1. Leto 8. število.
1914. febr. 22.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list vogrske Slovence.
PRIHÁ J A VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi	.	. . .	.	.	2 K,
Če samo edne	.	...	.	.	3 K.
Za amerikance, čerjih več vküp bodi . jJrrS ... 4 K 20 f, če samo fednó . . t . 5 K 40 f.
Cena vsakoga fa1ata doma je 4 fllčre fy\ Ameriki 10 (Narov.
Dobijo sé
v Črensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošlejo naročnina, glási i dári za Novine. Ali vsaki naj p(fdpišé Svoje imé, ki kaj nóyi-té¾g*¾tÍŠSli nam nažüánja.
Trétja nedela pred p0peinicov.
„Pregleda! vero tmja je tébé ozdravilak (Luk. kviiL
Slepec denéšnjega evangelija jő kričao, gda je zvedo; ka J^zuš mimo njega ide. Drügi njemi to dolgučijo : ne kriči Ježuša, ne moli, Jezušá zazá-vati, je namreč -njega spoznavati, ½r-vati i moliti —- a on Se ne da odvf-noti. Čémi bole šo ga tiralii kárali, kregali, tem bole jo zvao Jezuša. Priš-lo je pa z té bátrivnosti to, da ga je Jezušek sebi dao jifizvati ,i ga je z VfáčÖ Ž tehiRe tvoja je tebé ozdrávila*.
Tr~uš je na svet prišo düše i ne záto, če kde telo
zvráči, Se t.._._x ^ ak zgodi, da ž njim
i dttša ozdrávi. Toisto se je zgodilo tüdi pri tom slepci. Kda je pogléd dobo, je že zdravo düšo meo. Tá se je pred telom zvráčila. Záto je pravo Jezuš, da ga je vero ozdrávila. Močno vero i stem tüdi gorečo lübézen je dobo do dobroga odküpitela, štera ga je nadigá-vala, da se je svetá ne prestrahšo, négo Jezuša se držao, ki njemi je po düšev-nom zdrávji i telovno podelo.
Da pitam vas, ,bi kaj hasnilo te-lovno zdrávje tomi siromáki slepci, če vere i ltibézni ne bi dobo ? Bi njemi kaj valalo, če bi vido Jezuša, vervao pa ne bi v njega, rad pa njega ne bi meo t So ga morebit ne vidili Herod, Pilát i židovski popevje, pa so vervali v njemi ? Nikak ne ! Vidili so ga i meli so ga, pa li so se pogübili. Jezuš sam njim je naznano pogüb)enje ,,Iskaü me bote, i me ne bote našli i kje sem jaz, Vi ne morete priti . . . in bodete v svojem grehi vmrli“ (Jan. VII. 34—VÜÍ. 21).
Te slepec pomeni naše düšé osle-plene, štere še samo tak morejo zvra-čiti, če delamo k tomi slepci spodobno.
Ne dajmo nikaj na krič lüdih. Naj
si brtisijö jezike. V njim ne bo škődilp, če si je .malo tá zbriisijo. Hüdobijo r¾-zuniim nájmre, to naj si dolzbrÜsijo, svojo lastivno hüdobijo. Pa kričgmo stáuovitno. Ne samo, ednok večkrát, vsikuáv uidlimo, te obládanio svet, jóreg-lednemo í ováramo dobroga Jezuša, pol po šteroj on bodi. On nam nájmre zapovedáva „í)a je potrebno vsik-dár moliti i nikdár ne gorhenjati* (Luk. XVIII. 1.) Molitev má oblübo. Itd je ,Prosite i dobile* (Mátaj VII. 7). Jezuš je to tibiübo, z düšne thiice se po proŠ-nji rešimž Vnogi biodiio. záto ka ne
njimi hodif^lepl ¾n. Fali njim vera, lübezen záto ka íie molijo.
Slepec denéšnjega evangelija je pozvedávao, što bodi tam. Tak je za-čeo te k Jezuši prihájati. Mála dela na veliko prido, če so narejena z dobrim namenom. Pozvedávajmo záto od Jezuša, preiskávajmo, kaj vči od njega njegova maticérkev, prečtimo návuke njénih slugov, prosimo svetlosl od dü-hovnika v dvojnih dugovánjah, pa pridelao do svetlosti.
