I. komorni večer godalnega kvarteta Zika. (R. Zika: I. gosli, K. Sancin: II. gosli. L. Černv: viiola, ! Zika. čelo: s sodelovaniem prof. .1. Ravnika: klavir.) Koiiiorna ijlasbd spada med najlepše, kar nam nudi instnnr.entataa elasba. Prvotno ie služila le zči domačo zabavo skladateliev ali pa se ie proizvaiala v ožjem krogu liubiteijev glasbe. Od števila proiz vajalcev je bila odvisna navadno. tudi skiadba san:a. tako da ie potreba pravzaprav povzročila pestre zasedbe. ki iih nahajarno v tei vrsti glasbe (kvartet. trio rtd. itd.) Najbolj se je priljhtbii godalni kvartet in to kot najpopoltiejši zastoptiik komoine ^lasbe. Udomačil se je polagoma na vseh koncertnih otlrih; s tetn je sice« .mdobil na ugfedu, izgubil pa na čaru intimnosti, ki ga }e imel prel Iz dvodelne pesrai in skromne soitate so postali kvarteti inosočnc skladbe s sinfoničnim zna- čajem, ki nam lahko služiio za merilo komponistovih zmožnosti. Modern kvartet zahteva od proizvajalcev veliko telmično potenco in absolutno razumevanje skladbe. Vsak mora biti popoinoma samo.stojen umetnik. ki je zmožen brez dirigenta pravilnc tolmačitl intencije skladateljeve. To moranio imeti pred očmi. ako hočeino primerno oceniti d-elo Q. primarija in ostalih članov kvarteta. Najbolj pa moramo biti hvaležni g. Zi'ru zn inici.iativo. da ie oživel zopet komorno glasbo, ki ie s Talichom'menda popolnoma izginila iz naše koncertne dvorane. Od obeh kvartetov vzporeda je najboljši Dvofakov F-dur kvartet. ki ga prištevamo med najpopolnejša dela kvartetne literature. Posebno prvi stavek je radi svoje tematike in polifoniie pravi biser. Čajkovskega kvartet ie. akoravno tudi prvovrsten, ventiar boli mehek in ne tako karakterističen kakor Dvofakov. In terpretirana sta bila oba izborno. Malo medel se mi je zdel prvi stavek D-dur in Finale F-dur kvarteta. Ostali staVki so bili Iako dobro proizvaiani — naravnost mojstersko pa Andante (D-dur) in Lento (F-dur). ki so se odlikovali posebno po f> • nem niansiraniu in preciznem igranju. Majhen nedostatek jc bil v tern. da ni bilo popolnega ravnotežja med I. viiolmo in čelom na eni in med II. vijolino jn vijolo na drugi strani. (Ton drugih dveh ie bil polnejši.) Na kvar tomi ie bila tu pa tam uporaba uraetnih potez Joka: s p i c c a t a (sautill^) in neke vrste p i c c h i e t-t a t -i. V kvartetu. pri tem majhnem številu sodehiiočih. se moraio rabiti kolikor mogoče zvočne poteze. Sautille ne bi smel biti tako sekan in suh. ampak sočneiši. Ker so ga mestoma vsi štirie enakega uporabliali, mislim, da te bilo namenoma. To ie dalo tudi Finahi Dvofakovesa kvarteta premalo moči, ki fe bil drueače kot celota brilantno proizvajan. Izborno ie bila prednašana tudi Sindingova Serenada za 2 gosli (R. Zika, Sancin) in klavir (prof. RavnHc). Kakor lep, ne vsiliiv glas čela, se je vpletel med koiitrapunktirajoča alasova viioiin, klavirski part. Občudovati sem moral neprisiifeno, tematično in tehnično dovršeno ivfranfe g. prof. Ravnika. Noben motfv tudi naimanfši ni ostal zanemarien in vendar ni bil klavir nikjer vsiHiv. tudi ne preglasen. kakor se to večkrat dogaia. Usi>eh večera je bil popoto, tako, da je raoral kvartet vsled /asluženega. ne nehaiočega aplavza dodati §e eno skladbo, Občinstvo ie tudi razumelo pomen komornega večera, zato ga iejposetilo v nenavadno velikem števiki. (Želeli bi. da bi se prihodnii. ki bo kakor upamo Kinalu sledil nrvemu. ne vršil več v dvorani Nar. doma. Ako-mora že slavna poštna uprava. rekvirirati Filharmonično dvorano za starega avstriiskega šimelna — sai ni menda razen starih recepisov nič pametnega tam spravliene^a — bi bilo umestneie. da bi se vršil koncert v Uniionski dvorani. Dvorana Nar. doma je premalo akustična in oder. ki tain stoji. več škodi kakor koristl. ker ii odvzame resonanco zadmje stene in stropa nad njim.) Ado G«.