List 2. Grof Badeni in grof Thun. Kakor navadno se tudi sedaj avstrijska politika pred vsem suče okrog Prage. Razmere na Češkem delale so težave vsem avstrijskim vladam in jih tudi sedanji. Grof Badeni, ki nikakor posebno dobro ne pozna avstrijskih razmer, si je mislil, da bode z največjo lahkoto premagal vse težave. Sedaj pa skuša, da mu mej drugim leži na potu mož, o katerem je mislil, da mu bode dobra pomoč, a se mu je pokazal hudo oviro. \ Znano je, da je grof Badeni, ko se je pogajal o sestavi ministerstva in pred svojim nastopom bil dva ali trikrat v Pragi, da se je posvetoval z grofom Thunom. Pot z Dunaja v Levov, ali pa iz Levova na Dunaj ga je peljala preko Prage. Nobenega druzega politika ni grof Badeni za svet vprašal, kakor grofa Thuna. Mi smo sklepali iz tega, da grof Badeni misli tirati Mladočehom nasprotno politiko. Grof Thun je bil namreč tak nasprotnik Mladočehov, da noben avstrijski politik ne more se ž njim pogajati, ako računa na pomoč zastopnikov češkega naroda. Že samo to, da se je grof Badeni pogajal s Thunom, je moralo vzbuditi pri Mladočehih nezaupanje vanj. Da se je ministerski predsednik pogajal ž njim, je pač moral imeti važne povode. Bal se je za pomoč češkega plemstva. Grof Thun je bil kandidat češkega plemstva za ministersko predsedništvo. Ker je dosedaj vedno kak plemenitaš češki bil ministerski predsednik, so ponosni češki plemenitaši že bili jeli misliti, da imajo nekako pravico do ininisterskega predsedstva. Grof Badeni, Id jih je hotel obdržati na svoji strani, je hotel pred vsem pridobiti grofa Thuna, da se bode pogajal z drugimi veleposestniki, da mu ne bodo delali težav. Grof Thun sam je dobro čutil, da ne more lahko več ostati na svojem mestu pod novim ministerskim predsednikom, ko je on sam bil kandidat za mini- stersko predsedstvo. Posebno je čutil, da več ostati ne more, če se bode grof Badeni skušal približati Mladočehom in je zatorej dvakrat ponudil ostavko, ali ministerski predsednik je ostal na svojem mestu. Grof Thun je mož, ki je hotel z izjemnim stanjem uničiti mladočeško stranko in zato mej njim in Mlado-Čehi ne more biti nobene sprave. Mladočehi so takoj odkritosrčno povedali, da se tako dolgo z vlado o ničem niti pogajati ne morejo, dokler bode Thun namestnik. Badeni je pa skušal ga obdržati s tem, da je jim zagotavljal, da politike ne dela noben namestnik, temveč osrednja vlada in namestniki se morajo ravnati, kakor jim ukazujejo z Dunaja. Mladočehi s tem pojasnili niso bili zadovoljni. Grof Thun je dosedaj tako samostojno postopal na Češkem, da še niti misliti niso mogli, da bode le poslušal migljeje z Dunaja. Taaffejeva, Windischgratzova in Kielmanseggova vlada so se ravnale po njegovih nasvetih. Taaflfe bi izjemnega stanja nikdar ne bil proglasil, da ni Thuna poslušal in sledeči vladi bi ga bili odpravili, da ni nanjo uplival Thun. Badeni je izjemno stanje sicer odpravil, a tedaj je tudi grof Thun že bil spoznal, da je brezuspešno in brezpomembno. Namestnikom se tudi z Dunaja v vsem ne more ukazovati, kajti dunajska vlada je navezana na njih poročila. Namestnik jej lahko poroča o razmerah v deželi, kakor mu drago in zatorej imajo Mladočehi popolnoma prav, da zahtevajo, da za namestnika v Prago pride mož, ki bode imel srce za narod češki, ne pa le za češko plemstvo. Grof Thun se je navidezno uklonil želji Badenijevi. V deželnem zboru se je v svojem govoru izrekel prav po volji Mladočehov. Poslednji p^ vedo, da gi*ofu Thunu besede ne prihajajo iz srca, temveč je le prisiljen, zaradi tega ga niti poslušati ne hote. Sedaj je tudi vlada spoznala, da ni več pametno držati Thuna in bi se ga že rada znebila. Vladni listi, zlasti poljski že namigavajo grofu Thunu, da naj pojde. Češki namestnik pa tega noče, če tudi mu obetajo važno diplomatično mesto ali pa visoko dostojanstvo pri dvoru. Mi tudi razumemo, zakaj da Thun ne gre. če bi bil poprej odstopil, bi bil to storil prostovoljno in to bi ne bila nobena sramota zanj. Če pa sedaj pojde, reklo se bode, da so ga Mladočehi k odstopu prisilili in to je pa zoprno njegovemu plemenitaškeoiu ponosu. Dvomimo pa tudi ne, da mnogi češki visoki plemenitaši prigovarjajo Thuna, naj se nikar ne umakne. Na jedni strani Mladočehom ne privoščijo tega uspeha, da so namestnika izpodrinili, na drugi strani bi pa radi onemogočili grofa Badenija na kak lep način. Naravnost opozicije mu nočejo napovedati, da se ne zamerijo kroni, a skušajo mci po ovinkih delati težave. Tako so sklenili češki veleposestniki, da ne bodo brezpogojno podpirali vlade glede nagodbe z Ogersko. Nadejajo se, da ob to stvar se iz-podtakne Badeni in potem prevzame njegovo nasledstvo grof Thun. Sedanji češki namestnik je namreč ostal na svojem mestu v Pragi, ne toliko Badeniju na ljubo, temveč zaradi tega, ker ve, da se na višjem mestu zameri, če ne bode podpiral vlade, in ker se od namestnika ložje pride do ministerskega predsedstva, kakor ča bi več ne bil v državni službi. Bije se sedaj borba mej grofom Baienijem in grofom Thunom, kdo bode druzega onemogočil. Te borbe bi pa ne bilo, da je grof Badeni manj lazil okrog Thuna in pokazal malo tiste odločnosti tudi proti češkemu veleposestvu, kakor jo kaže proti krščanskim socijalistom na Dunaju. Češki veleposestniki bi se ne bili upali ustavljati, ker bi se ne bili hoteli zameriti na višjih mestih na Dunaju. Če bi pa tudi bili se kujali, bi že ministerski predsednik drugje bil dobil pomoč proti njim. Grof Badeni je pa menda češke razmere sodil po galiških, kjer se skoro vse uklanja plemenitašem. Na Češkem pa ima narod svoje mnenje in se ne da od ple-menitašev voditi. Sedaj se govori, da grof Thun odstopi po sklepu deželnozborskega zborovanja, če se to zgodi, je še povse negotovo, najbrž so to le Badenijeve želje. Da bi se ga vlada upala proti njegovi volji odstraniti, pa mi močno dvomimo. Vsekako se pa odnošaji mej vlado in češkimi veleposestniki shujšajo, ako odstopi Thun. Mladočehi pa tudi ne morejo vanjo dobiti tega zaupanja, kakor bi ga bili imeli, da je grof Badeni precej odstranil grofa Thuna, ko je nastopil. Vse obrača svojo pozornost na Češko, kako se stvar razvije, ker je od tega zavisen razvoj avstrijske politike sploh in najbrž tudi obstanek sedanje vlade. ------ 12 ------