Jezuš je v Jeružalem šo na trple-nje. Na toj poti se to zgodi. Vučeniki so od trplenja Gospodovoga nikaj ne šteli čüti i nikaj ne so razumeli od njega. Človek se boji trplenja, Bog pa rávno ponjem reši človeka. Té slepec je na toj poti rešen, naj spoznamo, da človek na poti trplenja more Jezuša zazávati če šče preglednoli. Pokorimo se. Nalágajmo si pokoro, post, bičanje, mučanje, molitev pred vsem pa náj-bule mimo prenášanje všega, kaj nam Bog pošle, pa te prosimo za svetíost — düšice povem vam, velika vam za-sijala bo, vidile bodete pol Jeztlšovo, razumele bodete njegove stopáje ne bodete več mrmrale Zakaj se to pa to godi i ne to, kaj vi Želete záto ka te spoznate neskončano lübav Božo, štera
vse tak modro-milo ravna vam i vsem ííam na zveličanje.	'
Šlepeo- je po ozdravlenji zvišavao Boga**Hl3stvo ga je pa hválilo, Zablod-jeni ¾reShik^ Če preglédne, ovára tisti prepád} kam bi se pogrožo, če sé ne bi povrno, žátb zvišava Bogá za mb loščo pokore, lÜdstvo ga pa hvali za tieskončano smilenost, da je pa odpro ednomi šlepomi düševne oči i njemi je dao poglednoti právo pol Jezušovo, i na njo tüdi stopiti. To se godi pri povrnenji, pri dobivauji düšnoga po-gléda. To so navuki denéšnjega evan^
Slepi, da ne vidijo, kričijo Če bi vidili, ne bi kričali. Samo ke dokeč telo vni slepec za lelovni pogléd kriči dü-ševni slepec, to je zablodjenec proti pravici kriči. Tei bi pa mogli Jezuša kričati, te bi preglednoli. Molimo v té namen. Molimo za naše neprijátele, ki kričijo proti Kristušovim dühom, proti njegovim rečam. Prosimo smilenoga Jezuša na njegovo trplenje naj odpré oči našim i njegovim neprijátelom, da mesto ogovárjanja, ogrizávanja bodo spotrtim srcom kričali, kak slepec denéšnjega evangelija ,Jezuš, Sin Davi-dov, smiluj se meni“. (Luk. XVIII. 38.)
Dom i svet.
Právda od novih voliíni okroglin.
Volilne okrogline so tiste, štere vo-lijo, ali odebérajo poslanike (kovete) v držávno hišo. Smo že pisáli da več takših Okroglin bo. Tá právda se je té dnéve ražprávla!a v Budapesti med vlád-novi protistránkami.
Králesko zaročenje.
Grčki trononaslednik se je zaročo z Elizabetov, romanskoga trononasled-nika hčerjov februara 14-ga.
2.
NOVINE
1014. febr. 22.
^Zdravje sv. oči.
Zdrávje svétoga očé se je na bolše obrnolo.
Wied vojvoda potüje.
Bodoči albanski kral potüje v svoje králestvo v Albanijo. V Beči je pohodo našega presvetloga apoštolskoga krála. Na kolodvori v Beči so ga že čakali ništeri albanci, z šterimi se je v guč vzeo i deca. Deca njemi je na ves glás kričala: Živio albanski král! Lübezniv poglég je bio pláča za té pozdráv. — V Albanijo pa pride novi kral rávno pojütri, na Malijašovo. Sprevájalo ga pa bo več vojnih ládj, 2 nemškivi 4 naših i toliko lalijaps^ib. Durazzo mesto se preveč trüdi za - jeličasten sprejema novoga krála.
Grki i türki.
Šestero velevlásti (velevlást se zové veliki orság; Austrija i Vogrsko je tüdi velevlást) je naznanilo grkom, da smejo vse otoke na egejskom morji obdržati zvün treh: Tenedos. Bizos i Gastello Rizzo, štere more türkom povrnoti. Ne smejo pa na doblenih otokah (otok se právi süha zemla na morji) trdnjáve bojne gorpostávlati i pravic türkom tam živočim odvzéti. Za stálno se glasi, da türk v to ne privoli, da bi njemi grki tam pod nosom kralüvali i rávno záto je mjr balkan^ki ešče v velikoj nerni-
TZveza balkanska.
Romani, Grki, Srbi, Črnögorci so
V zvézi. Pašič srbski i Venizelos grčki ministerski presednik sta na Ruskom v. Petrovomseli hodile. Nikaj se pá küha na Balkáni. Radi bi bolgára tüdi med se dobili, samo ka té se srdi, Zakaj so njemi teljko vkraj vzéli. Mogoče záto, da njemi srb i grk kaj povrnéta i te mir bode med njimi. Kaj bo türk na to pravo, ne verno.
Pávri za povnoženje orožne moči.
Dvatreseti jezer švedskih pavrov je šlo te dni v varaš $tockholra, da bi krale zagotovili, da so pavri . švedski pripravni vso bremen prernnoženja oro-žne moči na sebe vzeti. Najmre Ros séga na Švedsko. Pavri, kak vse pov-sedi najboljši domoljubci, so golovi vse za daritev prinesti na oltar domovine. Kral je y svojem odgovori pavre zago-tovo, de je ednoga mišlenja ž njimi. Nego kraljeski ministri so ne bili s od-govorom krala zadovolni i naprej so prinesli, da bi si kral Odgovor prle s ministri mogo pogučati, ar za celo delo so ministri odgovorni pred orsaćkim s-praviščom, šteri iz večine je tüdi neza-dovolen s rečmi krala. Na to je kral odpüsto svoje rainistre, pravico si šče najmre gori zadržati, da s svojim lüds-tvom slobodno guči.
