MLADINSKI NOVIČAR Miisarjk in deea. Ku so post.'tili i-i:skcgu piTdsrdnikti Masar\Ua otroci. tlu niu (fstittijo k oscnidesptletiiJci in izroče durila, so se začcli z njini pogovarjati, in v dvoiani praškega grachi, kjer je hilo zbrtuiili \eč sio otrok. je bilo uenavadno /ivo. Mali vosčjlci so po vrsti stopali pred Mosaryka, mu Čestitali, okrog in okrog pa jti .stalo vse poluo otrok. Naenkrat st* .skozi vrste otrok prerine mal, petleten 1 di fkn s krasnimi svilenimt lasmi. se nstavi pred Masarykom in pu gleda, ne da bi treuil 7. očesom. Ko je otrok. ki mu je \ tistem trenutku deklamiral, nehal, se i \lasaryk, inislec, da liovc mali deeko deklamirati. obriie k njemu in inu ipče: >Kaj pa želiš ti. nmli?« Toda otrok je inolčal in gn je še naprej nepremicno gledal. ^ Masarvk je razmnel, pogiadil je dečka po glavi in mu smejoč se dejal: »Ti uimaš I tofcj noliene čestitke? Ti si prišel sanio, da me vidiš? Prav imaš; to je lepše.c Otrok je bil vts iz sebe od srefe in radosti. — V drugi skupini je neki nial Slovaček podaril Masaryku živo črno jagnje z rdečini trakom. Otroci se ga nikakur niso inogli naglcdati. Prišel jc jjrcdscdnik s spremstvoin in nt-kdo iz spremstva ga jc \prašal: >Kaj bonin s tem jagujetom?« Predsednik se je zasmejal: >Naj rase jujrnje. Nt* bomo ga pojedli. Odnesli ga boino v Laiu*. kjer bo raslo iu koncalo naravne snnti.« OtroŠKc ofi so .sijale radosti. • 96 otrok na mrtvaškem o /.iiiiieiijal evropske giamp 7. anieriškiini | utuaini. Inicl je obojno težo. odnosno mero za enakoveljavno. pa st* je kruto zmotil. \ Radi tt' usodne uesreče je nastal pred bolnišuico ne sunio pretresujoč jok, marvetr se je dvigala tudi silna nejevolja razburjeiiega Ijudstva proti upravi zavoda. Mno-žica jc liotela liišo napasti in uedolžno slrežništvn pretepsti. štražniki in ognjc-gasci ho morali priti. da so hrup ustavili in Ijudi pomirili. — Nesrefa rc« nikdar ne pofiva. Upaino. da otroci niso bili oiimdežfviiiii z grehi in so božjo soclbo dobro ijrcslali. Ne takih reci — otroku! Na Bavarskem {v kiaju Saarbriicken) je prišel so-sedov petletni fantirek niladi gospe voStit za god. Gospa 11111 je v neprevidnosti »atočila požirek žganc, sladke pijate. Uetku je tekuHna ofividno ngajala. pa si je v nenuvzocnosii gospe natof-i) stadkega nektarja se trikrat. Ta iiepreiinSljena tatvina mu je ugasnila tnlado življenje. Drugi dan ga je tako zdftovalo, da je podlppcl. Zdravnik je ugntovi! zaslnipljenjc z alkohnlom. Ti ncsrefni strup! it »Zapišite svoje zadnje sanjel« — tuko doinačn natogo je dula učiteljica v krajti Lerteks (Ceško) \1eeme1n svojego razrpiU. tO^cini \oj\eh je to rt-i- prav rfobT« po-godil. Popisal je — vv se ni lagal — kako pp je s svojima sonfencenia (Sabck iu Nernd) na bližuji roki Sazava drsal, pa se jt1 letl udrl in so vsi trije po strašni borbi utonili. čudno! Poznoje ga je ta ne.srcča res zaciela. Neki prijatelj jih jc povabi! na svoj dom. Na po(i k njeintt so nmrali iti ?ez omenjeito vodo, ki jc bila zainrznjeiia. Led se je upognil in vsi so se pogrcznili v mrzli grob, Ali niso bile sanje opomin. naj bodo oprczni, obeiu-m pa vsekdnr pripravljeni. stopiti nred sodbo bužjn? Dostikiat se Bog poslu/.i Uidi sanj, da človeka posvari ali ga npozori na nevarnost. »Čujte in niolite!« Plemenito jt* ravnal. Ulizu inesta Klattau na zaliodnem češkem jc sli«al neki inizarski ponuK-nik silno vpitjc. Šest otrok se je pri drsanju pogreznilo pod led. Brž je skočil ita pomoČ. a se je tndi njeuni udrlo. S silo je, stoieč v nirzli vocli, prodrl ledeno skorjo ter se prckopa) do otrok. Trikrat je skofif v vodo in rešil vscli šest. Ko so doinači piihiteli. da bi si> itiu /ahvalili, ga že ni bilo več. Ni iskal hvale. storil j.- !-• s\njn dolžnost iz ljubtvui