Poštnina plačana ▼ gotovini. Slo/emki hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2'— a Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto IV Celje, dne 15. decembra 1933 Štev. 25 Kako je s hmeljem 1933 O letošnjem hmelju prinaša list »Journal of the Institute of Brewing« v eni svojih zadnjih številk zanimiv razgovor svojega dopisnika z g. Sydney Myer, ki je, kar se hmelja tiče, gotovo ena najme-rodajnejših osebnosti v Angliji. Razgovor je ponatisnil tudi francoski list »La Pettite Gazette du Brasseur« z dne 30. pr . m. in prav tako še mnogi drugi. Svetovni pridelek hmelja v letošnjem letu ceni g. Myer kakor sledi: Nemčija: Hallertau .... 48.260 stotov Spalt ! 5.588 » Hersbruck . . . 4.572 » Württemberg . . 9.398 » Baden i. dr. . . . 1.778 » 69.596 stotov Češkoslovaška: Žalec 43.180 » Uštek i. dr. ... 17.780 » 60.960 » Jugoslavija . . . . 15.240 » Poljska 17.780 »: Francija 15.240 » Belgija ! 8.636 » Anglija 106.680 » Amerika 149.860 » Angleške kolonije . . 13.716 » skupaj . 457.708 stotov Potrebo hmelja ceni g. Myer: v Angliji na...................... 139.700 stotov v Ameriki na...................... 152.400 » in drugod na . ................... 220.980 » skupaj na . 513.080 stotov Pri cenitvi pridelka in potrebe hmelja ni upoštevana le Rusija, ki pa hmelja gotovo ne bo izva- žala in zato tudi ne izpremenila celotnega položaja. — Iz navedene cenitve se pokaže tak primanjkljaj hmelja, kakor ga že ni bilo petdeset let. Saj znaša potreba hmelja za 37.372 stotov več, kakor pa se ga je pridelalo. Potreba hmelja v Ameriki, ki bo leta 1934 v polni konjunkturi, lahko povzroči tako povpraševanje, da mu bo nemogoče zadostiti. Kar se tiče starih zalog, izvzemši onih v pivovarnah, trdi g. Myer, da so se že zelo skrčile. Iz leta 1932 sploh ni nobenih več, iz leta 1931 prav malo, iz leta 1930 par tisoč stotov in nekaj več iz leta 1929 — to je vse, kar bi se v slučaju potrebe še dalo izkoristiti. Z ozirom na neznaten padec porabe v pretekli sezoni je presenetljivo, da so bile cene tako neenakomerne. Če smatramo nakupe le kot nakupe za prvo silo, pomeni to že majhen dvig. — Tako torej, g. Myer, ki je glede vnovčenja letošnjega pridelka vsekakor optimist. Vsi hmeljarji, zlasti pa tisti, ki hmelja še niso prodali, gotovo prav iz srca želijo, da bi imel mož prav in bi njegova kalkulacija držala. J. B a r t h & S.: O hmelju 1932/33 (Dalje.) Zadnja uredba bo obvarovala nemške hmeljarje katastrofalnih posledic lovljenja konjunkture. Uredba pa bo le tedaj dosegla svoj cilj, ako bodo v izvršilni naredbi določene tudi potrebne mere za smotreno izboljšanje kakovosti hmelja potom izbire sadežev in uporabe vseh tehničnih napredkov glede kulture in sušenja. To bo obenem tudi najboljša reklama za nemški hmelj, ki bo imela za posledico nazadovanje uvoza in na- raščanje izvoza. Vsekakor pa bodo morali hmeljarji svoje interese spraviti tudi v pameten sklad s pivovarskimi in onimi hmeljske izvozne trgovine, ker se hmeljske cene gibljejo pač na mednarodni bazi, stvorjeni iz povpraševanja in ponudbe v vseh okoliših. Kakovost nemškega hmelja 1932: prima srednji slab % % % Hallertau . 75 20 5 Spalt . 60 20 20 Hersbruck . 40 30 30 Aischgrund . — — — Tettnang in Bodensee . . 60 30 10 Württemberg in Baden . . 50 30 20 Uvoz in izvoz hmelja v odnosno iz Nemčije: uvoz: izvoz: 1. 10. 1930 do 30.9. 1931 . 29.672 stot. 40.796 stot. 1. 10. 1931 do 30.9. 1932 . 11.123 stot. 29.207 stot. 1. 