Politlčni ogled. Med štajerskimi nemškimi kmeti sta dve stranki, ena pripada h krščauski Ijudski stranki, druga pa k bauernbindlerjem. Bauernbifldlerji ao, kratko rečeno, med Nemci to, kar so nemškutarji in štajercijanci med BloveBskimi kmeti. Kadar krsčanska ljudska atraaka Be postavi pri volitvah kmeta za kandidata, takrat kričijo: kmet naj kmeta voli! Sami pa seveda ravnajo celo drugače. Zdaj je izpraznjeno mesto državnozborskega poslanca v gornjestajerskih kmetskih občinah. Ljudska stranka je postavila za kandidata kmeta Hchweigerja, Bauernbiudlerji pa sedaj naenkrat a kmotom niso bili zadovoljni, pozabili 80 na svoje geslo : kmet naj kmeta voli, in kandidatom so poatavili b a r o n a Rokitaaakega. Med obema kandidatoma je sedaj buda agitacijska borba. Poročali bomo, kdo bo zmagal. Avtomobil in kmet. Na Dunaju so ae posvetovali zaradi nove postave za avtomobile. Predsednik posvetovalnega odbora je bil slovenski liberalni poslanec dr. Ferjančič. Pozvali so se k posvetovanju sanio častniki, kapitalisti in tovamarji, a nobeden zastopnik kmetov. Nihče pa pod brezobzirnostjo avtomobiliatov ne trpi toliko kakor kmet, ki bo brez moči proti Djihovi drznobitri vožnji tudi po postavi, ki se namerava predlagati. Dokler še bodo ljudje vozili a konji, voli in kravami, mora zahtevati kmet, da si avtomobilisti zidajo svoje ceste, kakor imajo železnice svoj tir. Tam lahko divjajo kakor hočejo in se ubijajo in prevažajo, kakor jim ljubo. Moravski in češki kmetje pridelujejo mnogo peae, ki služi za pridobivanje sladkorja. Da bi tovarnarji pri nakupovanju pese nied seboj ne tekmovali, razdelili so si ozemlje, kjer se prideluje pesa, v okraje (rajone), kjer sme kupovati peso samo eden tovaroar. A Be dovolj, da eo tako izključili vsako tekmovanje, ampak združili so se tudi v ta namea, da so pritiskali cene. Reparji, kakor se kmetje, ki pridelujejo peso, sami imenujejo, so bili tovarBarjem izročeni na milost in nemilost, zato ao začeli zahtevati vladne pomoči. Vlada naj prepove pod kaznijo, da bi se smeli tovaraarji združevati v namen, da pritiskajo cene. Vlada je ubogala in predlbžila državnemu zborn tozadevno zakonsko osnovo, da jo sprejme. Dne 26. marcija se je o tem razpravljalo. Tovarnarji delajo z vsemi silami, da bi se oanova ne sprejela. Zato se je poavetovanje o tej stvari odložilo do 3. aprila in se bodo med tem časom vršila pogajanja med kmetakinji zastopniki in tovarnarji. Nemška kmetska stranka na Českem čudovito hitro raste. Na DJen program sta izvoljena aarao dva poslanca, a sedaj pristopajo vedflo Bovi poslanci iz drugih strank h kmetski stranki. Naši nemškutarji vedno kričijo, da aaj kruet kmeta voli, in mislijo, da 8 tem varujejo kmetske koriati, a Nemci sami so pametnejsi ter ai volijo može iz različnih stanov, samo da morajo prisegati na kmetski program. Nemška kmetska stranka na Ceskem razglasa, da bo tudi ona varovala nemško narodnost. Ker nemška narodnost v Avstriji ni v nevarnosti, 80 to le prazne beaede. Tudi Nemcem na Ceskem je več za narodne pravice nego za kmetski stau! Nove utrbe v Pulju. Izkušnje v boju pri Port Arturju boče uporabiti vojaška uprava pri utrjevanju Pulja. Mornariska uprava hoče zavarovati v pristanišču usidrane vojne ladje tako, da ne bo mogoče zapreti vojnim ladjam izhode iz priatanišča. Zato so potrebne večje zgradbe, da bo vojno brodovje v popolni varnosti v vojnem pristanišcu. Obenem so pa tudi potrebne utrdbe ob vhodu v pristanišče, da bo sovražniku onemogočeno zapreti vhod z brandlerji. Pred 800 nuetrov širokim vhodom v vojno pristanišče leže Brionski otoki. Na zahodu jih loči od celine pristaniški basin, na severovzhodu pa fazanski prekop, ki je puljsko vaanje pristanišče in ga varujejo mnogobrojne dobro oborožene utrdbe. Da bo pa vhod v vojno pristanišče v slučaju vojske popolfloma zavarovan, bodo zožili Fazanski prekop aa 400 metrnv. V ta namen bodo zgradili dva nasipa. Prvi nasip bode zgrajen od utrdbe Marije Lujize proti sredi prekopa in drugi od otoka Vel. Brionija mimo Perodskih utrdb proti sredi prekopa. Med obema nasipoma bode prostora le 400 metrov in mogočne utrdbe bodo zabranjevale vsak sovražnikov poizkus, zapreti vbod v puljsko vojno pristaaičče. Nasipa bosta široka 60 tnetrov in ob pričetku in na koneu 90 metrov. Zvezati ju nameravajo z mostom na vrtilo. Poleg teh zgradb pa nameravajo prekopati zemsko ožino pri takozvanih Maksovih lopah, da bo še en izhod iz vojnega pristanišča. Drugi prekop bo zadostno zavarovan po utrdbah Stoja in Bourguignon. Po dovršenih zgradbah bo imelo vojno brodovje v Pnlju na razpolago tri izhode in ne bo niogoče brodovja tako zamašiti v pristaniscu, kakor je bilo ruako v Port Arturju.