ali na kte-rikoli diugi način". Taka neomejena pre stost se zahteva le v to, da bi se razširjevala brezverska malonarnost, sploh vterjeval liberalizem. Tedaj prosta bodi tilozo6ja, to je, oproščena od kterega koli verskega nauka, ona so ne sme na verske nauke ozirati, da, njeno prostost ovirajo določbe apostoljskega sedeža in rimskih kongre-gacij ; prost si bodi človek pri izvolitvi vere, ravna naj se po svoji volj-, sej da je vsaka vera enako dobra, in v vsaki se more človek zveličati, zato da je pa tudi ona oblika deržavina tajbolja, v kteri zak«>ni pripuščajo, da sme vsakdo po svoje b> ga častiti, in sploh da se več ne vjema z našim časom, da bi bilo edino katoliško spoznanje pripuščer.o. Tako z:.htevaj«» r oomejeno prostost, pod ktero pa nič druzega ne skiivajo, kakor odpad od Boga, o d p a d od ver e, v 11 i č e i. j e katoliške c e r k v e, v n i č e n j e katoliškega zna o a j a v vsem javnem življenju. Ta liberalni inditiren-lizem, spodjedajoč koren:ne keršanske resnice, zasme-h< vajoč vsako versko prepričanje zametuje. papež v si-labu §. II, III, X v 15 stavkih. Pa družina sama v njenem začetku se mora odverniti cd cerkve, ako se to posreči, po V m je proč s cerkvijo, le še zgodovina se je bo spominjevala. Za konu se mora odvzeti verska lastnija, on se mora peteg-niti v deržavino področje, biti mora civilen; papež sprevidši tudi to nevarnost žavtrgel je vse pomote o zakonu v silabu VIII. v 10 stavkih ter zavaroval cerkveno pravo, \sled kterega je zakon zakrament in spada v cerkven' oblastje. To je zapopadek. s«* ve, le povt-ršuo posnet, vseli naukov, ktere jo v silabu obs< dii naš vidni glavar: - po kazal je s tem katoliškemu svetu, da ume besede Kristusove: pasi moje ovce, pasi moje jagnj eta; pokazal se je vikšega našega pastirja. Pastir mora ovce ▼oditi na dobro pašo, od vrače vat i pa jih od slabe — zato mora on pašo pregledati in preiskati, če je zdrava ali škodljiva, potem mora povzdigniti svoj svarilni ali vabeči glas, kteremu morajo ovce slediti, ako hočejo biti še njegove ovce, ako nočejo zaiti, najesti se strupa in žalostno poginiti. In v tem smislu pišejo „Stim. aus Maria Laach: „Pij IX se je vsedel na sodnji stol sodit nazore, težnje in stranke modernega društva; meri jih z mero božje vere; sodi jih po stališču in razmerju njihovem do nadnatornega namena človeškega, to je, po tem, kako (ali prijazno ali sovražno) se ozirajo na dobro uma, to je na večno resnico, na dobro volje, to je na pot zvt-ličanja in na nebeško vodilo nravnega življenja; pr.-iskuje, če škodujejo ali pospešujejo ono vsta-novitev, kteri je to dobro v varstvo izročeno, in če tedaj škodujejo ali koristijo človeški družbi sploh, kteri ne more to dobro enakomarno biti. In njegova sodba jih obsoja, obsoja zmote, odvernitve od resnice, še od naturne in cd pota do zveličania, obsoja njih sovražnosti do cerkve, da, do človeške družbe sploh". Svet katoliški ve, kaj naj stori. Tudi mi moramo obsoditi te pogubne nauke izhajajoče iz naturalizma, in vodeče do njega, obsojati jih moramo v vseh njihovih objaviti, pri kteri si bodi stranki. „Naj «e kažejo, kakor pišejo „Stim. a. Maria L.," v krogu spoznanja kot ra tionalizem, v politiki kot liberalizem in socializem, v nravnem življenju kot indifferentizem". A paziti moramo, vsako gibanje moramo na tanko presoditi in iti mu do gibajočega vzroka, da bomo videli, če je na naših tleh ali ne. Ker res je, kar pišejo ,,St. a. M. L.: „kakor se je pravi pelagianizem ločil od