8  3.  Preden vam predstavim svoja razmišljanja, bom zaèel z dvema odlomkoma iz evangelija svetega Janeza, ki me vodita in razsvetljujeta v moji slu`bi: »Bog je namreè svet tako ljubil, da je dal svo- jega edinorojenega Sina, da bi se nihèe, kdor ve- ruje vanj, ne pogubil, ampak imel veèno `iv- ljenje. Bog namreè svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveè da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3, 16-17). »Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene bo re- šen in bo hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pri- de, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imeli `ivljenje in ga imeli v izobi- lju. Jaz sem dobri pastir: Dobri pastir da svoje `ivljenje za ovce.« (Jn 10, 9-11). Po mnogih letih slu`enja Kristusovemu evangeliju sem vedno bolj preprièan, da je naš prvi misijon v tem zgodovinskem èasu pred- lagati evangelij `ivljenja in odrešenja, ki ga Bog oznanja in uresnièi s tem, ko pošlje svo- jega edinega Sina. Prišel je, da bi imeli `iv- ljenje v izobilju, in nas pošilja, da bi vsi ljud- je imeli `ivljenje v izobilju in da bi bil svet rešen. Naša prednostna naloga je prièevati o tem hotenju bo`je ljubezni za èloveštvo. Toda takšen cilj je resnièno ambiciozen. Kako naj nas ne zagrnejo neštete te`ave, s ka- terimi smo sooèeni? Ne samo, da smo poslani k številèni mno`ici, ampak se ta mno`ica zdi brez vsake homogenosti v rasi, v kulturi, v re- ligiji, v eksistencialnem preprièanju, v `iv- ljenjskih pogojih. Je kot letališka èakalnica, v kateri se sreèujejo vse situacije. Seveda, vsi so potniki, toda pod edinstveno obliko po- tovalnih pogojev se skriva ogromno vidnih in skritih razlik. Èe pogledamo nase, vidimo, ?( 9&'@& %* 2  / da so te razlike navzoèe tudi v naših kršèanskih skupnostih. In predvsem vidimo, da imamo na razpolago malo sredstev, da bi se spopadli s tako raznolikimi prièakovanji. Na avtocesti, ki me je peljala iz Toursa v Pariz, sem mislil na Pavla v Korintu. Apostol- ska dela nam pravijo, da je »mnogo Korinèa- nov, ki so slišali Pavla, verovalo in se dalo kr- stiti« (Apd 18, 8). Dve pismi Korinèanom, ki sta nam ostali, ka`eta, da ti krsti niso rešili vseh problemov niti popolnoma spremenili naèina `ivljenja; daleè od tega! Ali je Pavla skrbelo `e na zaèetku pridiga- nja ali je bil vznemirjen zaradi neuspeha pri korintskih Judih, ki jih je zapustil, da bi evan- geliziral pogane? Zgodba pravi dalje: »Gos- pod je pa Pavlu ponoèi v prikazni rekel: »Ne boj se, ampak govori in ne umolkni; kajti jaz sem s teboj in nihèe se te ne bo pritaknil, da bi ti storil kaj hudega; zakaj mnogo ljudstva imam v tem mestu.« (Apd 18, 9-10). Od tedaj dalje zaupam, da je Gospod z menoj, da je z nami in èeprav nisem imel noène prikazni, sem zaèel misliti na to številno ljudstvo. Najprej gre moja misel veliki mno`ici kristjanov, ki se trudijo vsakodnevno `iveti evangelij v diskretnosti in skritosti svojega srca, preko vseh okolišèin svojega bivanja. Kristusovi »verniki«, ki velikodušno dajejo svoj èas za svoje brate in ki potrebujejo pod- poro in vzpodbude skupnosti, da bi bili po- trjeni v svoji veri. Moja misel gre tudi èlanom naše Cerkve, ki, kot Korinèani, potrebujejo vzpodbude v svojem