———i------- .Cena, ..—-
silja i mesa tv a*m, *aa prle.
Vreme
se dosta ne bo spremenilo.
Ne ga dela.
Od dneva do dneva se čüjejo glasi iz varašov, da prej, „ne ga dela.* Penezi so dragi postanoli, vretine njihove so se zamišile, fabrike so gori postavile tiranje dela i delavci so lüčeni na vulico.
Po varaša!} milodare vküper be-rejo, da razdelijo med delavci, ki so brezi slüžbe postanoli. Pridejo proánje i vu vesnice, nego samo rüo nazaj leti. Hodte nazaj vu vesnice, mi vam damo delo pa pošteni, či včasi prostni, krüh.
Je-li, to te si mislili, da je ves nesmilena. Pa je tak. Ona farani siro-make, kodiše, nego manjake ne trpi na sebi, Manjacke to sami čütijo, ostavijo vés, 'šjteplejo se po sveti, srečo probajo, na stari* d^||ie do šupi nazaj prinesejo, naj je hrani ves, Jaj, da je pa to bri-tek krüh.
Pa či bi nesmilena gratala ves, što bi se čüdivao ? je-li te. veški ko-diške ne gučijo od juša, od pravde, da prej, je ves dužna nje hraniti ? Pa te juš so si samo s tem spravili, da so se v vesi narodni, potem je pa nje nišče več ne vido.
Dužna je ves hraniti. Nego či dužnost ma, pravico tüdi ma na odpveto rano kazati, tem bolje, da vpamet jem-lemo, da vsikdar več lüdih hrbet obrne U,eö a v tiitbiö sin.
Sojo. zroki, da što povrže svoi rojstni kraj. Sloveuski narnd
Od svetoga Antona.
Narodni
Ednok je bila edna siromaška ženska, pa je ravno pri križopotji mela svojo kučo.
Te se je pa zgodilo, ka je edno noč nastalo velko burkanje na tom križopotji. Ma-teri se je to 6üdno vidlo, zato ka je inda tam moči vsigdár mér bio, pa je velela svojemi jedinomi sinovi, ki je že šestnajset let star bio:
— Idi, sin moj, pa pogledi, ka se godi vöni, ka je tak velka kriča nastaia.
Sin je resan šo" na križopotje, pa je tam najšeo, ka sta dva človeka ednoga tretjega klala. Eden njemi je v zobe cape phao, pa ga je davio, drügi njemi je pa jemao peneze.
Gda sta tiva lüdomorca zaglednola, ka dečko prti njima ide, sta pobegnola, pa sta ovoga nesrečnoga človeka napoI mrtvoga tam povrgla. Dečko je pa šo k tomi nesrečnomi človeka pa ga je začao otavlati. 0ape njemi je vö z vüst jemao, pa si je prizadevao, ka bi ga obdržao v živlenji.
Nato sta prišla tá dva žandara, pa sta ga pitala:
— Dečko, ka pa ti to delaš ?
On njima je odgovoro :
— Toga nesrečnoga človeka ščem otaviti, ka sta ga dva lüdomorca štela bujti pa njemi vzeti peneze. Bio sam doma v hiši, kda je samo ednok nastaia velika kriča, pa so mi te mati veleli, ka bi šo vő gledat, ka se godi. Jaz sam resan šo gledat, pa sam te vido, ka sta dva razbojnika tomi človeki cape v ?üsta phala pa njemi peneze jemala. Gda sta dva lüdomorca mene zaglednola, sta toga človeka tü povrgla, pa sta odbežala. Jaz sam pa šo k njemi, sam njemi cape vü z vüst spojemao, pá ga zaj ščem spravili domo v sobo, či bi ga mogeo rešiti smrti.
Žandara sta nej štela vervati, ka bi dečko istino gučao, liki sta njemi pravila:
. — Dečko, ti ne gučiš istine 1 Ti sám si Šteo toga človeka bujti pa njemi vzeti peneze, zato ka sva midva nikoga nej vidla, ka bi što tüodnot bežao.
Dečko se je vő jemao, pa je pravo, ka, je on nedužen, da sta ga pa žandara nej štela poslüšati; zvezala sta ga, pa sta ga te odeg-nala v temlico. Tam je bio zaprti, pokeé. je nej prišeo na-njega red, ka ga je sodnija 8odila.
Mati se je pri sodniji jako molila za svojega sinü; pravila je, ka je njeni sin nedužen, ka je on šteo ovoga nesrečnoga človeka osloboditi, nej ka bi ga klao pa njemi jemao peneze. Sodnija je to vse nikaj nej štela ver-vati, liki je obsodila dečka na smrt.