10. 1932 do 31.5. 1933 . 10.463 stot. 11.347 stot. Državna vlada je NHPD v letu 1932 za regu- lacijo hmeljskih cen zopet dala 1,500.000 (26,400.000 Din) kredita, katerega je koncem oktobra NHPD lahko že zopet vrnila. Z zadoščenjem moramo poudariti, da je NHPD vršila svoje delo brez vsakega medsebojnega ribanja s hmeljsko trgovino. Za leto 1933 je NHPD glede preskrbe kredita navezana sama nase. Hmeljarsko društvo je pozvalo hmeljarje, da v ta namen vplačajo za vsako rastlino po 1 pf (0-17 Din) v gotovini ali letošnjem pridelku ter upa na ta način spraviti skupaj vsaj 3CO.OOO RM (5,280.000 Din) lastnega kapitala za NHPD na podlagi katerega bi NHPD potem lahko dobila potrebno posojilo za svojo akcijo. Na Češkoslovaškem je rastlina dobro prezimila. Bolhačev, ki so se pojavili, hmeljarji radi pomanjkanja gmotnih sredstev niso dosti zatirali. V maju so se pojavile tudi uši, ki so do julija pustošile večino nasadov. Kakor v Nemčiji je bilo tudi tu junija in julija večinoma toplo in deževno vreme, ki se je šele avgusta izboljšalo. Znana občulljivost čeških nasadov za rdečega pajka se je uveljavila tudi to leto. Pred in med obiranjem se je namreč rdeči pajek hitro širil v pretežni večini nasadov. Posebno presenečenje je povzročila to leto tudi peronospora, ki se je prvič pokazala v vidni in občutljivi obliki; rjavenje kobul je namreč hudo prizadelo češke hmeljarje. Sicer pa se je že 1. 1926 napovedalo, da bo peronospora, ki je že razširjena tudi v ČSR, v prvem deževnem poletju povzročila rjavenje kobul. Hmeljarji so bili popol- noma nepripravljeni in zato tembolj prizadeti. Ostro kritiko zaslužijo merodajni krogi, ki so v preteklih letih skušali to nevarno bolezen utajiti, namesto da bi hmeljarje nanjo pripravili. (Dalje prih.) Razno Pridelek hmelja v Nemčiji je glasom podatkov državnega statističnega urada letos za 8886 stotov večji kakor lani; dočim je namreč lani 59.050 stotov, znaša letos 67.936 stotov. Površina nasadov se je od lani na letos povečala za 1553 ha. Povprečni pridelek na 1 ha pa znaša letos le 710 kg, dočim je lani 735 kg; večji pridelek je torej povzročilo le povečanje nasadov. Pridelek je znašal na Bavarskem 56.893 stotov (lani 50.050), v Wiirttembergu 8665 (lani 7400) in v Badenu 2240 (lani 1500) stotov; statistični podatki pridelka po posameznih okoliših še niso objavljeni. Urednik in ustanovitelj našega lista, bivši srezki kmet. referent v Celju, g. inž. Janko Dolinar, ki je bi! svoj čas premeščen v Slovenjgradec, je sedaj upokojen. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je bilo v kupčiji zopet mirnejše razpoloženje. Cene so ostale nominalno nespremenjene, vendar so bili zaključki le redki; prodanega je bilo le nekaj manjših partij slabšega in srednjega blaga po 68—72 Din za kg. Producenti so nadalje rezervirani in računajo še na višje cene. Vojvodina: Kupčija je zopet bolj mirna, cene pa so ostale nespremenjene. Češkoslovaška: Pri sicer mirnejšem razpoloženju so ostale cene nespremenjene in notira letošnji žateški hmelj prejkoslej 70—92 Din za kg. Mirno povpraševanje je bilo za vse vrste hmelia in je dnevno prišlo do manjših zaključkov po 68—87 Din za kg. Cene se precej drže, ker so producenti še vedno rezervirani. Znamkovanih je bilo dosedaj 14.404 bale letošnjega ža-teškega pridelka v skupni teži 17.775 stotov. Letošnji pridelek iz Ušteka in Roudnic notira 35—70 Din, pozni iz Dube pa 43—50 Din za kilogram. Nemčija: Pri