krstu, vèasih prejetem v naglici ali po- zabljenem v dru`inskih albumih s fotografi- jami. Njihov naèin `ivljenja se pogosto `e od- daljuje od skladnosti z odloèitvijo, da bodo # sledili Kristusu, zato morajo biti poklicani k ponovni spreobrnitvi za Bo`je kraljestvo, ki je `e na delu v njihovem `ivljenju. Toda moja misel gre tudi številnim ver- nikom drugih religij, s katerimi smo pokli- cani `iveti skupaj. Z njimi oblikujemo po- sebno celoto v naši dru`bi: tistih, ki verujejo, da èlovek ni vse na svetu in da ne more voditi svojega `ivljenja, ne da bi se oziral na Boga. Èeprav smo skupaj z njimi številènejši, nismo najbolj slišani v splošnem hrupu današnjega sveta. Skupaj moramo postati boljše prièe, da se èlovek ne more ne razumeti ne izpolniti, èe se ne ozira na Boga. Še bolj so v mojem duhu in v srcu navzoèi vsi, ki so bili oddaljeni ali prikrajšani za vsako vero, najsibo iz preproste nevednosti ali s ho- teno odloèitvijo, in vidim jih z gotovostjo, ki jo prejemam iz apostolskega poslanstva: »Ko sta Pavel in Barnaba prišla tja in zbrala cerkev, sta poroèala, koliko je Bog po njima storil in da je poganom odprl vrata vere« (Apd 14, 27). ;    Kdo nam bo dal videti sreèo? S pomoèjo tega vprašanja, ki je bilo geslo Mednarodnega kongresa za evangelizacijo v Parizu leta 2004, in poskusi odgovora nanj so mnogi naši bratje odkrili ali ponovno odkrili sreèo biti kristjan. Odkrili so bogastvo, ki so ga prejeli, ter svojo poklicanost, da ga delijo s sodobniki — ne samo v èakanju, da jih kdo vpraša o veri, tem- veè tako, da sami dajo pobudo in jim gredo naproti. Prav tako smo videli ljudi, oddaljene od vere, da se spet zanimajo in se prihajajo vpisat v t. i. Knjige `ivljenja (posebne knjige, ki so jih misijonarji pripravili za to prilo`nost in so vanje ljudje lahko napisali svoje prošnje ali zahvale; op. prev.). Z zaupanjem so ti mo`je in `ene izroèili svoje namene molitvi cerkvene skupnosti. Kot veste, so bile te Knji- ge `ivljenja prinesene v našo katedralo, da bi bile izroèene posredovanju Device Marije. Preko izkušnje tega misijona, ki se je toliko ljudi dotaknila neposredno ali posredno, smo dobili zavest, da moramo oznanjati evan- gelij danes. Hoteli smo odgovoriti na pereèe vprašanje naše èloveškosti: Kdo nam bo dal videti sreèo? Vprašanje ostaja zastavljeno in mi hoèemo še naprej odgovarjati nanj. Izkušnja misijona v Parizu nas je prepri- èala, da moramo nadaljevati delo. Kar je bilo zaèeto, se mora nadaljevati; kar smo izkusili, mora biti ocenjeno in razširjeno. Poskusimo preiti s prototipa na serijo! Veèkrat sem imel prilo`nost reèi in danes to ponavljam: Cerkev mora biti misijonarska ali pa ne bo od nje niè veè ostalo. S tem ne mislim samo na preprost problem širjenja ali nabiranja novih moèi, kot bi se morali zapo- sliti, da bi napolnili naše ustanove in naše cerkve. Mislim na realnost naše vere. Èe `i- vimo vero najprej kot produkt za »interno uporabo«, za svojo tola`bo ali celo za duhov- no uspelo `ivljenje, se preprosto izpostavlja- mo, da se bo izgubila ali ugasnila, kot na `a- lost prepogosto vidimo. Naša vera ne more biti `iva, po`ivljajoèa in torej rodovitna, èe nas naša zdru`itev z Bogom, ki jo praznujemo v Cerkvi, ne sili k