Gda je meti vidla, ka sodnija njene prošnjo nešče posltthnoti, sije ?zela goi zagovornika, pa je pravdo podignola. Sodnija je pa tüdi na smrt obsodila njenoga sinü, pa tak, ka bi na drügi den ob desetih mogeo biti obešeni
Mati je zaj pali Šla k sodniji, pa je pro-sila, naj njoj püstijo sinü domo, ka je on po nekriviénom obsojeni. Sodnija njoj je odgovoro, ka to nikak nemore včiniti, zato ka je sodba že od casara potrjena. Či bi prej dugši čas bio, ka bi njoj sinü vö püstili. Kaj je pa že čas prekratek, tak ka se to ne more več zgoditi ; zato de pa njeni sin obešeni na drügi den ob desetih.
Zatem je mati Šla k svojemi zagovorniki, pa ga je prosila, naj njoj napiše edno mold-benico pred casara. Zagovornik je resan napi-sao moldbenico pred casara, pa jo je te mater! v roke dao, zato ka je pravila, ka jo ona sama ščó nesti pred casara.
Te je Šla mati s tov moldbenicov v cerkev, si je tam dol pokleknola pred svetoga-
Antona, oltar, pa je	¾a Antona,
naj njoj oslobodi sinü od ?ešenjá, zato ka je po nedužnom osojeni. Dugo je zdihavala pa prosila:
— O ti sveti Anton, ti mi moreš pomagati, drügi mi tak mišče ne more. Toga ednoga sinü mam, pa mi zdaj toga ščejo po nekrivičnom z žitka spravili. Pomagaj mi ti, sveti Anton! Ti si moj pomočnik, pa mojega sinü rešenik.
Nato je prišeo zvonar zdravomarjo zvo-nit, pa je žensko vü s cerkvi zgono. Ženska je pa prle, kak je vö s cerkvi odišla, djala moldbenico na oltar pred podobo svetoga Antona.
Ka se je zgodilo zdaj v toj noči?
Večer, gda je osem vör minolo, ka se je casar na?eőerjao pa je odišeo v svojo sobico tam kje posteo ma, ka spi, je li stopo k njem v sobo eden velki človek. Bio je v redo?ničko obleko oblečeni, v rokaj je držo edno mold-benico, pa je proso casara:
— Svetli casar, prosim vas ponizno, prečtite to moldbenico, pa rešte sinü te sir-maške matere, zato ka je po nekrivom obsojeni, Vi, svetli casar, ga lejko rešite; drügi ga tak nemre rešiti, či vi nej.
Oasar je prečteo moldbenico pa je pravo:
— Dragi moj človek, to je že prekesno! Či jaz ravno podpišem te moldbenico, prle itak ne pride tá, ge za dva dni, dečka do pa že vítro ob desetih vesili. Zato je zaman vaš trüd.
Redovnik je pa li proso casara:
— Svetli casar, prosim vas ponizno, samo vi podpište to moldbenico. Jaz sám bom jo neseo tá tistoj sodniji, štera nakani vütro ob desetih vesiti toga dečka, ka je po neduž-nom obsojeni.
1914. fébrrl2.
NOVINE
1
naša zemle bi" nas né mogla hraniti, ka je više, more ta téčti, to je že ná-ravna pravda. Da pa v tom tečaji več ta steče, kak bi slobodno bilo, to je žalostno. Tü ne ga jpómoči. Nišče ne more povedali. Ti si više, idi, ti si pa potreben, ti tü moreš ostati.
To grožanje ne pozna pravde, tü se vküp obimlejo, ki za peneze bežijo i ki dobro brezdelno živlenje lovijo. Tü se vküp melejo, štere nevola žene i šteri nevolo iščejo, ar so je do zdaj ne poznali.
V tom grožanji ne ga pravde, pa je naj nahč nišče ne postavla, ar bi nazaj zadržo s neprisiljenimi i prisiljene. Či njemi pa krüha ne daš, ali njemi ga ne moreš dati, nazaj ga dí*žati tüdi ne sraeš.
Jas od toga dela večkrat namenim pisali, od ednoga ali od drügoga kraja ga ščem pred svetlost postaviti. Obračo mo ga, liki na pol gnilo jaboko, ednok te vidili zdravo, drügoč pa gnilo jaboko.
Ešče nikaj! Kda so židovje k iVáni Krstiteli poslanike poslali, da bi ga pitali, što si ti, Ivan v svojoj poniz-nosti je tak odgovoro : Jas sam glas kričečega v püstini. Liki bi pravo : Či je šlo Sam v püstini, lehko kriči kak šteč, nišče ga ne čüje. Tak i vi mene ne poslühnete.
Meni se tak vidi, da je vsake reč takša. Guči ednomi okornomi mladomi človeki: vö de se s tebe smehao. Samo '9 nosvedoči našo reč i to je : -iaša skušba.
-- je-li, da čüjes reč, pa se pri srci geneš pa praviš vu sebi, da je tak, pá si ešče ne posküso — to je mildšča. Bog ti je presvetö pamet na spoznanje pravice.