semipelagia-nizma, enako se loči tudi seminatr ralizera od polnega naturalizma; pervi ne taji naravnost razodenja, ampak zanikuje le določne iz razodenja izhajajoče posledice, ki omejujejo ali od n;ega zahtevano pr -stost v vednosti ali v politiki ali neomejeno svobodo v življenju ; drugi pa naravnost taji osebnega, nadsvetovnega Boga, in o-piraje se na to napada razodenje od vseh strani". Zato pravim, moramo paziti na vsako gibanje, če morda ne izvira iz teh načel, ker reči smem, da je ves zopercer-kveni in tudi tako zvani deržavno cerkveni svet v teh naukih zakopan, ker liberalizem v njegovih različnih barvah je res splošna bolezen moderne družbe. Mi smo ga dolžni zavreči v vseh njegovih podobah, ako hočemo ostati katoličani, ovce iz čede Kristusove — ker papež piše v okrožnici: „Zato zaveržemo, obsodimo in pog ubijamo s Svojo a p. veljavnostjo vse in posamezne nauke naštete v teh listih, ter nočemo in zapovemo, da naj jih vsi otroci katoliške cerkve prištevajo zaverženim, obsojenim in pogubljenim". (Konec nasl.) Mjasko inmanfe po „hanvet-paragra-/Iin *9kancei-ukaztti". Laški poslanec Krnil Broglio, velik prijatel tistih, ki imajo veselje ljudi s paragrafi šibati, je ministra Fal-ko na 1. apr. interpeliral zarad zlorabe prižnice v Rimu , ter je tožil pridigarje, da napadajo domovino in naprave, pa da pridige niso „verske in nravne", ampak politiške, da utegnejo napraviti hrup in mir begati. Pra-šal je, če so zadostne pričujoče postave, da se te draženja zatrejo ali odvernejo, in če ne, naj bi minister se ogledal za nove. (Prekrasna tvarina za najmanj 15 vvod-nih člankov ljublj. TagbUttu!) Falko, se ve, je tarnal, da postave ne skezujejo, pa tudi povedal, da je težavno pregreške spričati in kaj postaviti v tej reči. „Unitk" pa pristavlja, da ne le težko, ampak nemogoče, bi djal, je v Rimu ločiti po- litiko od vere. Kdor n. pr. zaškituje papeževo oblast in njegove nezmotljive izreke, zajde v politiko in naznani, da to, kar je papež obsodil na zemlji, je obsojeno tudi v nebesih. Kdor brani v Cerkvi oblast izobče-vati in skazuje nasledke izobčenja, ga tožijo, da je segel v politiko, in do neke točke tudi res seže vanjo, kakor seže tisti, ki brani božestvo našega Gospoda J. Kr., in biča ne le tistega, kteri Ga preklinja, ampak tudi tistega, kteri Ga dopusti preklinjati. Nova postava v tej reči tedaj bi ne mogla biti druga kakor ta le: „Prepovedano je katoliškim duhovnom v Rimu pridigati, prepovedano vsim vernikom pridige poslušati". Leta 1849 pod rimsko republiko Maci-novo so neki dan pograbili spovednice iz cerkev in napravili so z njimi na tergu veliko (za potepuhe) veselo ognjeno germado; tako bi morala v tem primerHeju tudi poslanška zbornica povelje dati, da naj se iz Božjih hiš odpravijo vse in vsaktere prižnice. Pri vsem tem pa, kakor Macini takrat ni odvernil v Rimu sv. spovedi, tako bi tudi danes Lanza ne ubranil katoliških pridig, zakaj „Verbum Dei non est ailigatum". Beseda Božja se ne d& vkleniti. Vredno je zaznamnjati, da „Broglio je eden tistih sovražnih dedcev", kakoršnih ima vsaka dežela nekaj in vsak zbor ktere, ki se o sleherni priliki vzdigujejo zoper sv. Cerkev. Broglio je 18. majnika 1864 beračil za prepoved, ki bi odvermla zbiranje milošenj za sv. Očeta, kakor sedaj berači za torbo, ktera naj bi se cerkvenim govornikom na usta djala. Odkar je Jezus Kristus ukazal aposteljnom: „Poj-dite, učite vse narode", se je jela oznanovati beseda Bož)a, in ne bo se jenjala oznanovati do konca