tveganju sreèanja z ljudmi, ki nas obkro`ajo. »Kdor je zares sreèal Kristusa tega ne more zadr`ati zase, mora ga oznanjati« (Janez Pavel II, Novo Millenio Ineunte, 40, 6. januar 2001). Kako smo lahko zares navezani na Je- zusa Kristusa in njegov evangelij, èe nas ne- prenehoma ne drami misel, kako deliti bo- gastvo, ki smo ga prejeli? Zakaj biti kristjan, èe nima naša vera nobenega uèinka na `ivlje- nje? In pod »`ivljenjem« je treba razumeti ne samo vsako izmed naših osebnih eksistenc, ampak tudi `ivljenje naše dru`be in sveta. Kristus ni zbral svojih uèencev zgolj zato, da bi izboljšal njihov polo`aj ribièev Tiberij- skega jezera ali njihovo `ivljenje zapovedi. Po- klical jih je, da bi šli na odprto, napredovali na globoko in postali prièe vesele novice, ki je namenjena vsem. Ker ne vstopimo odloèeni 8     v misijon oznanjanja Vesele novice, se izpo- stavljamo nevarnosti, da sami ne verjamemo veè, da je res vesela in ne vidimo veè njene ak- tualnosti za nas same. Vera, ki je ne predla- gamo drugim in je ne delimo, je vera, ki se suši in ni veè zanimiva niti za vernike same. Seveda pripadamo generacijam, ki vidijo, kako izginja doloèeno število oblik kršèanske- ga `ivljenja in aktivnosti, ki so zaznamovale okvire naših `upnij. Toda Jezus ni obljubil veènosti našim oblikam `ivljenja, tudi èe gre za `ivljenje v Cerkvi. Obljubil je pomoè svo- jega Duha tistim, ki jih je poslal kot prièe v svet, ne da bi jih vzel od sveta. Ni jim oblju- bil splošnega odobravanja niti podpore mo- èi, ampak nerazumevanje in sovra`nost. Nikoli ni rekel, da bodo vsi otroci navdu- šeni nad veroukom in ga imeli rajši kot no- gomet ali ples, niti da bodo najstniki vriska- li, ko jim bomo dali èutiti potrebne prepo- vedi za rast njihove svobode, ali èe jim bomo oznanjali, da sta frustracija in napor pri delu del èloveškega polo`aja. Nikoli ni trdil, da bodo ljudje, ki se ljubijo, radovoljno sprejeli obveznosti zaveze s poroko z zvestobo in vza- jemno odgovornostjo itd. Skratka, te`ave, ki jih sreèujemo, niso niè novega in nam niè bolj ne ote`ujejo `ivljenja kot v drugih èasih. Ne sanjarimo z nostalgijo o »izgubljenem raju«, o katerem zaèenjam dvomiti, ali ga je zares kdo poznal, in je mo- goèe preprosto ob`alovanje naše mladosti. Ne- hajmo tarnati in se prito`evati! Naša milost je, da prejmemo Kristusovega Duha, da bi `iveli evangelij in ga oznanjali moškim in `en- skam našega èasa. Sledi torej nekaj splošnih smernic, na katerih bi `elel, da je poudarek v prihajajoèih letih. Dva navedka iz Pisma francoskim katoli- kom (1996) nam bosta pomagala umestiti ta misijonarski projekt: »Bo`ji dar moram spre- jeti v novih okolišèinah in obenem najti za- èetno gesto evangelizacije: preprostega in od- loènega predlaganja Kristusovega evangelija«. »Potrebno je, da pastoralo sprejemanja spremlja pastorala predlaganja, s katero se Cer- kev ne boji dati pobude ...