Prispevek raziskuje značilnosti in funkcijo pravila de minimis, njegovo obstoječo uporabo v okviru konkurenčnega prava EU in na področju javnega naročanja, nato pa presoja uporabo tega pravila na področju ekonomskih svoboščin notranjega trga. Izpostavlja tako primere, iz katerih izhaja, da pravilo de minimis ni združljivo z notranjim trgom, kot naraščajočo množico odločitev Sodišča EU, iz katerih izhaja ravno nasprotno. Na tej osnovi prispevek na osnovi teoretičnih komentarjev tega pravila diskutira o prednostih in slabostih potencialne uvedbe tega pravila na področje notranjega trga. Avtorica zaključuje, da okviru notranjega trga EU pravilo de minimis povečuje avtonomijo nacionalnih oblasti in tako krepi demokratičnost odločanja v EU kot sistema večstopenjskega vladanja. Preko ptega pravila namreč državne članice ohranijo pristojnosti na področju tržnega prava, kar zadeva pravila, ki formalno ne diskriminirajo med domačim in uvoženim blagom, osebami in storitvami, katerih namen ni urejati trgovine z drugimi državami članicami in katerih omejujoči učinki na delovanje notranjega trga so preveč nedoločljivi in posredni, da bi lahko obveznost iz te zakonodaje predstavljala kršitev PDEU.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KFW1TAYD

COBISSID

4399147

Objavljeno

20.07.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hojnik, Janja (2012). Prenos pravila de minimis iz konkurenčnega prava na področje svoboščin notranjega trga EU. Lexonomica, letnik 4, številka 1, str. 25-50. URN:NBN:SI:DOC-KFW1TAYD from http://www.dlib.si

MLA:

Hojnik, Janja. "Prenos pravila de minimis iz konkurenčnega prava na področje svoboščin notranjega trga EU." Lexonomica letnik 4. številka 1 (2012) str. 25-50.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFW1TAYD>