sveta, če se tudi vse mavtarstvo na pete ali na palce vstopa zoper njo. Jenjale bojo zbornice, obmolknili poslanci; katoliški duhoven pa ne bo obmolknil, pravi dalje „U. c." Bog mu veleva: „Clama, ne cesses", in klicati mora toliko močneje, kolikor hujši so pregrehe, ki se poče-njajo. „Quasi tuba exalta vocem tuam, et annuntia po-pulo meo seelera eorum". — Dvanajsteri škofje torinske cerkvene okrajine, dobro zavedoči se te dolžnosti, so razglasili tehtno pismo in protest do laške vlade zoper preklinjevanja, ki se očitno gode zoper najsvetejši božjo osebo našega Gospoda J. Kr. in zoper Njegove svete skrivnosti. Omenjene so v pismu imenit> krivice, psovanja, laži in obrekovanja, ki se gode po časnikih itd. Protest sklepajo z besedami: „Groza nas sprehaja, kadar mislimo na strahovite šibe, ki so že zaslužene za tolikanj brezbožne in ponavljane žaljenja zoper prečesejio veličastvo Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega Človeka, Kralja kraljev in naj više^a Vladarja vsih vladarjev, in ktere bodo gotovo zadevale ves narod....." Po drugi strani pa se na vsih krajih prizadevajo odvračati zaslužene šibe s tim, da napravljajo posebne pobožnosti sv. R. Telesu, se cele mesta in škofije očitno in slovesno darujejo najsvetejšemu Jezusovemu Sercu itd. Is Švice. (Dalje.) Urh Zwingli, rojen 1. 1484, je bil pervi, ki je začel v S vici tako imenovano „rsformacijo" ali novover-stvo. Rojen je bil v VVildhausu pri Toggenburgu, šolal se je v Švici in na Dunaji; najpred je bil fajmošter v Glarusu, pozneje vojaški duhoven, potem pridigar pri imenitni romarski cerkvi Marija-Einsiedelnski. Toda že v svoji pervi pridigi tamkaj je razlagal vodila, ki so keršanstvu popolnoma nasproti. Zavergel je ustno izročilo, nezmotljivost sv. Cerkve, sv. pismo je razlagal Čisto samovoljno. Cerkveno vladanje je izročil posvetni gosposki. Ni čudo, da gosposka v Cirihu je potegnila ž njim, in tako je dosegel vse svoje namene s pomočjo te liberalne moči. Kmalo si je pridobil nektere učenike enakih misel, kteri so nepokoj delali s svojimi lažnjivi-mi nauki in kričem zoper češenj e poddb, sv. mašo, samski stan itd. Vsled tega si je prilastila posvetna gosposka Škofovske pravice, je pobrala premoženje cerkvam in samostanom, iz svetih posod je aelala denar. Iz cerkvi so metali podobe, alrarje in orgije. Poslednjič so se polastili orožarnice, oblegli terge s topovi, ter razsajali strahovito. Kmalo so se pridružili tej derhali celi kantoni, kakor Saffhausen, Appenzell, Bern, Glarus. Tem nasproti pa so ostali zvesti katoliški veri stari kantoni, Švic, Uri, Unterwalien, Luzern, Freiburg, So-loturn. To je bilo znamnje verske vojske; Zwingli je sam jahal v boj, in je bil v bitvi pri Kappelu ubit. Kar je bil on začel, so nadaljevali njegovi učenci, Kal-vin, Oikolampadij, Buzer i. dr. in nadlegovali so kmalo celo deželo po vsih kantonih. — Tudi Graubiinden je bil kmalo v vertincu. Henrik Spreiter je bil pervi, kteri je začel ondi Zwinglijev nauk zagovarjati in med ljudstvom razširjati in kmali je nastopilo več drugih, kteri so okužili nevedno ljudstvo. Res da so se ustavljali, ljudstvo učili in odvračali drugi zvesti duhovni, toda v prosti Švici je konečno zmagalo vodilo : Vsaka duhovnija zamore prosto voliti, ali ostane katoliška, ali sprejme novi uk. Po tem načelu in s svojo močjo in silo so novotarji kmalo zmagali slabe, obupane, mlačne večkrat tudi nevedne katoličane. Posvetna vlada je k temu pomagala s postavo. S pismom (Artikelbrief) od 1. 