Kakor po svojskih znaèilnostih prepozna- mo èloveka, èeprav ga nismo videli dalj èasa — neke znaèilne poteze se ne spremenijo kljub potekanju let —, tako tudi Cerkev v našem èasu ve`ejo s Cerkvijo iz drugih obdobij neke poteze, ki ji zagotavljajo prepoznavnost in identiteto v razponu vekov. In med osnovni- mi prepoznavnimi potezami je prav gotovo tudi evharistija. “Cerkev dela evharistijo in evharistija dela Cerkev,” je zelo odmevna misel francoskega teologa in enega nosilcev teološke prenove na drugem vatikanskem koncilu, Henrija de Lubaca.1 Tako odmevna, da si je prislu`ila pot v Katekizem katoliške Cerkve (št. 1396), pa tudi pape` Janez Pavel II. jo je ponovil v svoji okro`nici Cerkev iz ev- haristije (št. 26). @e Nova zaveza nam prièa, da so Jezusovi uèenci vzeli zares njegovo naroèilo, naj to delajo v njegov spomin. Apostolska dela ima- jo kar nekaj omemb, tudi Pavel piše svojim naslovnikom o evharistiji, na neki naèin je nebeško bogoslu`je v Razodetju odsev evha- ristije na zemlji. Torej bi smeli tudi pri cerk- venih oèetih najti pomenljiva mesta, ki spre- govorijo o njej. Res jih je kar nekaj, vendar pa evharistija v prvem tisoèletju ni bila velika tema, okrog katere bi se ostrila kopja. Pre- prosto: najprej je bilo treba opredeliti bolj osnovne pojme. Tako sta se prva koncila v Niceji in Carigradu ukvarjala zlasti z odnosi in razmerji v Trojici; naslednja dva v Efezu in Kalcedonu o povezanosti in posebnosti obeh narav v Kristusu. Potem pa je stari vek poèasi zašel. Ko se je odprl problem evharistije, smo se znašli `e v srednjem veku. Res ni enostavno razlo`iti, kako nekaj vidimo, èutimo, okusi- mo kot kruh in vino, obenem pa je to Kristus. Je to zgolj znamenje? Kaj se zgodi pri sami evharistièni daritvi? Sholastika je morala na- peti vse svoje moèi, da je dospela do pojma transsubstanciacije, a ta sega onstran dometa našega razmišljanja. Ali to pomeni, da se cerkveni oèetje v sta- rem veku z evharistijo sploh niso ukvarjali niti o njej pisali? Nikakor. Vendar pa se to ni do- gajalo na glavnih cestah teološkega razmišlja- nja. Odprli pa so pomembne vsebine, ki no- sijo svoje sporoèilo še danes. Ogledali si bomo nekaj avtorjev in njihovih pogledov na evha- ristijo ter jih skušali aktualizirati. Sledili bomo kronološkemu naèelu.  1&  ;$ #&  <     Zagonetni spis, ki ga je zadnji redaktor zlo`il iz veè predlog okrog leta 100 po Kr., verjetno nekje v Siriji, si prilašèa apostolsko avtoriteto, ki pa je seveda nedokazljiva. Govori o zakramentu krsta, o molitvenih obièajih, o zgradbi prvih skupnosti in o pomembnih ljudeh v njej. Z vso previdnostjo pa tudi na- kazuje, kako naj poteka evharistièno slavje, in skrbi, da ne bi bilo zapisano kaj preveè. Smo še v èasu, ko je bil kršèanski nauk dis- ciplina arcani, nekaj skrivnostnega, o èemer se ni smelo javno govoriti pred nepoklicani- mi. Nekaj iz spoštovanja, nekaj iz varnosti. Besedilo tako naroèa, kakšna naj bo molitev nad èašo: Zahvaljujemo se ti, naš Oèe, za sveto vinsko trto Davida, tvojega slu`abnika, ki si nam jo dal spoznati po Jezusu, svojem slu`abniku. Tebi slava na veke! Amen. Nato za razlomljeni kruh: Zahvaljujemo se ti, naš Oèe, za `ivljenje   & # <  = !