Drügo, ka našo reč posvedoči, je naša skušba. Ka smo skušali, ka smo preživeli — što bi tak bloden bio, da bi tisto zatajo i ne vervao. Blbden Človek je, ki se v ednom kamni dvakrat po-tekne.
Zato pa, vište, stari lüdje, bolje klumajo, či njim človek kaj pripovidava. Grbe na čeli so nasledki vhogoga spa-daja i kvara.
Što zná, je-li bi telko grb meli, či bi v mladosti tüdi tak radi prikli-mávali k čednoj reči ?
Tretje delo, štero posvedoči reč, bi bilo zprevidnost. Dvakrat dva je štiri, to vsaki zprevidi. To se pravi zprevid-nost ali nazsodnost kelkokrat se pred nas poslavlajo dela, štera so svetla, liki sunce, previdimo pravico, pa li nači delamo.
Čeden človek se da drügoga kvari vči.
Glási.
Odneéena mlina. Febr. 8-ga sta od srena dvá mlina odnešeniva z Petánec, nájmre Hor-vát Matjaša i Števanec Štefána. Števila sta se
■ l*6l —1_ « ' • »r-	1	■	1
na tisinskoj meji..
Naši Vukovje. Letošnje vekša zima je že vuké k nam spravila. Zasledili so je praj žan-darje na Gredáh, ednoj dekliöki so pa celo glavo vkraj pojeli pri Martin!. V Čerensovsih
je pa bodikaj para ešče pri ednoj hiši k stü-denci vüpao priti, kda je mož napájao i je žé mröao nanjega, da bi ga požro. Na dobro srečo je žena med tem na trnác stopila i kak jo je vuk ovárao je taki na šést klafterov daleč skoöo. To so vse samo guöi; Stalnoga človeka, ki bi vuká tü vido, je dozdaj záto ne nájti bilo.
Na znánje. Z Belotinec R6s Marko na znánje dájo, da se za Mohorske knige pri njih vsaki do 25-ga februára naj zglási.
Prikom se dobijo »Novine* na Tišini? Pri zvonári Kodila Ludoviki v segeštiji, ali pa na njegovom domi vsako nedelo. Zdaj zn&te, zdaj pa te li pridno po nje.
Znirzno Je na poti. Tauber Peter iz Stankove je te dni šo v Borinje. Na drügi je den Pister Janoš tüdi nikše delo meo tam. Na cesti med Stankdvov i Sv. Martinom je naišeo Svojega soseda, kak je sedo v jarki zmržnjeni. Zvtin dovice" šest sirotinske dece joče za njim.
Knige za dár. Minister poljedelstva je 76 knig darüvao Pet&nčarom. Za omarjenjim dao 20 koron.
Spremenjeni cehi. Bogojanski so se spre-menili v drüžbo Srca Jezušovoga, naj májo dtiševne i ne telovne haske.
GostüvanJe brezl plésa je bilo v Bel-tincih pri R6s. Stevani 9. februára. Goslarje so en čas igrali za plós, ali nišče je ne šo plésat, potom so pa Začnoli samo pesmi igrati. Svatje so bili vsi jako veseli. To naj bo vsem za zgléd, da se gostüvanje tüdi lehko opravi brezi plesa, bole vesélo kak s plesom. Voli ka nevar-nost plesa je tak udvrnjena za mladino. Tüdi na gostüvanji valájo reči. »Plesišče nedužnosti morišče."	__—-— ———^—- - .
SlednJI trlje fašenski dnevi. It starih pöganskih éasov shajajo grde noriie fajščeko ve. Dobri krščeniki té tri dni Jezušovo srce pomir-jávajo i sé čém bole zátájüjejo. Opravlajmo križno pol na té namen té dneve.
Casar je nato podpisao moldbenico, pa jo je redovnik v roke dao.
Redovnik se je lepo zahvalo:
— Bog vam lepo plati, svetli casar, ka ste poslühnoli mojo prošnjo, pa ste oslobodili sinü toj sirmaškoj materi.
• Zatem se je nanizo pred casarom, pa je odišeo od-njega tak, ka so se dveri nej odprta pa nej zeprle, samo je njega več nej bilo v sobi.
Casari se je to čüdno vidio, ga je obišeo strah, pa je šo stražo pitat:
— Stražare; ste vi nej vidli, ka bi tü eden redovnik šo notri v mojo sobo, pa vö z moje sobe?
Stražare so odgovoriti:
— Svetli casar, mi smo nej vidli nikoga, ka bi šo gor v vašo sobo, pa nej nikoga, ka bi prišeo do! v z vaše sobe.
Casar je zatem šo pitat vratara:
— Vratar, povej mi, si ti vido, ka bi kakši redovnik šo te večer notri nad vratá ali nej?
Vrater je odgovoro:
— Svetli casar, celi večer je nišče nej šo nad vrata notri pa nej vö.