1526 je popolnoma izključila duhovstvo od vladanja in odpravila samostane. Zastonj se je temu ustavljal Kurški škof, vihar je bil vedno huji in mogel je celo iz dežele iti. Da je bila zmešnjava še veči in da so novotarji ložej delali za svojo stran, so vstale mnogotere vojske, borbe in prepiri v deželi in z vnanjirai, po čemur so nastale mnogostranske zveze itd. in poslednjič tudi očitni upor zoper Avstrijo, k kteri sta takrat spadala Prettigau in spodnji Engadin. Tudi Španija je bila zavoljo svojih posestev v Italiji v te zadeve zapletena. Tako je bilo za Zwinglijeve učence vse na to pripravljeno, da se vse katoliško zatare, in gotovo bi bila reformacija celi kanton Graubiinden okužila, ako bi Bog ne bil obudil 2 mož, ktera sta ustavila povodenj krivo-verstva in sta rešila, kar je bilo še katoliškega v tem kantonu, namreč dve petini prebivalstva. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Na čast Kristusovemu terpljenju in sv. Jožefu, pa v povzdigo našega mesta in njegove okolice! II. Dragi someščani! Rekel bo kdo, da imamo že zadosti cerkvi v Ljubljani, pomislite pa, da pošteni prednamci so imeli manjši mesto, pa več cerkvi, kakor jih zdaj imamo, n. pr. cerkve sv. Rozalije, sv. Elizabete in več druzih. Ako bi se cerkev zidala na omenjenem kraju ob dolenski cesti, pristaviti smemo še to, da ravno stran proti Dolenskemu je nekako zapušena. Rerž pa ko bi se ta naprava vresničila, se bo vse poživilo in zanesljivo je, da bi tudi na obdelovanje še dosti pustega Golovca imelo to velik vpliv. V Ameriki n. pr. kakor je ranjki škof Baraga tudi le leseno cerkvico bil sozidal, je precej minula pustota in samota, in vas je vstala v kratkem ob hiši Božji. In lejte. kako je hribec „Rožnik" čedalje lepši — ravno zato, ker cerkvica na njem stoji in se toraj tako obilno obiskuje. -- Kaj tedaj, ko bi se nekoliko veljavnih m6ž v ta namen v posvet zbralo, ki bi to reč resno prevdarili. odbor sostavili in pričeli darove zbirati, ktere bi med tem koristno naložili, da se delo prične? Svesti smo si, da ne le mesto sploh in zlasti vsi „Jožefi" po mestu in po deželi in tudi še drugod bojo veseli te osnove, in mnogi mnogi bojo k temu delu pomagali. Dragi rojaki in katoličani! Lotimo se čversto dela in bodimo prepričani, da nam ne bo žal. Zaupljivo bode na prošnjo sv. Jožefa to pripomoglo tudi k zgubljeni doželeni edinosti, ki je nekdaj tako častitljivo poživljala naše prednike, kteri so nam zapustili tako zale cerkve, ki lepšajo še zmiraj naše mesto, ktere tudi tujci obča-dujpjo. Bodi jim hvala in večni spomin za to, pa tudi naše posnemanje naj se pridruži s tim, da postavimo priporočena nova spominka ZveliČarjevemu terpljenju in sv. Jože/u. Pomoč Božja! Častiti rojaki, prevdarite in kdor kaj ve, naj svetuje, da se stvar dalje snuje. V Ljubljani, sv. Jožefa dan 1873. Več meščanov. Iz Ljubljane. — Tagblattarijc. (Konec.) Tagblatto-va primera nekdanje vojske (?) zouer kavo in duhan 8 sedanjim gorečevanjem zoper liberalne pohujšljivosti je preotročja, da bi se pri tem mudili. Posebno novico je povedal pisavec svojim preljubim, da „le ena sama reč je absolutno zaveržljiva", io ta je: „povzdigovanje zoper Stvarnika in njegove namene". Ako je tudi Tagblattova ta nova, edina zapoved, potlej se ne čudimo, da ne pozna nobenega greha zoper poštenje bližnjega in toraj tako gerdo gerdo zdaj enega, zdaj druzega objeda in čemi. Tudi ni čudno, da mu je cerkev in duhovstvo tako v želodcu; sej za to njegovo vero ni