Dopisi. Iz Žavca. (Volilni shod) katerega so 26. maja sklicali gg. dr. Vosnjak, dr. Dominkaa in dr. Jos. Srnec je za bralce ,,Slov. Gosp." celjskega volilnega okraja tolike važuosti, da radi ustrežemo željam gospodov poalancev in priob6imo poro6ilo o njem. Prišlo pa je nad 200 vrlih narodnih volilcev, večjidel kmetakih posestnikov ne samo iz Žavca in okolice, ampak iz cele savinjske doline, iz Vranskega, Soštanja, Nove cerkve, Vojnika, Laškega itd. Da ne bi bilo celo no6 in dopoludne deževalo, ae več bi 8e jih pripeljalo, a zarad silnega dežja nijso mogli od doma. Volilci 80 se zbirali na vrtu g. Hausenbichlerja, kjer je prostor za shod bil pripravljen. Za cesarakega komisarja je bil saai g. c. k. okrajni glarar Haas iz Celja. Ob treh popoludne se za6ne zborovanje. Državni poslanec g. dr. Voanjak pozdravlja došle volilce in nasvetuje za predsednika g. Ivana Žužo, rudarskega posestnika in bivsega deželuega poslanca, čemu zbor per acclamationem pritrdi. G. Žnža izreka v imenu volilcev zahvalo slovenskim poslancem, da so ravno zdaj ta sbod sklicali, ko 86 imamo bati odlocilnih sklepov v notranjej in vnanjej avstrijskej politiki, sklepov, po katerib bi se nam spet nova bremena naložila. Potem daje besedo g. dr. Dominkušu, da poroča o delovanji v^deželnem zboru štajarskem. G. dr. Doniinkuš: jjČestita gospoda, dragi volilci! Uže dvakrat ste mi svojo 6astno zaupanje izkazali in ine za svojega poslanca v štajarski deželni zbor izvolili. Mislira, da more vsak, ki je moje in drugib sloTenskih poslancev delovanje v deželnera zboru opazoval, nam priznati, da smo si prizadevali, ustrezati željam, koristim in potrebam svojih kmetskih volilcev, drugega nij nobeden iskal, nobeden želel. Žalibog pa v Gradcu nič nisrno mogli doseči. Neugodne razmere so Vam znane. Vi veste, da je tam 8amo 5—7 slovenskih poalancev mej 56 do 58 nemškimi, akoravno biva na Stajarskeni 400.000 Slovencev poleg 600.000 Nemcev. Da se pa s petimi ali sedmimi glasovi proti takej večini nič ne more opraviti, to vsak labko sam izpozna. Eljuba temu smo se slovenski poslanci pri vsakej priliki za naše narodne pravice borili. Vodilo nas je namre6 piepri6anje, da je, bodi si v duaevnem, bodi si v goapodarstvenem obziru, vsakemu ljud8tva le na narodnej podlagi napredovati mogo6e. Omenjati vendar moram, da pri vprašanji o naiodno8ti nikoli ni6 prenapetega nijsmo zahtevali. Vaak pameten človek pozna, kako koristno je več jezikov znati, poaebno potrebno paje pri naših razmeiab učenje nemakega jezika. Sloveuačina pa mora biti za Slovence v ljudskib aolah podlaga vsemu poduku — tako terja narava, zdrava pamet, iskuanje in izgledi vseh izobraženib narodov. Iz tega gotovo zmernega in prakti6nega stalia6a smo terjali, da se § 19. osnovnib zakonov glede rabe slovenskega jezika po šolah in uradnijah v djanji izvršuje, in da se odpravijo najhujše krivi6noati v deželnem volilnem redu. Ali mi8lite, da smo v tem obzirn kaj opraviti mogli? Niti trohice. Nemaka tako imenovana nliberalnau ve6inaje vse naše pritožbe, želje in nasvete brezobzirno zavrgla. V izgled, kako misli ve6ina našega deželnega zbora o ravnopravnosti narodov, navajam samo sklep, kateiega je uajpred bivši aolški inspektor Vrečko, in pozneje vlada sama naavetovala: da je francoski jezik na realkah vsem u6encem zapovedan, obligaten predmed, slovenščina pa tudi za Slovenca nij zapovedana, ! temuč kakor angleako, na prosto voljo dan predmet! Jednako zastonj smo se slovenski poslanci upirali sklepu neinake večine, po katerem se je prejanje imenovanje učiteljev okrajnim aols-  skim svetom vzelo, in ta važna pravica v tuje roke gr aakega deželnega šolakega sveta položila. Sploh smo se slovenski poslanci popolnem prepričati morali, da atajarski deželni zbor, vsaj kakor je zdaj seatavljen, naaim narodnim zah-  tevam nikoli pravičen ne bode. Neizmerno važne ao za celo prebivalstvo, poaebno za kmete, gospodarstvene reči. Zategadelj smo te posebno pazljivo obravnavali. V teh nam kažejo štatištične številke grozen gospodaratveni propad, v katerega je zašlo našo prebivalstvo. V pojaaneuje navajam nekaj številk. Intabulirani dolgovi ao ae pomnožili v avstrijskih deželah leta 1868 jdo 1876, za 638 milijonov. Od tega pride na kŠtajersko okoli 83 milj, in na kmet8ka