Redovnik je odišeo, pa je moldbenica na drügi den zajtra žó pri sodniji na stoli bila. Te prednji sodec, gda si je šteo za-stol sesti, jo je zagledno. Včasi jo je vzeo v roke, pa gda je vido, ka je casar podpisani, je šo v temlico, pa je velo dečka vö püstiti.
Dečko je šo z veseljom domo k svojoj materi.
Casar je pa tisto noč nej meo nikšoga mira. Na dragi den zajtra, gda je devet bilo, je že pri sodniji bio. Pripelo se je tá s tim najbrznešim vlakom. Včasi je šo k prednjemi sodci, pa ga je pitao:
. — Ka je bilo to za redovnika, ka mi je noso moldbenico?
Sodec je odgovoro :
— Svetli casar! Nej sam vido nikšega redovnika, pa tüdi nej drügoga človeka. To moldbenico sam dnes zajtra na svojem stoli najšeo.
To se je casari pa sodci jako čüdno vidlo, pa sta si pogučavala. što bi mogeo tisti redovnik biti, ka je moldbenico prineso casari. Nazadnje sta si dogučala, ka ta Šla v franciš-kanski samostan, pa tam pozvedita, što je bio le redovnik.
V samostani njima je predstojnik spored pokazao vse redovnik, naj si rekši dobro pog-ledneta, či bi te, ali te, ali ejni bio tisti redovnik, šteroga iščeta. Casar je dobro vse spo-gledno, pa je nieden nej bio tisti, ka je k njemi prineso moldbenico.
Te je pelao predstojnik casara pa sodca v cerkev, ka bi poglednola pod obe, lejko bi .prej štera podoba bila takša kak je bio tisti .redovnik, šteroga iščeta.
Gda je casar spogledno v cerkvi vse oltare pa podobe, pa je nej mogeo najti tiste, ka jo je iskao, je nazadnje postao v ednom koti pred podobov svetoga Antona. Kak je znaglič to podobo zagledno, je včasi pravo predstojniki pa sodci:
— To je tisti redovnik; ka je snočkar pri-meni bio. Ravno je istinsko to tisti.
Nato so si začnoli med sebov pogučavati, kak se je to moglo zgoditi; pa so šli k tistomi zagovorniki, ka je moldbenico delao.
Zagovornik je pravo, ka je moldbenico on pisao, pa gda je gotova bila, jo je dao sir-maškoj materiv roke. To* neve, kam jo je te ženske odnesla.
Casar je zaj pred sebe pozvao to sirmaško mater pa jo je pitao:
— Mati, povete mi, kama ste odnesli tisti moldbenico, ka vam jo je vaš zagovornik napravo ?
Ženska je odgovoriti:
— Svetli casar, kama enaali bi jaz nesla moldbenico kak v cerkev pred svetoga Antona oltar. Tam sam jo dol djala, pa sam prosila svetoga Antona, naj mi pomaga, ka več ne-mam, samo ednoga sinü, pa mi zaj toga ščejo po nékrivičnom od žitka spravili. Nato je prišeo zvonar zdravomarjo zvonit, pa je mene vö s cerkvi stirao, zato ka je cerkev na noč vseli dol zakleno. Jaz sam moldbenico v cerkvi nahala pred podobov svetoga Antona, sam Šla domo, pa sam doma celo noč raolila Boga pa prosila svetogá Antona, naj mi reši mojega sinü. Sin je te zajtra ob osmih prišeo domo. Jaz sam ga pitala, či je rešeni. On mi je odgovoro, ka je os!obojeni, ka so ga pöstili vö z voze, naj prej žive, pokeč de boža vola.
Casar je zaj že sprevido pa vervao, ka je tisti redovnik, ka je moldbenico k njemi prineso, nej bio drügi kak svoti Anton. Te svetec je rešo sirmaškoj materi sinü," ka so ga rnj spravili od žitka, kak ga je sodnija po nedužoom obsodila. Sprevido je casar tüdi s toga dogodka, ka na vešalaj more dosta lüdi po nékrivičnom svoj žitek dokončati, zato je volo po celom svojem casarstvi vešale žežgati, tak ka se zaj samo jako poreci pripeto ka vesijo.
Sirmaška mati pa njeni sin sta pa šče po tom dogodki dugo živela, sta vsigdar verno Bogi sltižila, pa sta častila svetoga An-tona, ka njima je v tak velkoj stiski prišeo na pomoč, pa je rešo živlenje mladomi dečki.
4.
NOVINE
1914. febr. 22.
Svinjska küga. Od zavora so na našem kraji oslobodjeni Mačkovci, Sekolovci. Pod zavorom sta Mali Dolenei, Ženavci.
Cerkveni računje v Čeren$Qvcíh. Feb-ruára 16-ga so sklenjeni. Dohodkov je cérkev mela preminoče leto 661 k; potrošov 490 k. Čistoga je ostalo za prihondnje leto 170 k.