treba ne Cerkve ne duhovnov. — »Zoper prizadevanja novega časa", pravi Tagbl., je duhovstvo. — Čudno! kaj pa imate Vi novega ? Vaše po-nemčevanje posebej jc že od cesarja Jožefa, in sploh od Ciril Metodovih časov. Vaše sovraštvo papeža, duhovnih redov, duhovstva, je Lutrova roba. Vaša „svoboda," vaša misel o katoliških napravah in učilnicah je bila znana že Neronu, Julijanu id. Le preišite spise nekdanjih krivovercev in tlačivcev, pa bodete vidili, da barantate samo s „staro robo". Vse vaše zmote in laii so pogreta kaša, v ktero „zclenec" že od nekdaj piha. „Mi nismo nesprejemni za poduk". — „Man suehe nicht mit Scheltvvorten das verlorene Lamm". — To so gotovo zlata vredne besede. Samo to je misliti, da pisavec ne hodi k pridigam, sicer bi ne mislil, da se na prižni-cah tako govori, kakor kje v steklenjači. Slišal, bral, pisal sem že dosti pridig, sam že veliko nad tisučkrat na leči bil, toda iz vse skušnje ne najdem tega, kar Tagbl. kranjskim duhovnom neprenehoma očita. In tako, kakor ta list gospodom, ki po pisarnicah in kerčmah posedajo med pridigami, govori in laže čez pridigarje v svojih domišljijah, tako mu gg. verjamejo ter se utrinja ogenj hude volje in jeze. Ko bi se tako razsajalo, kakor T. piše, tičalo bi vsled glasovitega „kancel-uka*aM že lepo število duhovnov po ječah. Pisavec pravi, da pridige in pisanja mil. škofa so edine, ki zamorejo človeka poboljšati. Veseli smo tega častitega priznanja do premilostnega višega pastirja; od pisavca se pa nam vender Čudno zdi, da njega tudi to pisanja in pridige niso še poboljšale. Mar ni bral postnega pastirskega lista od letošnjega leta, ker on precej po omenjeni pohvali tako zabavljivo in sumljivo piše o ,,nezmotljivosti" namestnika Kristusovega. Sej vender milostni visi pastir ravno v tem listu opominjajo, da: „sosebno molimo za svetega Očeta, vidnega iiCK zmotljivega poglavarja svete Jezusove Cerkve" . . - Kakor v tem, tako možje te strani o vsaki priliki sami sebe po astih bijejo. Stopite zares ca pot resnice, potlej bodete tudi ravnosledni v svoj lastni prid; zakaj nejevera in pregreha še nikogar ni zveličala. Veri-tas — ipsa liberabit vos. Le resnica sama vas je zmožna oteti. Iz Ljlbljane- Iz mesefne seje katol.- politiške družbe B. t. m. — Predsednikov namestnik je opomnil, da je sopet nekaj novih udov pristopilo. Gospod Regali je potem govoril o bivših mestnih volitvah. Opomnivši neprijetne zmedenije, zakaj da se Slovenci volitve niso vdeležili, je pretresal zabavljanje, ki je bilo na volilnih listih une stranke zoper slovensko stran: češ, da poprej ko niso oni bili na kermilu, ni bile telesne varnosti v mestu; — pa hvaiieanje, kako je zdaj vse dobro, — kako se izobrazujc mladina v „nemščini", kakor da bi se bilo to poprej branilo itd. — Toda prepira se nikoli ni bilo toliko kakor zdaj, in pokoja velikrat tam ni, ker se potrebuje, pravi govornik ; zlasti po predmestjih se red rad bega. S kulturo se jim ni hvaliti, dokl-r se narodni jezik odvrača, kteri ima biti podlaga vse odreje in olike. Obudili so si ,,Schulzeitung", ktera pa ravno s svojim r- govilstvom zoi er domačo reč, zoper klošrerske šole itd. prepir dela, akoravno so največ koristile samo stanske šole — ne le v duhovnem, ampak tudi v ma terielnem oziru. Bile so veliko ceneje, kakor nove naprave, in pa na verski podlagi, kar je vse skozi perva in naj potrebniši reč. Za pisavske gospode pa, ki jim ni za vero, tudi pošteni meščani ne marajo: ene ga že gospodar imeti več noče, ker