& #   (  & 4 &  # in spoznanje, ki si nam ga dal odkriti po Jezu- su, svojem slu`abniku. Tebi slava na veke! Amen. Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo, raz- tresen po gorah in je zgneten postal eden, tako naj se zbere tvoja Cerkev od koncev zemlje v tvo- je kraljestvo; zakaj tvoja je slava in moè na veke! Naj nihèe ne jé in ne pije od vaše evharistije ra- zen tistih, ki so prejeli krst v Gospodovo ime.2 Z malo besedami je povedano, da je ev- haristija vez edinosti za Cerkev. Zanimivo je, da je molitev za edinost Cerkve navzoèa `e ob njenem samem zaèetku, ko še ni bilo na vi- diku delitev kasnejših stoletij. In bolj ko se bo Cerkev, ki jo je potekanje èasov raztreslo po gorah èloveških sporov, zbli`evala, bli`je bo tudi skupno obhajanje evharistije, ki je cilj ekumenskih naporov.              Kot starèka ga aretirajo in vklenejo ter pe- ljejo v Rim. V kršèanski skupnosti v Antio- hiji je bil cenjen in spoštovan; škof je bil in naslednik apostola Petra. Ko pa se bli`a Rimu, drugemu Petrovemu sede`u, kjer naj bi bil vr`en zverem za u`itek krvi `eljne mno`ice, piše sovernikom v Rimu: Pustite me, da bom hrana zverem, po ka- terih lahko dose`em Boga! Bo`je zrno sem in zobje zveri naj me zmeljejo, da bom spoznan za èist Kristusov kruh. Rajši se dobrikajte zve- rem, da mi postanejo grob in ne pustijo prav niè od mojega telesa, tako da ne bom komu v nadlego, ko zaspim. Tedaj bom v resnici uèenec Jezusa Kristusa, ko svet ne bo videl niti mojega telesa. Prosite zame Kristusa, da bom po tem orodju `rtev Bogu.3 Vstop kristjana v evharistijo je tukaj do- konèen. Muèenec se prilièi Kristusu v daro- vanju svojega `ivljenja in se primerja z zrnom za evharistièni kruh. Kakor se tisti kruh spre- meni v Kristusovo telo, tako se muèenec v sa- mem darovanju prilièi Kristusu. Ker se je Kristus daroval zanj, dobiva prav od njega tudi muèenec moè, da se ves daruje Kristusu in mu s tem postaja skrajno podoben. Prejemanje evharistije mora tudi nas us- posobiti, da darujemo svoje `ivljenje, ne nuj- no na krvav naèin, a zato niè manj temeljito. Prav po tem darovanju svojega èasa in svojih moèi lahko “dose`emo Boga”, se pribli`amo njegovi ljubezni, saj tako postajamo izraz njegove ljubezni. Vse to pa izhaja iz prejema- nja evharistije, ki nikakor ne more biti loèeno od vsakdanjega `ivljenja: odnosov, skrbi, naèrtov, veselja ... In v vse to vstopamo vedno bolj “kristolièni”, kadar pustimo evharistiji, da deluje v nas, kakor je delovala v Ignaciju.           Justin je filozof in obvlada razliène misel- nosti svojega èasa. Zato potem, ko postane kristjan, nastopi v obrambo vere, ki jo je spre- jel. Javno mnenje jo namreè napada in vrstijo se podtikanja. Kaj neki se dogaja tam za nji- hovimi zaprtimi vrati, kamor ne pustijo ni- kogar razen svojih? Zato Justin razkrije, ko- likor je bilo mo`no in potrebno, in sprego- vori tudi o evharistiji. Njegov opis prihaja nekje iz sredine drugega stoletja. V njem bomo zlahka prepoznali vse današnje temelj- ne dele mašne daritve. Ta hrana se imenuje pri nas »evharistija«. Nihèe je