Katolški ccrkvcui Umt. Odgovorni vrednik in založnik : MMr. Janez Mir. lmoyavar. Ji? V Cetertik 29. Listopada. i*iB. Izlaganjc ravrct;ui*kili lilauij k rasli in hvali presvete in brez madeža Devic e .Marije, Malere hožje. (I)aljr.j Ali jc bila Marija devica srajc dcvistco Bogu obljubita ? e, obljubo devištva jc bila storila: to sc \idi: a) Iz besed Device sanic, ktere je z velikim angelam Gahriclam govorila. Nebeški poslanec pride k Marii, sama je bila, in z nebeškimi rečmi jc opraviti imela. Ko ji je liožjo voljo razodel, de ho spočela in sinu rodila, kteri bo velik iu Siti Nar-vikšiga imenovan, se devica nad novoslja oznanila zavzame in vsa zamišljena reče: ..Kako sc bo to zgodilo, ker moiu ne spoznam?" Luk. 1, IU. Zakaj se Devica čudi? De namreč spoznaš, de je ona z obljubo devištva že zavezana bila, iu de je z Jožefani v devištvu živela. S. Bernard pravi: ..Kako se bo to zgodilo ?** to hoče reči: rKcr Gospod ve, de je obljuba njegove dekle, ne spoznati moža, po kteri poti bo dopadlo njemu , de se to zgodi ?•• Ako bi Devica, Božja mali, obljube ne bila storila, in bi svojiga moža, kterimu je bila zaročena, spoznati zamogla , bi ne imela vprašati, kako sc bo to zgodilo ? Lahko bi bila namreč mislila, dc ji bo iz moža sin rojen. S. An z e lin pravi: -Naj rbi bil angel kterikoli devici, ktera }.- v >\ojim ..sercu >c možili sklenila, rekel: »Sinu bos imela", ..bi sc lic bila čudila, in bi ne bila vprašala. kako ..de se bo to zgodilo, ker bi \cdi!a. de je zaročena, iu de sc bo kmalo možila. .Maria se pa ni ..zastonj nad tim čudila in vprašala, kako >e bo to, ..kar ji jc bilo obljubljeno, zgodilo, ker je vedila, ..de ako ra\no je zaročena, vender m»/.a nikoli ..spoznala nc bo**. Moža spoznali, ji ni več prosto bilo. — b) Obljuba presvete Device, devištvo ohraniti, se tudi iz tistih besed s. evangelija povzame, ko pravi: ..t ngcl (iabricl je bil od Hogu jmxtan k devici zaročeni mo*u~. Luk. I . 21. Ime device zlasti z zaročenjem sklenjeno ne zaznamva \ *akleriga devištva , temuč kaže terdno Hogu posvečeno devištvo. — Zakaj pa jc Marija dcrica zakon skleniti kotla, ki jc terdin sklep derištra. cto obljubo imela ? Terdno in za gotovo odgovorijo na lo enoglasno vsi učeniki tako le: Dc obujcvavec in uce-11 i Iv tega čudovit iga sklepa noben drugi ni bil, kakor sveti Duh. Zakaj v vsili delih, zlasti v tistih, ktere so včlovcčcnje Sinu Božjiga zadevale, je bila presveta Devica vodena od s. Duha. On ji je tedcj vdihnil, de naj vedno obljubo devištva v svojim sercu stori. — On ji jc potlej vdal, de naj sc v zakon poda. On jo je učil, kako naj sklep devištva ohrani. in se možu zaročiti dovoli. Hotel je pa s. l)uh. de naj se ona zaroči, zavoljo prihodnjiga 31e-sija, zavoljo nje same, in zavoljo nas. a ) Zavoljo prihodnjiga Mesija — de hi ne hil kakor po nezakonsko rojen od Judov zaveržen. in hi clo ne hili verovali, de je on Mesija; — de bi se njegov rod, kakor jc bila navada, po možu popisati z: mogel. Njegov rod je pa mogel Judam znan biti. Ker so namreč Judje iz s. pisma vedili, dc bo njih Mesija iz Abrahamoviga zaroda, iz rodu Juda in iz Davidove hiše, je bilo treba, de jim je Kristus svoj rod skazal, de hi se ne mogli zgovarjati, de so ga zato zavergli, ker iz kraljev iga rodii Davida ni hil. — Dalej, de bi hil od Jožefa izrejen; zato je s. Jožef njegov krušni oče alirednik, in — de hi njegovo rojstvo hudiču skrilo bilo. ker je menil. de je, ne od Device, ampak od zakonske žene rojen: in de bi torej še hujših viharjev zoper njega ne bil obudil. b) Zavoljo Device same — dc bi ne bila od Judov kakor prcšestnica kamnjana. Zakaj per Judih ni bila samo tista grešnica kakor prcšestnica spoznana, ktera je bila zaročena ali omožena, temuč tudi ktera jc šc v očetni hiši bila, pa se je enkrat možiti mislila. Po postavi Mojzesovi bi kakor prcšestnica smerti ne bila mogla oditi. Lev. 20, lO. Deut. 21 , 22. Boljši je tedej bilo, dc devica nekaj časa ni za devico spoznana bila, kakor de bi bila založena in kamnjana. — De hi sramote ovarvana bila. Ker jc namreč zvoljena bila kakor devica roditi, bi bila per vsih, kterim jc bila skrivnost neznana, ne imena device, temuč drugo sramotno ime imela. — De bi bila od s. Jožefa postrežbo imela: ker je bila Marija s svojim detetam toliko revam iu nadlogam izpostavljena, ji je bilo treba tovarša. varlia, oskerbnika in gospodarja, z gotovo zvezo nanjo navezaniga, de hi ji bil stre-gel. jo varoval, ji pomagal sina oskcrhcti, in dc bi ji bil v tolažbo, ko jc v Egipt z detetam bežala. c) Zavoljo