nikoli k maši ne gre. - Hvalijo se, da Ljubljana zdaj ni tako preklicana. Res ni, — sej še nikoli bila ni . . . Zakaj pa penzijo-nisti in drugi tišijo vanjo od davno ? . . . Pravijo : mestna blagajniea dobro stoji. Čemu pa potlej poldrugi milijon na posodo? In kaj se ji je v kratkem zgodilo ? Hvalili so svoje može. Ne b"in jih na vago deval; so pa taki vmes. ki jih mesto še ne pozna. Ako bojo res koristili, ce bo še le vidilo. Prestopivši k mladoslovenski stranki graja nad njo, da hoče narod cepiti ter na brezverski podlagi delati. In ravno zato se je nezmožna skazala. Kdor ni za katoliško vero, ni za nas. Celo to nam očitajo, da smo udje katoliške družbe : pa žalostno je, kdor je keršen, da se sramuje svoje vere, svojega imena. Sklene s tim, da naj vse škodljivo stranča:>tvo miue in naj se dela v edini st za dušni in telesni blagor našega naroda. -Eden gg. meščanov si je bil namenil govoriti nekaj o meščanstvu, odložil pa to za kako drugo priliko, in ta točka je odpadla. Zato je nasledvai g. Močnik s svojim vsakratnim političnim pregledom. Omenil je vstavoverske ..hosane" zarad poterjene volitvene reforme, pristavil ja tudi. da danes jo „( Vet-na nedelja." Pojasnil je s par zgledi, kako malo se je zanašati na take vriske in šume, kako naglo se velikrat vse preverne. Vstavoverei sami priznajo, da zdaj še le bojo gledali d« seč'. kar so namerjali. Pojasnil je potem « 1» kratkem zgodovino Japoncev*. - Omenil je, da so sicer naj umniši izmed mongolskih rodov, da se pa iz tega kratko in malo ne izhaja, da bi bili tudi človekoljubni in tolerantni. Imajo dva poglavarja, duhovskega in deželskega. Sv. Fran-čišk Keav je bil pervi prišel v deželo in za njim drugi, ki so vero razširjali. Umni Japonci so sv. vero radi sprejemali in kinali se je močno razširila. Pa tudi pre- *} Brezglavno bcii-t n hu-lnhcn .-p i.s v Tairbl . ki vero in misijonarje zasrainuje. japonskim ajdom pa hvalo dromlja, je k tonu priliko dal. Vr. ganjanje seje hitro zbudilo. Poglavarjeva mesenost je bila kriva, da v dveh mescih so mogli vsi misijonarji iz dežele; samo nekteri so skrivaj tam ostali. Ktere je japonska dežela zasačila, jih je strahovito trino-žila. (Znane so dogodbe o novih japonskih svetnikih in mučencib, kterih povzdignjenje med svetnike se je v malo letih obhajalo dvakrat po redovnih cerkvah). In kako so (od Tagblatta nvalisani) japonski „inte-ligentaši" delali s katoličani? K kolom so jih privezovali in žgali. Pozneje, da bi jih še strahovitiše terpin-čili, so po 20 stopinj deleč na okrog napravili ogenj, da so jih počasi počasi pekli in morili. Vlivali so jim vodo v usta, da so jih napolnili in potem po njih skakali*. Vtikali so jih v jame z glavo odspodej, in po 6—7 dni so tako terpeli, preden so dušo izdihnili. Po takem hudem preganjanji niso več misijonarji mogli v deželo. Hodili so tje še holanški in drugi kupci, pa vsak je mogel križ pred vrati poteptati, preden je stopil v deželo! Pri vse tem se je sv. vera ohranila od 17. stoletja pa do današnjih dni, in sicer na skrivnem, brez duhovnov, biez Božje služr>e. Oglasili so se zdaj ti kristjani, in „in teligentna vlada" jih jejela brezdušno preganjati, kakor nekdaj. Od ^MsO jih je saj polovica konec storilo. Tu se pač vidi, da človek je lahko iznajden in umen, pa ven-der zato neusmiljen preganjavec sv. vere — trinog. Omenil je tudi, da Japonija je tako deleč, da z ladijo na platno se potrebuje od nas do tje d v 6 leti, s parobrodom pa p< 1 leta. Prestopivši nazaj