ne sme prejeti razen tistega, ki ve- ruje, da je resnièno, kar uèimo, in se je sko- pal v kopeli za odpušèanje grehov in prero- jenje ter tako `ivi, kakor je Kristus uèil. Kajti tega ne sprejemamo kot navaden kruh in na- vadno pijaèo, temveè smo pouèeni: kakor je naš Odrešenik Jezus Kristus, ko se je uèloveèil, po Bo`jem Logosu prejel meso in kri za naše odrešenje, to je tista hrana, ki je po molitvi k Logosu od njega z zahvalo pos- veèena in s katero se po spremenjenju hranita naše meso in naša kri, meso in kri tega       utelešenega Jezusa. Kajti apostoli so nam spo- roèili v spominih, ki so jih napisali in se ime- nujejo evangeliji, da jim je Jezus tako naroèil, da je vzel kruh, se zahvalil in rekel: »To de- lajte v moj spomin, to je moje telo«; in da je prav tako vzel kelih, se zahvalil in rekel: »To je moja kri« in dal samo njim. Tudi to so hu- dobni demoni zaèeli posnemati in so naroèili, naj se to dogaja tudi v Mitrovih mi- sterijih. Veste namreè ali vsaj lahko izveste, da se pri obredih uvajanja postavljata kruh in èaša vode z nekimi reki pred èloveka, ki vstopa v te misterije. Odtlej, ko se je to zgodilo, se tega vedno skupaj spominjamo. Tisti, ki kaj imamo, pod- piramo vse reve`e, in vedno smo zdru`eni. Za vse, kar prejemamo, slavimo Stvarnika vesoljs- tva po njegovem Sinu Jezusu Kristusu in po Svetem Duhu. Na dan, imenovan dan Sonca, se na istem kraju zberejo vsi, ki prebivajo po mestih ali na kmetih; berejo se spomini apo- stolov ali spisi prerokov, kolikor dopušèa èas. Ko bralec neha, predstojnik z nagovorom opo- minja in spodbuja vse, ki smo navzoèi, naj po- snemamo te èudovite reèi. Nato vsi hkrati vsta- nemo in molimo. Ko nehamo moliti, prinese,   & # Jacob Jordaens, Èešèenje evharistije, olje na platnu, 1630, National Gallery of Ireland, Dublin, Irska.  # kakor sem prej povedal, kruh, vino in vodo. Predstojnik moli in se zahvaljuje, kolikor more, in ljudstvo mu pritrdi: »Amen.« Nato se z zahvalo posveèene stvari razdelijo in vsak prejme dele`; tistim pa, ki niso prisotni, se pošlje po diakonih. Vsak, ki mu gre dobro in je voljan, daruje po lastni odloèitvi, kolikor hoèe. Kar se nabere, se shrani pri predstojniku, in ta pomaga sirotam in vdovam, takim, ki za- radi bolezni ali iz drugega vzroka `ivijo v po- manjkanju, jetnikom, prišlekom, ki so tujci; na sploh predstojnik skrbi za vse, ki so v stiski. Na dan Sonca pa se vsi hkrati shajamo, ker je to prvi dan, ko je Bog spremenil temo in snov ter naredil svet, in ker je naš Odrešenik Jezus Kristus ta dan vstal od mrtvih. Kajti na dan pred Kronosovim dnevom so ga kri`ali in na dan po Kronosovem dnevu, tj. na dan Son- ca, se je prikazal apostolom in uèencem ter jih uèil to, kar smo sporoèili tudi vam, da bi o tem razmislili.4 Oèiten je `e poudarek na dveh delih bo- goslu`ja, na branju bo`je besede in na ev- haristiènem obedu. Pri branju se upoštevata tako nova kot stara zaveza, to je spomini apostolov in spisi prerokov, kar je dokaz na- vezovanja mlade Cerkve na staro judovsko izroèilo. Obenem je nakazan tudi odmik, saj kristjani slavijo kot poseben dan nedeljo, to je dan Sonca, in ne