Slavospev materi in materinstvu (Ob romanu »Mati«, ki ga je napisala v angleščini Pearl S. Buck, poslovenil pa Vladimir Levstik. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.) Prav v tem meseou, ko se bele v vazah na naših mizah deviške šmarnice in ko se spreletavajo po travnikih metuljčki in posedajo na irvanjščice, mak in druge pomladanske cvetlice, praznujemo velik praznik hvaležnosti — praznik naših mater — in se domala; v vseb šolah maidimo z našim živim drobižem za posamezne točke na materinskdh akademijab, so dobili naši knjigoljubi prav čeden dar v roke. Ljubljanska Tiskovna zadruga je izdala malo man.j kakor 300 strani obsegajoč roman, ki ga je napisala Američanka Pearl S. Buck: »Mati«. V slovenščino ga je prevedel Vladimir Levstik. »Mati« je izšla torej kakor nalašč v materinskem mesecu in jo dobiš tudi v Učiteljski knjigarni. — Pearl Buokova je pri nas malo znana. AM naj vzamem knjigo y roko? sem pomislil. In sem se odločil za knjigo, ker jo je poslovenil Levstik, priznani mojster okusa in jezika. Zato sem podlegel znanemu imenu, kakor tisti naši odrski umetniki, ki ®o hoteli prav te dni podati za konec sezone kaiko boljšo »inozemsko« robo in so se odločili za znano vojno dramo: »Konec poti«. Zakaj prav to? — »I,« je menil eden izmed naše odJrične diletantske družine, »delo je prevedel Oton Župančič, nanj se lahko zanesemo, da je izbral dobro stvar.« In tako je obveljalo! Tudi jaz sem zaupal Levstiku in odprl knjigo. Priznati moram, da pritegne roman čitatelja že od pačetka; ncstrpno te vabi knjiga, da uporabiš vsako priložnost, da čitaš, doklar ne obrneš poslednjega lista. Buckova prikazujc v romanu dvoje zanimivib strani: dejanje se odigrava v pestrem, nairi in naši literaturi premailo zna- nem svetu —¦ Kitajskem. Film se odvija sredi pokrajine, ki rodi riž, pa je pokirajina enolična in siromašna: kurijo s travo, skodelica čaja jim je za imenifao življenjsko poslastico. Moški in žentske se ubijajo od zoTe do mraka, le včasih uidejo možje ženam v čajarno, kjer igrajo za denar. In so žerie ponosne na svoje može — če priigrajo kaj denarja... in jezne, če so pijani še kake druge dneve razen praznikov... V skromni, odročni vasi, kjier spe čez noč v isti sobi ljudje, kokoši in bivol, od koder je precej daleč do bližnjega mesta, se odigrava zanimiva družinska drama. Središce dejanja je žena, soproga jeznoritega krheta Lija in mati treh otrok. Pisateljica materi ni dala niti posebnega imena; po njenih posebnostih, viiinah, ljubezni do svojega rodu, hiše, zemlje in vsega, kar spada k družini, pa tudi po svojem pregrešku in napakah bi menda bila ta mati lahiko doma vsepovsod... Buckova je mojstrska opazovalika in nedosegljiva pripovedovalka; res, že dolgo ni>sem s ta^ko naslado slonel ob tiskani besedi. Pa tudi Levstikov prevod je umetnina! Resnično! Dvomim, da bi podal v našem jeziku kdo drugi to delo bolje od njega. Vsaka njegova beseda in vsak njegov stavek se mii zdi kakor iz brona. Ko oitaš, ti iz iknjige kar zveni. Le dvoje, troje napak me je zbodlo, pa ti gredo na račun korektorja, odnosno tiskarskega škrata. Kakega pol ducata besed pa sem v Levstikavem delu zdaj zasledil tiskane prvič; pa so imenitno uporabljene in postavljene. Zanimivo pa je dejstvo, da — po nedavni tako bučni časopisni vojni za »solnce« odnosno za »sonce« in ko je prišla v novi pravopis obliika »sonce« — piše Levstik še staro obliko »solnce«. 10. knjiga v zbirki mojstrov in sodobnikov pri Tiskovni zadrugi, kakor je Buckove in Levstikova »Mati«, je resnična obogatitev našega leposlovja. Kdaj pa nam bo da^l Vladimir Levstik spet kaj za našo mladino!? Po svo.iečasni besedi je še vezan, da bo tudi našim najmlajšim, poklohil potom Mladinske matice dar — vreden mojstra besede, ki bogati taiko plemenito našo kulturo, pogreznjen v podeželski mir daleč proč v zelenem savjnjskem paradižu. —hč —