v Evropo, je povedal, da na Spanjskem eo Karlisti že v sredi dežele in namčrjajo Madiid vzeti. Kako bi bilo mogoče, da se tam republika vterdi, ko je vse mišljenje od nekdaj le za katoli-ško-kraljevo vlado? — Na Francoskem ni za zdaj nič posebno novega. — Na Švicarskem, v 22 kantonih, so tri vere, ter zraven katoličanstva kalvinstvo in prote stanštvo. V tej republiki vlada in določuje le večina tudi v cerkvenih rečeh. V Bazelski škotiji pa je 700,000 drugovercev in le 400,000 katoličanov ; toraj je kato ličanstvo zmiraj v manjšini. Znane so druge zmešnjave, kako je tako imenovani „diecezanski sinod" prepovedal papeževo nezmotljivost učiti itd. Pri teh zadregah si pa roke mane Bizmark, ki povsod nastavlja svoje mreže. - - Na Pruskem je zdaj neka tihota. — Na Tirolskem je dežela vsa katoliška in za ,,katoliško-versko edi nost-4; le me3tni odbor je liberalen, toraj pe katoliški konservativci srenjske volitve ne vdeležujejo, ter so zadeve kakor v Ljubljani. — Magjarom je nemška klika dala banko in osrečeni bomo z njih bankovci. Kam pa to utegne priti, kdo ve? . . . Bili so časi, ko se za 100 gld. bankovcev ni mogel hleb kruha kupiti. Iz Ljubljane. Marijna thušl/a za afrik. misijon nam sporoča: Iz Hartuma so - udi bivši čč. o«'. Frančiškani odrinili 28. pros. 1873 proti Evropi. Do prihoda novega provikarja g. Komboni a je prevzel misij« n v Hartumu č. o. Manislav, ki je do sedaj vodil misijon v Kordofanu. kamor se bode zopet vernil, kadar g. pro-vikar Komboni dospe v Hartum. Zdaj je ravno na potu z velikim številom misijonarjev, ker namerja novo mi sijoniše vstanoviti pri sv. Križu 'tedaj obnoviti ga tam, kjer so ga bili vstanovili naši slovenski misijonarji). Vse to pa prizadeva veliko stroškov, in akoravno mu družba vse pošlje, kar prejme, dozdaj 5000 gld., ven-der še zmiraj potrebuje, in družba mu ne bo odrekla, berž ko kaj prejme. V Hartumu je skoz 17 let v mi-sijonu f.vesto delal Avg. Višnovski: zdaj ko misijon Italijani sprejmejo želi domu; ker pa nima nikogar *i Ali ni»o taki ,.geiitelmens" re8 frankov. Neznanska prevzetnost teh republikanov se tudi iz tega vidi. ker je soloturnska vlada vse preštepnjala v škofovem poslopju. O tej priliki je od škofa tiriala poštev od 2*>0.0W frankov, ktere je gospodičina Lindner iz Monakovega izročila škofu za poljubno cerkveno rabo. Se v«', da škof odnkuje vsak odgovor muhovcem, ki jim ta denar nič mar ni. (Kako hitro pa so tudi že naši liberalci tako poročali, da bi mislil bravec , vlada ima pravico se v to vtikati in da je škof denar kdo ve kako zarncčkal !> Vlada škofa celo toži! Tistih '.»7 duhovnov, ki s«, zoper odstavljenje škofa protestirali, je vlada tožila in odstavila, jim Božjo služ bo opravljati prepovedala, in ker ni namestnikov dobiti, i"e velevala, da naj se Božja «lužba ustavi. Kaj bo pa l temu rekel katoliški narod ? Ali niso ti frajmavrarji gerši kakor turki ? I bogi katoličani pri tacih volkovih! Exhiae'nt je imel 18. sušca govor v Genevi. Rekel je. da katoličanatvo se ne da ubiti in ne odpraviti, da ga je pa treba prenarediti, ..reformirati". Se ve, oženjem odpadnik naj to popravlja, kar je Kristus naredil! Drugo trinoštvo je pokazal sodniški predsednik v Alton Gosgen-u. ki je 7 deržinskih očetov za denar o-globil, ker niso liotli otrok dajati k odpadniku „Gšvind-u" v poduk keršanskega nauka. Iz tacih djanj vsak lahko prav jasno previdi. kakošne svobode se je nadjati od liberaluhov, ako do take obla -ti pridejo. Taki repub-likauarji Neronu