384
Listek.
lišče, raz katero jo je soditi. Označiti jo je treba tako,   kakor  sem jo jaz,  le bolj nadrobno in z pozitivnimi podrobnostmi.                        K. Hoffmeister.
Hrvatske Narodne, Pjesme: Skupila i iz dala Matica Hrvats ka. Odio prvi. Junačke pjesme. Knjiga druga. Zagreb 1897. Izdanj c »Matice Hrvatske«. Ta krasna knjiga, katera je po istih načelih sestavljena, kakor prva knjiga narodnih pesmi, katero je hrv. Matica lani izdala, obseza na 455 straneh velike osmerke 72 junaških pesmi o kraljeviču Marku in v dodatku inačice vsem pesmim, bodisi v izvadku, ali pa v prozi. V ti knjigi je zastopanih 51 nabiravcev narodnih pesmi in 88 pokrajin in mest v oblasti Tro-jednice, Bosne-Hercegovine in Istre. Knjigo je uredil dr. Stjepan Bosanac. Cena knjigi je 2 gld. 50 kr., a za članove matičarje 1 gld. 50 kr. —
Dr. Fr. ivlusoni je priobčil v videmskem časopisu »In Alto«, letnik V., sestavek »Le terre slovene nel IX. secolo«, ki je posnet po spisu, kateri je bil natisnjen v »Spomenici tisočletnice Metodove smrti«. Znano je, da je to knjigo izdala leta 1885. »Slovenska Matica v Ljubljani. — Isti pisatelj je izdal lani delce »I nomi locali e 1' elemento slavo in Friuli« (Firenze, Ricci). Glavni del, t. j. etimologovanje, razodeva sicer prav dobro voljo, a ne povsod potrebne temeljitosti. Uš evica izvaja n. pr. od »uš = pedochio, mesto od uia —jelša itd.« Z nekaterimi krajevnimi imeni pa že celo ne ve, kaj bi počel, n. pr. »Tanata-vieli«, t. j. na Beli. Beneški Slovenci imajo navado, da pred krajevna imena postavljajo ta(m) na, ta(ni) za, ta(m) pred itd.
Listnica uredništva.    R—v:   »V  logu«, »V  gozdu«,   »Črnogorki«   nič   za
nas!  — Dou: Ncporabno. — Pod—s ki: Prenaivno.    Oblika Vaših verzov  pa
priča, da nič ne citate, in da ste v formalnem oziru  zaostali za najmanj 50 let.
—¦ Pošiljatelju   »pesmic«   »Divji   lovec«,   »Pomlad«,   »Oj   plovi«,   »Ne   daj«:
Čisto neporabno.    Vsebina   večinoma   nerazumljiva,   ker   slovenske   slovnice ne
znate. N. pr.: ustnz' (gen. plur!) nam. usten, očes/ (gen. plur!) nam. oči; obroba«,
vpodobau namestu obrobljen, vpodobljen; »on kliče v vas vso mladen« — kaj
je   to?    »Jezero   (sic!)  to   življenje   je,   Te   vabi  v   dna   okovi« . ..    Kdo   to
razume? . . . — Zvezdan: »Uteha« nam  ne  pove  nič posebnega.    S solzami
treba dandanes tudi v poeziji silno  ščediti;   saj   veste,   kaj   pravi  že Gregorčič,
da se »svet solzam  le   smeje«. — »Raketa« kaže lirski   polet; z ozirom na bolj
navadno misel, ki jo pesem izraža, pa je pol predolga! V takih rečeh treba se-
žetosti,   koncentracije!    Sintaktično   pogrešna  in   vsled  tega  nejasna   pa  je    že
prva strofa:
»Prekrasna švignila raketa
V viharno, toli temno noč,
Oči slede ji, duša vneta
Prizor ta veličastč// (sic!) zroč.«
Kam spada particip »zroč«? K očem ali k duši vneti? Nikjer ni na pravem mestu! . . . Odgovarjamo zato nekoliko obširneje, ker nam ravno ta stvarca daje upati, da nam pošljete morda kdaj še boljšega. —
Vi — cki: »Poeta smrt« je pač presentimentalna in romantično-anahro-nistična, »Zadnji trpin« pa je premalo konkreten in presplošen. Pošljite kaj boljšega!