nadalje mirnem razpoloženju notira na tržišču v Nurnbergu sedai letošnji Hallertauski hmelj 70—92 Din, gorski 63—76 Din, boljši Spaltski 80 do 99 Din in Tettnang 93—100 Din za kg. Zadnji teden je bilo nekaj več prometa in je tudi tendenca postala priiazneiša. Naivec se trži Hallertauski hmelj po 70 do 80 Din in gorski po 63—70 Din za kilogram. Prav vesele božične praznike želi vsem hmeljarjem, čitateljem, inse-rentom in sotrudnikom lista Uredništvo in uprava. Francija: Letošnji pridelek je večinoma razprodan, za redke še preostale partije se plačuje sedaj po 52—70 Din za kg. V rokah producentov je tudi starejših letnikov le malo več na razpolago. Poljska: Pri nekoliko mirnejšem povpraševanju in zanimanju je ostala tendenca čvrsta in se plačuje 52—65 Din za kg. Kupuje se največ za angleški račun. Iz prve roke je prodanega že nad 70% letošnega pridelka Belgija: Položaj na tržišču je sicer miren, toda čvrst in letošnji pridelek notira nespremenjeno 48 Din za kilogram. Anglija: Večino letošnjega pridelka imajo že v rokah pivovarne, za pičlo še preostalo blago pa se plačuje 70—90 Din za kg. Za starejše letnike ni dosti zanimanja in notira le bolj nominalno lanski pridelek 58—65 Din, predlanski 12—21 Din in starejši 4—10 Din za kg. Na angleškem tržišču se je pojavilo že tudi ameriško blago ter notira letošnji pridelek 62—74 Din za kg. Tendenca je za prvovrstno blago čvrsta. Amerika: Končno je položaj na hmeljskem tržišču pred štirinajstimi dnevi postal nekoliko živahnejši in so se cene za prvovrstno blago učvrstile, ker je bilo več povpraševanja za angleški račun. Tako notira sedaj letošnji pridelek 37—40 Din, lanski 30 do 33 Din, predlanski 21—26 Din in starejši letniki 11 do 14 Din za kg, žlahtni hmelj iz Evrope že zacarinjen pa letošnji 93—112 Din in lanski 70—88 Din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta. Na j višje cene, plačane zadnja dva tedna za hmelj v posameznih državah, so bile naslednje za en Za božič in novo leto boste zadovoljni če nakupite razna darila Vašim dragim v naši znani domači manuiakturni in modni trgovini VALENTIN HLADIN V CELJU Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital le kilogram: V Nemčiji 100 Din, v Češkoslovaški 92 Din, v Angliji 90 Din, v Jugoslaviji 75 Din, v Franciji 74 Din, v Poljski 65 Din, v Belgiji 48 Din. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Splošno: Začasno učvrščenje cen in deloma tudi hausse na nekaterih tržiščih je povzročila angleška pivovarska industrija, ki je nenadoma energično posegla v kupčijo, pokupila v par tednih domači pridelek in se potem vrgla na cenejše kontinentalne in prek-morske hmelje. Zlasti na Poljskem in v Ameriki ter prehodno tudi v Jugoslaviji je bilo občutiti angleški vpliv. Sedaj po definitivni ukinitvi prohibicije v Ameriki se računa, da bo končno le prišla bolj do izraza tudi z ozirom na svetovno porabo razmeroma pičla letina, neglede na stare zaloge. Za razvedrilo Po otročje. Tinček je videl prvič ježa. Priteče ves iz sebe k materi in reče: »Mati, tam zunaj pa je krtača, ki sama hodi.« Grožnja. Učiteljica: »Micika, zakaj pa si prišla prepozno v šolo?« Micika: »Dobila sem majhnega bratcal« Učiteljica: »No, za zdaj naj bo, a da se mi kaj takega nikoli več ne pripeti!« HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ __________♦___________ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ♦ Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.