Zaupajtno! Sedaj, ko vršimo intenzivno in smotreno delo za združenje vsega učiteljstva kraljestva SHS v enotno strokovno orga nizacijo, nimajo nekateri ljudje nujnejšega dela, nego da izrekajo dvome o možnosu takega združenja. Pr v a i n z a d n j a možnost je aaša dobra, pošten a i n mo š k a v o 1 j a! Kdor nima t_, dobi vse polno izgovorov, da naše prizadevanje pač lahko zavira, a zadovolji- 'jga konca ni mogoče preprečiti. Na nainični poti je tudi vsak, kdor išče ob +ej priliki strankarskih, sebičnih ali kakršnihkoli koristi in pridobitev. Nam gre -_o blaginjo vsega učiteljstva naše države, aam gre za razvoj našega šolstva in potemtakem za kulturno bodočnost naroda. To je naš končni smoter. Vsaki dragačni nameni, posebno pa vsi osebni momeiiti so že iz vsega početka absolutno izključeni! Kdor je prešinjen od stanovske zavednosti in kdor ni inficiran od politiške kuge polpreieklosti, ta ne omahuje v svoji dobri veri v bodočnost, ampak mirnc in zaupno čaka bodočih dogodkov! Izgnbiti ne moremo ničesar — nasprotno, vse samo pridobimo! Malodušnikov in intri- -mtov ne poslušajte, temveč se opirajte ;;a trezni preudarek, ki nam kaže pot pod skitpno streho ter zbližuje vse tovariše '' tovarišice v čuvstvu zaupanja tcr krenega, odkritega hotenja! Vsi hočenio v UJU! Kdor pa hoče drugače, ta dokazuje, da mu ni do naše stanovske skurnor.ti. Razpravljajte o naših načrtih temeljito in stvarno! Naposled pridemo dc sklcpov, ki uresničijo naše načrte. E. G. \ Srednje šole in pritikline. V »Slov. Narodu« z dne 13. maja t. !. št. 111., piše pod naslovom »Srednje šole in pritikline« neki profesor zasmehljivo o ljudskošolskih učiteljih. Gotovi gospodje pač hočejo, da nismo mi za nobeno rabo; jako so nam nevošiljivi za naše uspehe. Hoteli bi, da bi njim bilo povsod z rožicami postlano, a drugi — pehajte se! Vprašam: Ali je oni »neporabni nadporočnik - ljudskošolski učitcli^ Podobno vojnini kuratom in zdravnikom bil takoj prvi dan imenovan v tem činu? Gospod profesor, povejte mi, ali ni tudi ta ljudskošolsjd učitelj moral garati in služti Svabu po vseh mogočih kurzih in šoUiI;, preden je postal oficir ter dobil dve zlati zvezdi? Ali je morda ta profesor navajen protekcije, da jo išče celo pri avstrijskih vojakih? Ali ni to bilo prav, da so tudi diugi mogli avanzirati do oficirjev, pa četudi brez znanja — klasičnih jezikov? Gospod srednješolski profesor je uverjen, da je avstrijska vlada ljudskošolski uciteljski stan protežirala kot n. pr. aktivne oficirje, ko je pri etapnem poveljstvu arzala — »neuporabnega nadporočmia Muaskošolskega učitelja«. V tej vojni sem tudi jaz mnogo izkusil ia v svojih mnogovrstnih dodeljenjih spozaal profesorja, ki je bil ... kot noč: zmožen ni bil niti za ljudskošolskega učitelja ter bil v Belgradu kot tak odstavljen, pa mi aiti v sanjah ne pade na um, da bi ta slučaj uporabil proti vsemu stanu. Tudi jaz sem bil nadporočnik-ljudskošolski učitelj (pljunite v& mene, gospod profesor!) pa sem imel za komandanta celih 6 mesecev starejšega nadporočnika, ki je bil v civilu kaznilniški pazaik, v strelnem jarku nas je znal voditi bolj kot kak —¦ srednješolski profesor klasičnih jezikov. Drago Hudč.