Cerkveni računje v Beltincih. 17-ga februára, na dén molbeni so bili/ Dohodkov je mela cérkev 1328 K 83 f., stroškov pa 1811 k. 60 f. Ostalo je 17 k. 17 f.
Opomba. Opominamo poštüvane naročnika na naše ogláse. Prvi je ki se glási v Novinah Šever iz Huma. Preporačamo to trgo-vino krščansko. Prosimo, pa vse, ki si kaj naročijo, naj pišejo tá, da so si po našem oglási naročili.
Koliko se jih Je oženilo v naših dolnjlh farah? V Lendavi 70, v Beltincih D9, v Dob-rovniki 41, v Türnišči 86, y Črensovcih 30 i v Bogojini 13 párov,
Kda bo férnjp v Slovenskoj krajlnl ? V Sobočkoj okroglini od 15—31-ga raája, v Lendavskoj pa od 1—15-ga junija. Da Knig „Hodi k oltárskom 8vestvi" že nemam dosta zglásite se stariši čem hitrej za nje. Cena vsake je 90 filerov.
Na benzln pazlte. V Malih Šalovcih je 7-ga tekočega meseca eden šolar nika babrao z benzinom, šteri je razpukno da njemi prsa i levo roko zóžgao.
Tretjeredniški shod. Pri Svótom Sebeg-6oni tretjeredniki od decembra 28-ga premi-nočega leta držijö v novoj íepoj katoličanskoj šoli z dovolenjom g plebanoša shod. Januára meseca je bio 17-ga, februára pa dnes tjeden, Dühovni pastór je tüdi pohodijo pri toj priliki, ki so njim i obečali, da do sledkar Sami vo-dili shod v 5érkvi.	-
Nágla smrt Radgonskoga apotekara. Dobro znán ne verski apotekar je náglo mro. Da je v düšo i večnin žitek ne vervao, zapo-vedao si je telo v München odpelati da bi je tam žežgali. Ostati njegovi bi pa radi parádo držali pri tom spróvodi i so prosili zvonjénjó v katoličanskoj córkvi. G dekan so ne dovolili. Ide prošnja zdaj v Grádec k knezoškopijštvi — (hercegpüšpeki) a vse zaman. Protestentski paster ga je sprevodo na kolodvor. I naj naši nasprotniki zvedijo za to, kak do pá brsali pa . trobili, glejte kak je maticérkev nepotrpliva, kak so pápinski popi nesmileni itd. Pá ki v celom živlenji ne dela drügo, kak z nogámi tláči matercerkev, bi si zaslüžo njéni zádnji blagoslov 't Pa čé bi ga dobo, bi njemi kaj hasnilo ? Radgončarje bi lehko Müro dáli blagosloviti i v njoj ga skobácati, pa bi njemi ne verne düše li ne mogli očistili. Včimo se.
Za krátek čas.
Radovednoct.
Trda zima je bila, sneg se je leščio v traki sunca. Vsaki kolek je dobo krščak, naj ga ne zebe v glavó.
Pravo vremen za koline. Ve tüdi je smrti. Tam pa Dolenskoin kraji kre M6re že ob pol-noči začnejo smoditi.
Zgodilo se je, da tam v ednoj blatnoj Vesi je postavlen! bio podnotariuš, ki je ne znao te 6ege. Nindri je duže zaostao, lehko je ravno na kolinah bio. Kak je po polnoči domo Šo, na ednok je v pamet vzeo, da je pol nebe žareče.
Začno je kričati ogenj pa je božo k og-njišči ognja, pa je li kričo. Kak se je pogpdo tam pri .ognji, je ne meni dano doli spisati.
Koline, koline 1 Ali ka gučim? Tam pri nas ne kolejo, nego zabádajo. Pa ne včasi po polnoči. Čas si vzemejo. Okoli osme vöre se ešče spravijo na pot, da svaki brave deli za-bodnejo.
Eden zaranek se je zgodilo. Möréarje, da te me boljp razumeli, edno gojdno se je zgo-dilo. Naš gosponek se je nikak žmetno vö preklüvo iz toplo postele. To je najbujši hip njegovoga veseloga živlenja: vsikdar se boji, da se prehladi. Pa ne čttdoj Dokeč on dve srakici, dvoje spodnje hlače na sebe potegne i V štrumfe, vnüče zamota svoje noge, dosta vre-mena preteóe.
Na pa njemi ne de dugi čas, nikda-nikda vöpolükne na okno, ka se kaj godi na cesti.
Kak tak vöpogledava med lepimi ledenimi rožicami, vidi Bakarske, da po cesti doli idejo. Ide pa mladi veri, sneha, i njima pa ide ta dve deteti.
— Koma pa koli te idejo ? mrmra vu sebi, pa li gleda za njimi.
Ne dugo pricivkajo mole sani, napreženi je beli konj. Vsaki ga pozna, nanč ne trbe gledati kočiša. Pa bi ga tüdi zaman gledo, na glavo ma potegnjeno kuto.
Zdaj se že svetli v glavi našega gosponeka.