sobote, Kronosovega dne, kot je to pri Judih. Oèitno je, da Justin piše poganom, saj uporablja njihovo poimeno- vanje za dneve. Jasno je od ostalega obreda oddeljena tudi evharistièna molitev, ki je predstojniška po svojem znaèaju, a se ji ljudstvo pridru`i s hebrejsko tujko “Amen”. Ker smo še v èasu liturgiène nedoloèenosti in improvizacije, je oblikovanje besedila osrednje molitve prepušèeno posameznemu voditelju obreda, seveda po toèno doloèenih smernicah. Justin nas tukaj uèi govorice o evharistiji. Tudi danes je kljub ponovni uvedbi domaèega jezika evharistija za mnoge zunanje opazovalce nenavadna, morda skrivnostna. Èe se ji kdo od zunaj pribli`a z nenaklonjenost- jo, si bo lahko izoblikoval vrsto predsodkov in obto`b. Zato je dol`nost kristjana, da zna tudi spregovoriti o evharistiji na spoštljiv in razumljiv naèin, da pojasni svojo vero, da utr- di vero šibkejših, da prijazno povabi k veri ne- verujoèe.   !        "  Severna Afrika tretjega stoletja je bila dele`na njegove pastirske slu`be. Kot škof v Kartagini se je moral sooèati z marsikaterim problemom, od preganjanj, shizem, vraèanja odpadnikov pa do samovolje pri bogoslu`ju. Tako je skupina vernikov zaèela obhajati ev- haristijo samo z vodo. Ciprijan domneva, da je razlog za to absolutno abstinenco strah, da bi udele`ence prepoznali po zadahu in jih po- tem kot kristjane izroèili sodišèu. S tem v zvezi je napisal pismo, ki je v ce- loti objavljeno v tej številki naše revije.5 To je skoraj edino besedilo iz patristiène litera- ture, ki se ukvarja zgolj z evharistijo. V njem Ciprijan rešuje zlasti problem uporabe vina pri bogoslu`ju. Pri tem pa seveda uporablja argumente, ki se`ejo preko tedanjega prob- lema. Poka`e nam, kakšno je njegovo celovito gledanje na evharistijo, od kod izvirajo doloèila glede njenega obhajanja in kaj je pri njej preprosto nespremenljivo. S tem pa tudi nam izprašuje vest. Mar- sikdaj bi radi prilagodili evharistijo svojim okusom, tako glede dol`ine kot glede sode- lovanja. Postavili bi si kar svoja pravila glede na svoja obèutja in lasten okus. Ciprijan pa jasno poka`e, da je evharistija nad èlove- škimi `eljami. Je bo`ji dar, ki ga lahko sprejmemo; nikakor ni eden od artiklov na polici v veletrgovini, ki se ponujajo na izbiro. Zato je pri njej edino primerna dr`a spoštlji- vosti in hvale`nosti.       #   " = "      >    Smo `e v “kršèanskem” èetrtem stoletju. Janez iz Antiohije postane carigrajski patriarh skoraj proti svoji volji in kmalu po posveèenju tudi trn v peti tistih, ki so hoteli imeti slad- kobesednika za škofa v prestolnici. Jasno je namreè povedal, da mora vera imeti odraz tudi v vsakdanjem `ivljenju. V svojih odmev- nih govorih je grajal razsipnost in nemoral- nost dvora, spodbujal k askezi in še bolj k pomoèi reve`em. Seveda je postal kmalu tarèa spletk in dvakrat poslan v izgnanstvo, kjer je tudi umrl. O evharistiji je spregovoril v kar nekaj govorih. Hoèeš okrasiti Kristusovo telo? Dobro, torej ne pústi, da bi bil nag; potem ko si ga poèastil s svilenimi tkaninami, ne pústi, da zunaj umira od mraza, ker je nag. On, ki je rekel: “To je moje telo,” ... je rekel