i - iiii delavec. Ena prvih in poglavitnih nalog pravega in vestnega ljudskega učitelja je, da vpliva na vzgojo in nadaljno izobrazbo šoii odrasle mladine, jo vodi še nadalje, jo blaži in ji utrjuje značaj. Rod za rodom naj prevzame dediščino od prejšnjega in naj nadaljuje to, zida nadalje in izpopolnjuje ljudsko izobrazbo in omiko in tako širi prosveto. Nikdar naj ne bodi pokoja ali eelo nazadovanja na tem poprišču. Cim boljši in čvrstejši je posameznik, tem popolnejša je celota. Mnogo je pa odvisno od dobre šole, posebno pa od zavednega učiteljskega stanu. , Država, ki ne stori svoje dolžnosti glede šole in jo zanemarja, škoduje ljudstvu in s tem tudi sebi. V naši državi še nlmamo obligatoričnih nadaljevalnih šol za šoli odraslo mladino. Čas od 14. do 18. leta je pa prav posebno važen za razvoj človeškega življenja in ta vrzel se najlažje izpolni z nadaljevalno šolo. Naša slovenska mladina se je brla začela pred vojno prav marljivo gibati. Brezdelno pohajkovanje ob prostem časn, brezbrižnost do domačih in svetovnih dogodkov, se je polagoma umaknila želji in hrepenenju po nadaljni izobrazbi. Ustanovilo se je mnogo izobraževalnih in drugih sličnih društev, kjer se jc mnogo storilo za prospeh obče izobrazbe. Želimo le, da se to delo še z večjo vnemo nadaljuje po vojni. Mladi učitelj naj se marljivo vdeležuje tega mnogo obetajočega gibanja med našo mladino. Kako široko in hvaležno polje ima tu! Vsak učitelj, mlad ali star, naj sodeiuje ali neposrednje z živahno udeležbo ali posrednje z besedo, svetom, navodili aii kakorsikoli bodi. Mladi učitelj naj skupno skrbi s starejšim učiteljem za svojo nadaljno izobrazbo. Tu ne srae biti nikakršnega razpora in cepljenja. Vsi imejmo isto nalogo in kar storimo najmlajšim tovarišem, koristi tem, kakor tudi šoli. Ako ne pridejo mladi učitelji k nam, poiščimo jih mi! Pri mladih tovariših nista zavest v izpolnjevanju dolžnosti in prevdarnost tako razviti, da bi jih delali odgovorne za njih dejanja in nehanja. Kakor bratje med seboj moramo v organizaciji in izven nje prostovoljno in z veseljem skupno delati in stremeti za istimi cilji. Nihče naj ne ostane zunaj organizacije, nihče ni zadnji, vsak naj zastavi v nje prospeh svoje najboljše nioči. Naša organizacija naj bo zgied drugim organizacijam. Ako se lahko ponašamo z vzgledno organizacijo, nas bodo rade sprejemale v svojo sredo tudi druge organizacije. A če smo v svoji organizaciji vse prej kot vzor, s čim naj iz- pričamo, da smo dobri kulturni delavci? Nič ni popolnega pod solncem, nobena organizacija ni brez pomanjkljivosti, nobena brez napak. Zato le navzgor brez prenehanja, brez pokoja! Skušajmo uresničiti svoje ideale! Kot vestni kulturni delavci moramo delati vse v občo korist, ne samo v korist posameznim slojem in stanovom. Pravi narodni kulturni delavec ne podira in ne razdvaja, temveč zida in združuje in združeno zastopa in podpira. S frazami, zabavljanjem, poniževanjem in s sovraštvom do svojih nasprotnikov ne dosežemo nikakršnih uspehov. Prava ljudska vzgoja in uspešno kulturno delo stoji izven politiškega strankarstva, ki je več ali manj egoistično, ki ima le razdirajočo in razdvajočo tendenco. Sleherni, tudi zadnji ud človeške družbe se mora pridobiti za splošnost; in če imamo srce za uboge in najubožnejše ljudi, če se potegujemo za zboljšanje njih gmotnega položaja in če delujemo za njih izobrazbo, delamo v ljudsko korist v besede pravem pomenu. Nesebično delo za vse, posebno ako je to v korist in v oblaženje tlačenim in zapostavljenim, to je delo in stremljenje za .človečanstvo, delo brez ozira na hvaležnost in plačilo. Pomagajmo organizirati ljudstvo gospodarsko in politiško. Prosveta je najboljše orožje proti skritim in odkritim sovražnikom ljudstva. Z besedo in dejanjem, z govorom in pismom moramo vselej in povsod delovati za svobodo in blaginjo ljudstva in brez strahu in javno kazati na nevarnost in škodo, ki preti ljudstvu in na one, odkoder prihaja. Če tudi je tako delovanje v prvi vrsti v korist ljudstvu, torej tudi nam, ki smo deli celote, je vendar zgodovinska resnica, da ve dobro vzgojeno in temeljito izobraženo ljudstvo najprej in najbolje ceniti dobro urejeno šolstvo. V teh hudih in žalostnih časih vendar ne smemo pozabiti, da imamo poleg ožjih ciljev še širše in višje naloge. D.