«. Toda preden vam dam te usmeritve, mo- ram napraviti še predhodno opazko. Slu`ile bodo lahko le pod enim in edinim pogojem: da jih `ivimo v ljubezni, po Kristusovi veliki zapovedi. Lahko slu`ijo le, èe so naša srca podarjena po Oèetovi ljubezni, od katerega nam prihaja vsaka milost in posebej bogas- tvo vere, in po ljubezni za ljudi, ki jih Bog ljubi z ne`nostjo. Vse, kar si lahko predstav- ljamo in poskušamo narediti, ima smisel samo v tej dinamiki ljubezni. Po Kristuso- vem zgledu smo poklicani, da postanemo navdušeni za izobilje `ivljenja ljudi, kakršno upa zanje Bog. To navdušenje mora voditi vsa naša sredstva in naše naèrte. To dela iz nas misijonarsko Cerkev. Vse naše skupnosti, katere koli vrste so: `upnije, gibanja, razliène bratovšèine itd., so poklicane, da prièujejo o tej ljubezni v od- nosih med svojimi èlani. Danes mnogo ljudi trpi zaradi agresivnosti, ki se izra`a v social- nih odnosih, pa tudi v odnosih med genera- cijami, v dru`inah kot v vzgojnih institucijah. Upirati se moramo vsakemu poskusu, da bi radikalizirali odnose med kristjani in spreme- nili skupnosti v kraje tekmovalnosti ali med- sebojnega obto`evanja. Prenehajmo s kriti- kami in sovra`nostmi, ljubosumji in èarov- niškimi procesi! »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji uèenci, èe boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13, 35). <6 ,   Prvo podroèje, za katerega predlagam, da ga pregledamo v luèi našega misijonarskega po- klica, je pastoralno `ivljenje. Nameravam go- voriti o cerkvenih organizacijah in njihovem delovanju. Kako so naši projekti zaznamovani s skrbjo za evangelizacijo? Dobro vem, da je to naša nenehna skrb in da nas pastoralno `iv- ljenje pogosto postavlja v situacije, za katere 8  # lahko upravièeno reèemo, da so misijonarske: krst otrok, poroka, verouk, mladinske skupine, bolnišnice, stik s kristjani, ki jih ocenjujemo kot »oddaljene« od Cerkve, pogrebi itd. Prav niè ne dvomim o vrednosti teh pri- lo`nosti, ko lahko pomagamo ljudem, da sto- rijo korak bli`je h Kristusu, niti o zelo lepem delu, ki je s tem ciljem opravljeno. Vse, ki k temu prispevajo, spodbujam, da ga nadalju- jejo z vztrajnostjo in upanjem. @elel pa bi pre- prosto opozoriti na nekaj stvari, ki so mi priš- le v zvezi s tem na misel. ( ##  Mnoge od situacij, ki sem jih omenil, so rezultat povpraševanja po Cerkvi od ljudi, ki imajo bolj ali manj moèan odnos do vere in cerkvenega ̀ ivljenja. To prièakovanje in ta od- nos sta lahko šibka in se nam dozdeva, da bolj ka`eta na kulturno tradicijo, vèasih obar- vano z nostalgijo, kot pa na zares osebno in `ivo vero, zato pa nista manj resnièna. Ugotavljamo, da je to povpraševanje ob- èuteno zmanjšano, ko dosegamo generacije, ki niso prejele kršèanske dru`inske dedišèine ali verouka med otroštvom. Ne smemo torej pustiti, da poberejo vse naše moèi in mo`no- sti delovanja v našem odgovarjanju na to povpraševanje, paè pa moramo iskati v svojem obièajnem pastoralnem delovanju naèine, kako se lahko pribli`amo èloveškim situaci- jam tistih, ki od nas nièesar veè ne prièaku- jejo. Kako lahko pomagamo našim sodobni- kom na razliènih omenjenih podroèjih: za- kon, vzgoja otrok in mladih, spopadanja z ek- sistencialnimi te`avami, delom in brezposel- nostjo, boleznijo, smrtjo itd. Vse te situacije `ivimo kot drugi, le v luèi vstalega Kristusa in v prièakovanju njegovega prihoda. Pode- limo naše upanje. -&&$  (  Vsi ugotavljamo, da se naša sredstva za de- lovanje zmanjšujejo, naj gre za duhovnike, redne diakone, posveèene, moške ali `enske, laike, ki sprejmejo dolgoroène ali srednjeroè- ne obveznosti. Lahko bi tudi rekli, da se zmanjšujejo naša tehnièna sredstva, tudi èe 8  Helena Valentin: Maèehe, 1999, tempera na papirju, 50 x 70 cm.   ! imamo boljše finanèno, materialno in premo- `enjsko upravljanje. Vtis zmanjševanja se nadaljuje in z njim neizogibno tveganje, da postane zelo škodlji- vo. Prizadeva moralo delavcev v pastorali, ki imajo vedno obèutek, da delujejo na meji zmo`nosti in vèasih preko meje. Zatre vsak poskus iniciativ, ker ni veè prostora za delo- vanje, za pogon z novimi dejavnostmi. Upo- rablja pastoralne delavce, ki se èutijo izkoriš- èeni do konca, in v njih zbuja obèutek kriv- de, da ne storijo vsega, kar bi bilo treba. Zato moramo, preden sami zaènemo z iz- gradnjo ali se lotimo projektov, storiti, kakor pravi evangelij: se usesti in si ogledati, kakšna so naša sredstva v funkciji ciljev, ki jih `elimo doseèi. Seveda ne gre za to, da bi omejili svo- je delovanje na meje sredstev, ki so na razpo- lago, paè pa moramo oceniti, ali so naša sredstva uporabljena s premislekom, s pravim razloèevanjem prioritet. Ali ste preprièani, da morajo biti vse pobude, ki so bile uvedene pred desetletji, nenehno ponavljane, kot se ni niè spremenilo? Ali ste gotovi, da nujnosti iz leta 1970 ostajajo res neizogibne? Vprašanje je vredno, da si ga vsaj zastavimo. &&& , Preprosto vas vabim, da obnovite in raz- vijete misijonarski elan v pastoralnih orga- nizacijah. Le-te so v slu`bi `ivljenja kršèan- skih skupnosti, toda ta slu`ba ima cilj, ki ni preprosto harmonièno delovanje duhovnega supermarketa. Cilj je najprej misijon Cerk- ve v svetu. @upnija je lahko misijonarska, tudi èe nima vseh mogoèih dejavnosti, ki si jih lahko predstavljamo in so v tradicional- nemu repertoarju letnih predstavitvenih knji`ic. Kajti `upnija ima lahko vse police obilno okrašene, nima pa veè nobene misi- jonarske perspektive. Tega ne pravim, da bi kritiziral delo vseh, ki se trudijo, niti da bi jim vzel pogum, nas- protno. Govorim, da bi vam pomagal, da bi si ponovno privzeli misijonske cilje Cerkve na vseh podroèjih svojega delovanja.   , "  Preidimo sedaj k samim misijonarskim us- meritvam in podèrtajmo razlièna podroèja ali polja delovanja, na katerih se mi zdi, da mora Cerkev prioritetno investirati. Prepušèam vam skrb, da doloèite cilje in oblike glede na si- tuacije, v katerih ste, mo`nosti, ki se ka`ejo, in sredstva, s katerimi razpolagate. ;&.#, Ne prestrašite se ob besedi in mislite na real- nost. Mnogo ljudi ne ve veè, kaj je dobro in slabo. Sledijo modi in »primerni misli«, torej preprosto ̀ ivijo v ovèjem konformizmu. Hkrati pa dobro èutijo, da tisto, kar jim prodajajo kot »to, kar poènejo vsi« ali kot »zadnja moda«, ne ustreza dobro njihovemu obèutku za èloveka. V njihovi zmedi ali obupu jim pogosto manjka samo to, da bi sreèali koga, ki SI UPA. Ko pravim nekoga, ki si upa, mislim na obièajne mo`e in `ene, ki poni`no `ivijo èlo- veške kreposti in so pripravljeni pokazati svoje `ivljenjske odloèitve. Zakaj vzdr`ati, kadar je par na koncu? Zakaj naj ima otrok raje enega oèeta in mater kot dva oèeta in dve materi? Zakaj zavraèati, da bi iz otroka naredili pred- met, ki je nam na