poseatva nekaj več ko polovica. V letu 1867 so znašali stroški celega cesarstva okoli 300 milj. Po upeljanem dualizmu pa so nemški ministri na Dunaji in ogerski v Budimpešti, vsak za eno polovico države, goapodariti začeli. Magjari imajo zdaj blizu 300 milj. atroakov, nri pa potrebujemo zdaj 405 milijonov. Torej rui sami 105 milj. več ko popied celo cesarstvo. Državni dolg pa ae je samo lani pri nas za 122, pri Magjarib za 105 milj. pomnožil. Deželni atroaki za Štajarsko pa 80 narastli od 1871 leta do letos od 2J5000.000 na 3,8OO.OOO.goldinarjev. Eaj 6uda, 6e sc atevilo eksekutivnih dražb zmirom pomnožuje, cena poseatev pada, in zaostali davki grozno naraš6ajo, ter na nekaterih krajih spodnjega Štajerja celo črez 40°/0 predpisanib dosegajo. Zategadelj 8mo se mi slovenski poslanci zmirom, trudili za večjo varčaoat, smo se dokler smo mogli, borili zoper nalaganja novih davkov in doklad, ter se upirali zoper nearečni in predragi dualizem v državi in administraciji. Ve6 kakor smo mislili, nam je iskuanja zadnjih let dokazala, da smo prav imeli, ko smo Vas pred osmimi leti svarili pred načeli vladajoce ustavoverne stranke, katera je v tem 6asu vso oblast v rokab imela, in je zategadelj za goapodarstveni propad ceeartva in dežel odgovorna. Upam, da Vam ne bode žal, da evojih poslancev nijste iz tiste stranke vzeli." Govor je bil z občnim odobrenjem od vseh stranij sprejet. (Eonec prih.) Od sv. llja v Slov. goricah. (Letina — obeaenec — ubojstvo.) Letina je pri nas silno lepa. Ozimine in jarine, vinogradi in tudi sadje, Tse lepo kaže. Vse nam obeta obilno žetev in pridelka, samo, da bi nas ljubi Bog strašne to6e obvaroval. — V torek 4. t. m. zjutraj so naali Franc Fleischaker-ja v hramu jbešenega. Ali ga je kdo obesil ali je sam to storil, to Bog ve. Dostikrat se je tožil svojim prijateljem, da si še jesti prav ne upa, da bi kje jedila zastrupena ne bila. — V noči od 8—9 t. m. so ubili Dobrenski ponočnjaki viničarja And. Mažeka na Dobrenu. Imel je samo cden udarec ravno k sencu. Govori se, da ga je udaril sin Dobrenskega župana. Res straane reči se godijo tukaj pri nas. Mladina postaja vedno hudobniša! Iz Velenja. (Samomor — rogovilež.) Eamor človek brez vere naposled pride, kaže naslednji dogodjaj, kterega smo v preteklem tednu tukaj doživeli. V grajšini na Gorici so našli v nedeljo jutro obešenega hlapca. Samomorilec uže dolgo časa ni ve6 v cerkev dohajal, zaklel je pa ekoraj pri vsaki besedi tako grozno, da 80 ljudje se bali ga. Vkljub temu življenju in takej nearečnej smrti, je pa hotel vendar grajaak župnika siliti, da bi bil nesrečnež pokopan z avemi obredi, kakor je to navada pri pogrebu poatenih katoliških kristijanov. Seveda mu je ta nameravana demonstracija spodletela. Dobro je, dostikrat tudi potrebno, da se napake prebivalstva ali osobja očitno grajajo. Hudobno in nearamno je pa, 6e izmialjene reči kdo javno8ti podajavUže več mesecev se nabajajo v rGo8p." dopiai iz nŠaleške doline", iz ,,Šmartina", iz pVelenja" pisani od neke osebe, ktera sedaj tega, sedaj unega brez avega uzroka napada. Človek je nprivandral" iz Trsta, Velenjčani so mu pomagali, da je zamogel živeti, in da ga sodnija ni djala na boben. Sedaj pa v zahvalo za prejete dobrote tukaj rogovili, ter nemir in laži seje med poštene prebivalce. Eer uže dolgo drugod kje službe proai, želimo, da mu jo Bog nakloni kmaln. Vsi mu želimo: radostuo potovanje! J. S. Od sv. Totnaža nad Veliko nedeljo. V listu ,,Slov. Gosp." št. 22. smo bili Tomaževčani hudo zdelani. Dopisnik je letino, ki je ae v božjem varstva, dobro zadel, ali konečno razpravlja take reči, da jih prinesti ne moremo. Zakaj bi se slabosti, kojih gospodarji niso veelej sami krivi, križem sveta raznaaale. Dolžni smo vsi, skoraj tudi najboljši goapodarji, pa da bi bili oderuhi, tega si Tomažev6ani ne damo radi oponašati. Eolikor mi je znano, dopisuika nikdo ni odrl in ga tudi nima pri Čem. Tukaj so pridni goapodarji in delavci, ki si poateno kruh služijo, akoravno v tako slabih časih nekterega budo vije. Da ljudje obrajtajo ,,81ov. Gosp." je gotovo znamenje to, ker na našo poato vsak teden blizu 40 listov pride, ki jih Tomaževski poseatniki ber6. Zato pa dopisniki naj opazno pišejo in nikogar brez potrebe ne žalijo! Franc Škerlec.