čast delajo. Sicer si je pa vlada tako mal<» svesta svoje r-Oi , da vojaštvo na noge spravlja. *) ..A propos'': l.jul.ii. TajrMatt j»- ve« zaljubljen vanj: njegov ,,id« al" sta: Viktor Kmanvcl in ..japonski gentleinan" ..Ivoknra". Med takim rogovilstvom pa vlada napravlja še veči zmešnjave s svojim postavokovstvom. Veliki svet v Argavu je sprejel osnovo o posilnem civilnem zakonu. Lepa brat in sestra: Prusija pa Švica! Poslednje novice. Deželni zbori se imajo sklicati mesca kimovca; deržavni, ki se sklene 24. t. m., pa mesca vinotoka. — Karolovci na Spanjskem napredujejo ; v Katoloniji grejo dalje napadno, za Ripoll-am so vzeli Bergo s 500 vjetniki in obilno vojno robo. Republikanska vlada je s svojo zmešnjavo podobna brez-vladju. Karliški general Lissagaray, Dorregaray in Elio so imeli posvetni shod v Zimbilli. — Francoski narodni zbor je namesto odstopivsega predsednika Grey-a izvolil Buffet-a z desne strani. Republikani se zato hu-dujejo. Thiers je želel Martel-a. Bivši denarni minister Bodelšving, protestant je v Berlinu cesarju odkrito povedal svoje prepričanje : da potlej, ko cesar poterdi nove cerkvene postave, se bo pričela tolika zmešnjava, da bode razkrila vso lažnjivost Bizmarkove politike v cerkvenih reččh. Stari Olem je menda rekel, da mu to tudi mnogi drugi pravijo, pa noče. da bi mu katoliški duhovni gospedovali. Revež ne misli, da mu vse dru-gač fra;mavrarji gospodujejo, ki ga imajo na motozu. — Pruska »lada je naznanila v Rim, da je 2aterla službo vojaškega prosta ali pervega duhovna pruske vojne. Antonelli je obširno odgovoril in dokazal, da to despo-tiško djanje ne priča samo sovražnih namenov pruske vlade zoper katoliško Cerkev, ampak tudi to, kako malo se zmeni za dvestransko pogodbo. Proteste sv. Prestola, zastavljene na naj bolj vestno pravico, merijo na to, da otmejo katoličanom pruske vojne svobodno spolnovanje njih vere, ker brez tega so prišli na stop-njo pervih kristjanov v legijah paganskega Rima. — P« pi?mu iz Uralskega je po vsi centralni Aziji po hudi zimi take sile snega, da bode ruska odprava v Kivo prav težavna. Pod Križem. Križ na Golgoti se vstavi, Serce vidim prebodeno, Božji Sin umira tam, Šviga z njega sveti plam, Zadnje se besede pravi, Greje dui.o zamorjeno, Ki so nauk tudi nam. Poterjuje eerca nam. Daj mu grešnik dušo svojo, Jezus, vnemaj tudi v meni Le za njo on to terpi; — Svoj ga ognja sveti žar. Vse temnote mi preženi, Da ne zabim te nikdar! I Na drevesu v paradižu Dozorela nam je smert, V solz dolini in na križu Sveti raj ie spet odpert. Le ga ljubi ino vživaj, Da si milost pridobiš; V senci križa rad počivaj, Da si dušo ohladiš. i Le pod križem čem ostati, Ker pogube se bojim, Se pod križem počivati. Kadar dušo izročim. Jezus moj na križ razpeti. Tvoja sveta Rešnja Kri Tukaj in na unem sveti Mojo dušo naj hladi! — S. Gaberc. nušiorske HvremeiHbe. 1 Borovnici je 5. t. m. umeri za kozami č. g. Jož. Košir, duh. pom., posvečen 1871. Bog mu daj večni mir! Vari Jezus dušo mojo, Da se večno ne zgubi! Roke, noge so pribite, Oster žebelj jih derži; Za pregiehe silovite Mili Jezus tam visi. O ljubezen prevelika, Ki za grešnika terpi, Kje je prava moč jezika, Da spodobno jo slavi? Rešnja Kri po stebru teče , Iz kervavih svetih ran; Grešnik, če te vest res peče, Svojih grehov boš < pran. Celi svet se zdaj razcveta, Iz pregreh se oživi; Oh očisti ti presveta Tudi mene Rešnja Kti! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazni!ovi dediči v Ljubljani.