razpolago? Zakaj sprejeti veè otrok z vsemi obremenitvami, ki jih pri- nese številna dru`ina? Zakaj ne odstraniti pri- zadetih ali ostarelih? Zakaj ne izkoristiti vseh mo`nosti, da bi si prilagodili raèune in po- naredili obraèune? In še bi lahko našteval. Ta etièna dimenzija bivanja ni samo skrb za skladnost z judovsko-kršèansko moralo, ob ka- teri nam ni treba zardevati. Predstavlja odloèi- len korak v mo`nosti, da nas zadene Kristusov evangelij. Sveti Janez pravi, da je »na svet prišla luè in ljudje so bolj ljubili temo kakor luè, kajti njihova dela so bila hudobna« (Jn 3, 19). Razumemo, da je klic Janeza Krstnika k spreobrnitvi usmerjen k navadnim in vsak- 8   # danjim sodobnikom v luèi velikih kriterijev moralnosti. Samo, da ti kriteriji niso pozab- ljeni, izgubljeni ali spregledani! 5-&,#, Splošno znana resnica je, da naša dru`ba trpi zaradi izkrivljenih socialnih vezi. Nedav- ni dogodki so to dodatno potrdili (Avtor tu misli na vrsto nemirov v Franciji, ki so se za- èeli v priseljenskih predmestjih; op. prev). Ne mislimo, da je glavnemu mestu to prihranje- no. Kako razumemo te dogodke? Ali lahko prispevamo k zdravljenju? Zdi se mi, da lahko doprinesemo štiri po- zitivne prispevke za razvoj socialnih vezi v ak- tualni situaciji. - Po eni strani so naše kršèanske skupnosti same etièno in kulturno mešane. Pomem- bno je, da napredujemo v zavesti teh raz- liènosti. Kako lahko damo zgled resniè- nega sprejemanja tistih, ki so razlièni, tudi èe niso vsi tujci? Ali dovolj skrbimo, da damo prostor razliènosti izkušenj in razu- mevanj kršèanskega `ivljenja, na drugaèen naèin kot zgolj obèasen sprejem eksotiè- nih posebnosti, ne da bi bilo kaj spreme- njeno v naših navadah in naših teorijah? Kaj smo pripravljeni sprejeti od tistih, ki prihajajo od drugje? Ali smo pripravljeni, da nismo veè skupnost, ki sprejema tujce, ampak skupnost, ki v `iveti edinosti omo- goèa, da z veseljem sprejemamo razlike in jih zares spoštujemo? Ali zares postajamo katoliške skupnosti? - Po drugi strani imamo sreèo, da smo dobro nastanjeni v razliènih èetrtih mesta. Ali smo odloèeni in se pripravljamo, da gremo prvi drugim naproti v navadnih sosedskih od- nosih in v prilo`nostih vsakodnevnih sre- èanj? Ta dejanja niso prav niè spektakular- na in so pogosto zelo te`ka, toda ali ni to prvi korak pristnega truda, da bi prišli v od- nos z drugimi, ko se skupaj sooèimo z obi- èajnimi bivanjskimi vprašanji? - Moramo se še vprašati, ali so kristjani do- volj navzoèi v odgovornostih skupnega `ivljenja: v raznih zvezah najemnikov, starševskih zdru`enjih, mestnih svetih, obèinskih svetih itd.? - Konèno se moramo vprašati o prispevku kristjanov v solidarnostnih organizacijah. Kristjani so zelo velikodušni. Imamo zelo dobre nacionalne in mednarodne organi- zacije z resnièno uèinkovitostjo. Zagotovo bi lahko izboljšali njihovo usidranost in njihovo koordinacijo v razliènih lokalnih skupnostih. Kje smo z uresnièevanjem in razvojem lokalnih solidarnostnih ekip? /&#, Dru`ina je danes kraj velike preizkušnje. V mnogih primerih je kraj trpljenja in vèasih celo nasilja. Razvoj socialnega nasilja nas us- merja, da preverimo, koliko je dru`inska iz- kušnja hkrati kraj za uèenje kolektivnega `iv- ljenja in instanca za nenadomestljivo regu- lacijo v vzgoji mladih za socialno `ivljenje. Ne moremo se zadovoljiti s tem, da predlagamo model dru`ine, kot da bi bili postavljeni hra- nilci za njen uspeh, ne da bi se na vseh ni- vojih zavezali za dolgoroèno delo za razvoj boljših pogojev za dru`insko `ivljenje. Veliko smo in še delamo za pripravo na za- kon in podporo resni zavezanosti zakoncev. Vemo, da to ne zadostuje. Dru`ine je potreb- no tudi spremljati v njihovi avanturi in v preizkušnjah. Tudi tukaj ni bistvo v novih kompliciranih organizacijah, ampak v pozor- ni prisotnosti v okolju. Ali skrbimo za to, da zagotovimo zakoncem in staršem mo`nost, da lahko delijo svoje izkušnje, da govorijo o svojih te`avah in da najdejo sogovornike, ki so pozorni in na razpolago? Mnogo `upnij ima v svojih vrstah mlade dru`ine, veè kot na splošno mislimo. Kako jim pomagamo v njihovih vzgojnih odgovor- nostih? Kako jih spodbujamo, da vstopijo v reden stik z drugimi dru`inami njihove ge- 8     neracije? Kako poskušamo deliti darove, ki smo jih prejeli na tem podroèju? , ,(&$ To je široko polje, od otroštva do vstopa v poklicno `ivljenje in ustanovitve nove dru- `ine. Prioritete so razliène odvisno od kraja in sociološke strukture `upnije. Tukaj `elim dati le splošno smernico, ki jo je treba pri- lagajati posameznim primerom. Velikokrat lahko zaznamo, da ima naša dru`ba posebno te`avo s svojo mladino ozi- roma mladost èuti celo kot gro`njo. Po drugi strani se daje zelo velik poudarek èustvenim vezem med starši in otroki, ki velikokrat ni realistièen in ne prinaša dobrih vzgojnih re- zultatov. Vemo, da mladostnik najprej po- trebuje zaupanje, da bi lahko našel svoje me- sto v dru`bi. Razumno zaupanje je najboljši vodnik napredka in torej osnovna dr`a vzgoje. Kako `ivimo to zaupanje do mladih? Vprašati se moramo, kakšna je lestvica vrednot, ki jih predstavlja naša dru`ba. Kak- šen ideal `ivljenja se naši mladini ponuja, ko nas vidijo, kako `ivimo, slišijo, kako govori- mo, tehtajo naše odloèitve, gledajo naše »rea- lity-show-e«? Kakšen obèutek za èloveka, ko se kaznuje izguba psa, ne pa izguba èloveš- kega fetusa? Èemu podeljujemo prvo mesto? Kako obravnavamo te odloèitve? Kristusov evangelij nam daje pozitivno gledanje na èloveško bivanje. Upanje z mo`- nostjo, da spremenimo svet z ljubeznijo, lah- ko nagovori in mobilizira mlade, ko jim omo- goèa, da vidijo prihodnost kot obljubo in ne kot prekletstvo. Cerkev razpolaga s stoletno pedagoško izkušnjo, ki prebuja in opogumlja osebno svobodo. Ne pustimo, da se izgubi! 8  Helena Valentin: Maèehe (detajl), 1999, tempera na papirju, 50 x 70 cm.  # 8  Ne bom dodajal drugih polj za udejanjanje misijona. Kot vedno naštevanje povzroèa razo- èaranje vsem tistim, ki so preprièani, da so nji- hove dejavnosti najbolj pomembne. Naj vedo, da jih ne odklanjam. Toda naèelo prioritet je izbiranje. In izbrati vse je ne izbrati nièesar. > "   2 Vse to je lepo in dobro, boste rekli, toda kako naj se lotimo dela? @e za to, kar poène- mo, ne najdemo dovolj potrebnih oseb. Kako bomo lahko poklicali še druge? Na kratko vam bom predlagal dve stvari: — Da bi našli ljudi, sposobne odgovoriti na nek klic, jih je potrebno pripraviti