Prvi slovenski zvonovi gredo v Indijo. V osrčju Bengalije, blizu Kalkute, so slovenski misijonarji ustanovili prvo domaeo misijonsko postajo Bošonti, kjer sedaj zidajo cerkvico sv. Terezike. Že dolgo so prosili, naj bi jim Slovenci kupili prve zvonove za to misijonsko postajo. Z ljubeznijo so prispevali prijatelji misijonov skozi več let v ta namen, tako da se bo letos želja našim indijskim blagovestnikom izpolnila. Prvi trije slovenski zvonovi za naš bengalski misijon so bili srečno vliti v Št. Vidu nad Ljubljano. Veiiki zvon sv. Frančiška Ksav. (235 kg) nosi zgodovinsko besedilo: »Dar slovenskega aaroda misijonarjem v Bošontiju ob 10letnici odhoda v Indijo«. Srednji zvon sv. Terezike (175 kg) oznanja: »Pozdrav Slovencev svojim bratom in sestram v Kristusu«. Mali zvon našega služabnika božjega A. M. Slorašeka (115 kg) kliče: »V molitvi združeni prosimo Boga za rast katoliške vere in poveličanje svojega služabnika!« Poleg teh zvoncv je še nek dobrotnik kupil šolski zvonec (12 kg težak) za Bošonti in neka dobrotnica je prevzela Btroške za prevoz zvonov do Indije. Konec meseca marca bo zvonove sprejela italijr.nska tovorna ladja »Barbarigo« v Trstu na svoj krov in jih odpeljala v daljno Indijo. Prevoz traja navadno 1 mesec. Zvonovi bodo predvidoma konec meseca aprila dospeli v Kalkuto. Od tam bodo z tnotornim čolnom naših misi.ionarjev pripeljani v Bošonti. Roosevelt proti brezverstvu. Zadnjo nedeljo v februarju je imel predsednik Zedinjenih držav v radiu govor, v katerem je razpravljal o veri in neveri. Med drugim je poudaril: »Danes si ne smemo kovati kapitala iz nesporazumljenja raznih verstev, čeprav so morda na mestu. Obratno: treba bi bilo več sporazuma med nami, zakaj edini morarno biti mi, ki imamo vero, v tem, da se borimo proti brezverstvu. Samo med religijo in brezverstvom se vodi v svetu boj; ni naša naloga boj med raznimi veroizpovedmi. Ne gre torej za tvojo ali mojo veroizpoved, vpra vobče je postavljena na kocko. Zato si vsi dajmo reko za boj proti brezverstvu. Večje reči si ne bi mogel želeti, kakor da se poživi duh religije v nas. To poduhovljenje bi prevzelo domove naše dežele, poživilo bi vsa srca, srca mož in žena vseh veroizpovedi v novo manifestacijo vere v Boga in udanosti naše v njegovo voljo. Sebi v blagor in svetu, ki v njem živimo. Ne dvomim, da se ne bi vsa naša socijalna, politična in gospodarska vprašanja raztajala ob ognju takega duhovnega prenovljenja.« Samogoltnost kapitalizma. Trgovinski urad ameriške vlade v Washingtonu (v Zedinjenih državah) je nedavno objavil to-le poročiio o 1. 1935: Tega leta je bilo v Braziliji v enem samem mesecu uničenih 7.75 milijonov vreč kave, kar predstavlia polovico izvoza kave iz Brazilije. V Zedmjenih državah je bilo zaklanih okoli 6 milijonov svinj, 2 milijona ton koruze pa se je porabilo kot kurivo za lokomotive. Na Danskem je bilo ubitih 20.000 krav, na Nizozer»skem zaklanih 100.000 prašičev. Na Francoskem je bilo na c-n dan vrženo v vodo pol milijona rib. V Los Angelos v zapadni Ameriki se spusti vsak dan 20.000 litrov mleka v morje. Vse to pa samo radi tega, da se zmanjša količina blaga, preostalim zalogam pa vzdržijo visoke cene ter da je dobiček kapitalistov tem večji. In to se dogaja v času, ko ie po vseh državah nezaposlenost jako velika. Na Nizozemskem je n. pr. pri 8 milijonih prebivalcev K> milijona nezaposlenih, v Zedinjenih državah pa jih l'e bilo koncem 1935 preko 9 milijonov. Milijoni so brez dela in jela, brezsrčni kapitalizern pa na zločinski način uničuje hrano in blago. Papež odiikuje Kitajca. Papež je imenoval Lopahonga, veleindustrijca v Šangaju, za svojega komornika. Lopahong, ki js generalni direktor večjega števila železniških, električnih in vodnih podjetij in nekoga društva za norsko plovbo, je katoličan. Njegovo pojmovanje katoliške vere je povse sodobno, namreč v celoti skladno z idejo in programom Katoliške akcije, ki jo propoveduje papež Pij XI. Lopahong ni samo za svojo osebo globoko veren mož, ki iz vere živi ter prejema prav često sv. zakramente (pri sv. maši kaj rad sam ministrira), marveč stori vse, kar more, za razširjenje Kristusovega kraljestva na zeralji. Njegove zasluge za razširjenje katoliške vere na Kitajskem so ogromne. Kot predsednik kitajske Katoliške akcije se popolnoma zaveda svoje znamenite naloge ter ji z vsemi svojimi silami in sredstvi ustreza. Njegovo so. cialno delo, prežeto z ljubeznijo do bližnjega, je občudovanja vredno. V Šangaju je sam ustanovil največjo bolnišnico, imenovano p<-> sv. Jožefu, ki poseduje 2000 postelj in za katero plačuje letno 200 milijonov kit. dolarjev. Nazivajo ga ne samo očeta bolnikov in siromakov, marveč tudi kaplana roparjev, ker rad obiskuje jetnišnice in kaznilnice, kjer pripravlja obsojence za krst in spreobrnjenje. Kot oseba pa je Lopahong človek čudovite skromnosti in ponižnosti, ki ima veliko privlačno silo za druge ljudi. Mnogo njegovih znancev — poganov in kristjanov — mu daje radevolje na razpolago sredstva za izvrševanje dobrodelnosti. Tak vzornik laiškega apostolata zasluži, da ga je papež tako visoko odlikoval.