Gotovo, da Bakarski dedek je bio pri hčeri, pa se je napio zganice ino je k je? na poti vküp spadno. Idejo po njega pa ga na sanaj domo pripelajo. Gvüšno, ka je tak.
Hitro se gori obleče naš gosponek. Ide v štalo, hlapčeka pita.
— Si ne vido Bakarske, ka so po cesti šli ?
— Vido sam je.
__	— Koma pa koli idejo ?
— Ne vem.
— Lehko so stari Adam betežni?
— Ne vem.
Naš gosponek vöpride na cesto, ravno gori ide eden pojbar.
— Si ne srečo Bakarske?	b
— Kaj ne.
— Koma pa idejo ? Se je kakša nesreča zgodila?
— Ne, idejo k svaki zabodat.
— Ahá!l
Na te sledjen guč sam vöprišo na na cesto. Lice našega gospodiöa je kazalo, da je njemi ne prav bilo, da je ne tak, kak si je on v hiši vőzbrodo.
Tak se lüdje trapijo i glavo terejo, — ka je njim nikša briga ne.
Pošta
Amerikancöm na znánje. Kalendáre sem dao goriskati Decembra 5-ga so že bili v Ham-burgi pa tü so više en mesec eaostali. Januara 8-ga so je poslali v Neno-lork po ládji; Graj Waláersec. Zdaj ste je vendar Že U dobili? Prosim odgovoro. Vsem posdráv.
šk J. Beltinci. H?ála Da glási i roko-pisi. Rokopis ešče ne preglejen.
Kree. J. V. Hvala na rokopisi. Za letos je že prekesno prišo. Kak vidiš, se prestavo sv. 41ebonza L. „Trplenje^N. le. I Kr.* Od vsakoga zatp j od tébe rad sprejmem i tüdi prosim dobre reči za list i novine. Pozdráv vsem.	a .	v
E. Št. Cj* Tak-je. GospodoVa zapoved je, naj vse narode včimo na dobro 1 pravico, sin--
vencB tüdi- Novine to zapoved Gospodovo spun-jávajo. Pa to se protivnikom ne vidi, Májo priliko ti dobri gospodje pobpžne vogreke knige čiteti — misliš, da je Čitejo? -Pri šteromkoli slovonskom dühovniki májo priliko se vogrski spovedati, vogrski bo slovenski dühovnik ž njimi gučao, mislili, da pride i si pogučijo ž njim od stane svoje dtiše v vogrskom jeziki, šteroga širiti tak strašno želejo? Kak sta imenüvániva gospoda tam vogrščino širila se nájbole z toga dokáže, da je tam ešče izdaj vse slovensko. Da sta si imena dala povogrS6iti ? To sta vči-nila z dobroga namene, ali ne z tistoga, kak ništerne slabo glávice mislijo. Naši libera!ci mi voči mečejo, da slovenščino 6irim, slovenski pa da vogrščino. Jaz pa pravice širim v šlo-venskom jeziki.
Horvat Jožef Bogojina. Hvala na poko-pisi, ali da je slabo, z malimi őrkami pisano pa ešče z. klajbasom, štamparija ga ne more prečteti i tiskati.
Keréc Št. Rros. V. Naša politika je to: Bodite dobri poboždi prá?i kršceniki katoli-čanci, ki fárbo, to je djánje dobro máta i ste ne bledi, to je samo na?idezni katoličanec ki bi zapovedi samo záto meli da bi je*preiám-lali. I rávno záto, da ste dobri katoličanci lü-bite poleg Kristušove zapovedi vse národe, najbole pa svojega slovenskoga, za njega se radi mantráte jemlite gor špote trpite pregánjanje i držite v poštenjej njegov materni jezik Poleg te kristušove zápovedi pa tüdi verno *spunjá-vájte postáve vogrske držáve i ste dobri vogri bolši od tistih, ki na ves glás samo to kričijo vogršöiti, na Bogá pa, ki domovino gordrži, ne dájo nikaj, tüdi vkanjüjejo, tláčijo, ednok se pa samo poberejo z ropanimi penezi odsko- j čijo. Vogrska držáva z svojimi p9stávami vam dá pravico, da ste lehko, kak tüdi morete biti: lübitelje svojega národa i maternoga jeike tüdi vogrske domovine. To "’ zdrüženo. Tá politika	.„v^uske,
za drügo se mi ne brigamo. Novine so ne po-litičen list.
Sewér M. és Tsa
Hum, p. Ormož
Štajer.
Priporoča razne kmetijske stroje, motore na benzin i ogenj, ročne mlalilnice, sečkare, pumpe za stü-dence, brzopárne kotle, vetrence (binte, roštále) triere. Pláča se lehko na obroke (ráte) na -več let. Veliki cenik se dopošle brezpláčno na prošnjo.
Nyomatott a* Egyháxmegyei K8nyvnyomda k8rforgS gyorsaajtőján Szombathelyen.