in ta pri- prava gre preko vlaganja v izobra`evanje. Mnogim kristjanom ne manjka radodarno- sti, toda ne èutijo se pripravljene na odgo- vornosti, ki so jim predlagane. Formacija na vseh nivojih je zato absolutna nujnost. Za- èenja se z osnovnimi izobra`evanji v vsaki skupnosti. Mora se nadaljevati z bolj temelj- nimi izobra`evanji na škofijskem nivoju. — Toda formacija ne zadostuje. Potrebno je še povedati, k èemu klièemo. Brez dvoma je nastopil trenutek, da pregledamo naše delo. Èe vedno išèemo ljudi za neskonèno ponavljanje vsega, kar obstaja, ne da bi si jasno postavili vprašanje prioritet v naših dejavnostih in njihove prilagoditve situa- cijam, v katerih `ivimo, so cilji gotovo ne- doloèljivi in nespodbudni. Prva stvar, ki jo moramo storiti, je, da se povprašamo po teh prioritetah in da zares pridru`imo kar najveè kristjanov tem razmislekom in odloèitvam, ki iz njih izhajajo. Pastoralni obiski bi morali imeti en sam cilj: `upniji ni potrebno dokazovati, koliko najrazliènejših dejavnosti in uslug opravlja, ampak bi morala odgovoriti na vprašanje: +& &&& -&,& #& 8 Kje, kdaj, kako in s kom so misijonarske pobude razpravljane in definirane? Kako so doloèene in postavljene v prakso prioritete? Kako so poklicani ljudje, da se formirajo za njihovo uresnièitev? Evharistija je kraj, iz katerega izvira vse `iv- ljenje naše Cerkve in h kateremu se stekajo vse naše misijonarske dejavnosti. Posebej to velja za nedeljske maše, ki nimajo za cilj, da se mno`ijo v neskonènost, ampak morajo, nas- protno, èim bolj zdru`iti `upnijsko skupnost, da v njej najde svojo identiteto. Vsako nede- ljo, ko grem od `upnije do `upnije, ugotav- ljam, kako so maše skrbno pripravljene in go- reèe do`ivete. Vèasih jih podaljša èas sreèanja, kjer se razvijajo odnosi med tistimi, ki so de- lili isti kruh, ki je Kristusovo telo. So najlepše znamenje naše `e `ivete bratskosti in tiste, ki jo moramo izgraditi. So tudi `ivo ognjišèe na- šega misijonarskega poleta, kjer zares posta- jamo »sol zemlje« in »luè sveta«. Naša osrednja motivacija je Kristusovo `r- tvovanje za `ivljenje sveta. On nas priganja, da se ne zapremo v svoje duhovno udobje, ampak odpremo naše cerkve, da bi vanje sprejeli vsakega èloveka, ki išèe Boga. On nas priganja, da gremo naproti našim bratom in delimo z njimi kruh, ki nam je bil dan v izo- bilju. Ne omejimo bo`je velikodušnosti s svojo plašnostjo ali pretiranim spoštovanjem ustaljenih pravil. »Kdor je zares sreèal Kristusa, tega ne more ob- dr`ati zase, mora ga oznanjati.« (Janez Pavel II). * Objavljamo skrajšan nagovor pariškega nadškofa msgr. Andre Vingt-Trois-ja na škofijskem sreèanju v cerkvi Notre Dame v Parizu 3. decembra 2005. Msgr. Vingt-Trois v tem nagovoru postavlja smernice za nadškofijo v svojem mandatu. Razmišlja o tem, kako naj bo cerkev bolj misijonsko usmerjena in kako naj se od “rednih” slu`b za zveste kristjane usmeri tudi k tistim, ki so se od nje `e oddaljili, in k neverujoèim. Kot pomemben dogodek v Parizu, ki bi lahko pomenil zaèetek takšnega delovanja pariške cerkve, šteje “Mednarodni kongres za evangelizacijo” v letu 2004 - to je bil velik mestni misijon, ki je poskušal zajeti èimveè razliènih prebivalcev in plasti `ivljenja.