tudi: “Laèen sem bil in mi niste dali jesti,” in: “Vse, èesar niste storili enemu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.” Kristusovo telo, ki stoji na oltarju, ne potrebuje plašèev, ampak èistih duš; tisto pa, ki stoji zunaj, je potrebno velike skrbi ... Najbolj všeèno èešèenje, kar smo ga sposobni dati njemu, ki ga hoèemo slaviti, je takšno, kakor ga sam hoèe, in ne, kakor mislimo mi ... Kakšno korist bo imel Kristus od tega, èe je njegova miza po- krita z zlatimi posodami, medtem ko istoèasno on sam umira v osebi reve`ev? Zaènite nasièevati laène, in èe vam potem ostane še kaj denarja, okrasite tudi njegov oltar. Mu daruješ zlat kelih, ne daš mu pa kozarca hladne vode? Ti priskrbiš za oltar tanèice, pretkane z zlatom, njemu pa ne ponudiš potrebne obleke. Kaj mu to koristi? ... Èe bi ga videl ogrnjenega v cunje in vsega prezeblega od mraza, pa mu ne bi dal obleke, temveè bi dal postaviti pozlaèene stebre, rekoè, da to delaš njemu v èast, mar misliš, da on tega ne bi vzel kot tvoj zasmeh in kot najvišjo `alitev? ... Bog ni nikoli nikogar obsodil, ker ni dal nje- govim svetišèem bogatega okrasja; grozi pa celo s peklom, z neugasljivim ognjem in kaznijo   & # skupaj s hudobnimi duhovi, èe kdo zanemari pomoè ubogim. Zato pa, ko krasiš njegovo hišo, ne preziraj brata, ki je v stiski; on je pravzaprav veliko bolj dragocen zaklad kot tiste reèi.6 Janez tu brezkompromisno poka`e, da ev- haristija ne sme biti loèena od `ivljenja. Kar predstavljamo si lahko konkretne primere de- janj, ki so mu navdihnila navedene misli. Dvor se razkazuje in šopiri celo pri bogoslu`ju, in to na raèun mno`ice brezpravnih in sestradanih. Ni mogoèe èastiti Jezusa, obenem pa zanièevati brata ali sestro v potrebi. Evharistija, ki je bo`ji dar, nas usposablja za darovanja sebe in svojega vsem tistim, ki so v taki ali drugaèni stiski. Janez ne nasprotuje lepemu bogoslu`nemu prostoru, nikoli pa ga ne postavi na prvo mesto. To pa lahko spodbuja tudi nas, da v Cerkvi in v cerkvi damo prednost èloveku in ne zidovom, sicer tvegamo, da bomo postali kustosi v muzejih, namesto da bi bili ̀ ivi kamni duhovne zgradbe. Sporoèilo cerkvenih oèetov o evharistiji je le navidez skromno. Èeprav se še niso spušèali — ker paè še ni bilo potrebno — v razpravo o za- kramentalni navzoènosti in transsubstancia- ciji, so ob evharistiji nekako mimogrede po- vedali mnogo bistvenih reèi, ki niso izgubile pomena niti po tolikih stoletjih. To je le še en dokaz, da gre pri evharistiji res za tisto temelj- no potezo, ki povezuje Cerkev vseh èasov, in ki bo, tako upamo, nekega dne povezala v edi- nosti vse, ki verujemo v Kristusa. 1. H. de Lubac, Méditation sur l’Église, Pariz, 1953, r-2003, 45-46. Ta izraz pripisujejo razni viri tudi Ciprijanu ali Psevdo-Hieronimu. 2. Spisi apostolskih oèetov, prev. A. Sterle, G. Kocijanèiè, Celje, 1996, 41-42. 3. Spisi apostolskih oèetov, prev. F. Omerza, G. Kocijanèiè, Celje, 1996, 153-154. 4. Justin, Apologija I, 66-67, v: Logos v obrambo resnice, prev. G. Kocijanèiè, Celje, 1998, 233-235. 5. Ciprijan, Pismo 63. 6. Janez Krizostom, Komentar Matejevega evangelija, 50, 3-4.