nas jc bilo to perinerjeno — dc bi bil Jozcl* s svojim pričevanjem spričal. de je bil Kristus od Device rojen, in tako našo vero poterdil. Ni bil o bolj verjetne priče, polerditi čistost Marije . kakor tisti, kteri je bil njeni varil in mož. — Dc hi bil izgovor odvzet našim devicam, ktere se zavoljo svoje neskerbnosti sramote nc varjejo: zgovarjati hi se bile lake utegnile, nde tudi mati Gospodova jc osramotena bila-, pravi s. Ambrož. — Dc hi bila tedej presveta Dev ica za svoje dobro ime skerbela, se jc omožila, in je tudi devicam zgled zapustila, de naj dobriga imena per ljudeh nc obrajtajo malo, temuč pridno skerbijo, de nihče od njih slabe besedice ne more govoriti. Iz kteriga namena je Marija devica s svetim Jozefam zakon sklenila ? Nar verjetniši odgovor učenikov je, de presveta Devica je bila od duhovnov ali od starišev v zakon dana po božji n-j red bi; in de je v zakon per-volila po božjim navdihnjenji: in de jc od svojiga devištva, kteriga je bila Bogu posvetila, po posebnim božjim razodenji zagotovljena bila. S. Tomaž Akv. pravi: .,Naša Gospa je bila popred od zadev ..Jožefa zagotovljena, preden ga je moža vzela; ^namreč kakor jc sama devištvo obljubila, tako je ntudi njega vprašala, ali hoče tudi on ostati v „sklepu devištva, ali saj v vedni zderžnosti in „potem šc le ga je moža vzela, ko je spoznala.de rto tudi hoče. Ako hi nc bil hotel v zderžnosti ..ostati, bi ne bila pervolila v njega kakor niožau'. Obljuba Dev ice je bila tedej Jožefu znana. Božja mali, Devica Marija, je s. Brigiti, kteri se je prikazala, rekla: „Prav gotovo vedili moraš, de ..je Jožef, preden me je snubil, v s. Duhu zvedil, „dc siin devištvo obljubila". Bogoslov ci sploh učijo, de jc Jožef Marii v njeno devištvo in obljubo ne le pcrvolil, temuč tudi po sklenjenim zakonu sani obljubo devištva storil. Tedej je bilo per s. Devici pervoljenje v zakon in sklep devištva vkupej. — Tako jc bil njeni zakon ne le popolnama, temuč nar bolj popolnama, nar svetejši zakon; nc le Božja mati je bila milosti polna, temuč tudi svojimu oskerbniku, varhu in ženinu je dar ne le deviške čistosti, temuč tudi dar modrosti in svetosti za-dobila in zaslužila. — S. Pavel pravi: „Neverin mož bo posvečen po verni ženiu. I. Kor. 7, 14. I'c bo že neverin mož skozi prošnje, zasluge, besede in zglede verne žene posvečen: kolikanj več je mogel pravičin mož skozi prošnje, zasluge, besede in zglede Božje matere device posvečen biti. O Maria! med vsimi svetimi devicami v tč svoje nar veči zaupanje stavim, in tebe nar viši spoštujem. Visoko spoštujem s. Barbaro s kcliham, s. Katarino s kolcsam, s. Terezijo s pušico, s. Marjeto z drakonam, in vse druge device; ali tebe spoštujem in častim med vsimi devicami nar višji, in kličem: O Marija, sveta devic devica — za nas Boga prosi! Mati Kristusora — za nas Boga prosi! Tudcn je red perimkov presvete Device v tih litanijah. Nar pred bo imenovana: ..Sveta mati božja;" potem „sveta devic devica;** zdaj pa spet: .,Mati Kristusova**. Cerkev bi bila zamogla zdaj druge njene čednosti imenovati, na priliko: njeno vero, upanje, ljubezen, njeno združenje z Bogam. njeno ponižnost, pokoršino, čistost, usmiljenje, serčnost, pohlevnost, molčečnost, in druge čed- nosti. Pa raji za devistvam spet maternstvo postavi, de iz tega spoznamo, de je rodovitnost Marije z devistvam, in devištvo z rodovitnostjo tako sklenjeno, de nobeno ni manji od druziga, in de sceno od druziga nikoli ločiti ne da. Nikoli namreč mater čast dcvištva ne zapusti, in materin poroddevištva nc overže. Devištvo in maternstvo Božje porodnice ste dve neločljivi tovaršici, dve nar svitleji zvezdi, ktere ena drugo razsvitljujetc, nikoli ne zginite, tako de zavoljo rodovitnosti devištvo, in zavoljo devištva rodovitnost bolj častitljiva postane. Ker se tedej v eni osebi, v enim truplu, v eni devici prelepo in prečudno verstitc čast Matere in Device, sramožljivost Matere in Device; „Mati božja'-, potem „devic devica" — iu spet „31atl Kristusova". Maria Devica jc mati Kristusova po mesu, ker ga je rodila: vOd ktere je rojen Jezus, kteri bo imenovati Kristus;u 31at. i , 16. in po duhu, ker je njegovo voljo v vsih rečeh ohranila. „Kdorkoli stori voljo mojiga Očeta, kteri je v nebesih, t isti je moj brat, in sestra in mati", jc rekel Kristus. Mat. V*, 50. Kdor pa hoče vediti, kajperimek: ..Mati Kristusova" pomeni, mora narpred vediti, kdo jc Kristus. — Kdo je tedej Kristus? — On je pravi Mesija, dobri pastir, usmiljeni Samarijan, kteri je bil ubogimu človeškimi! rodu, ki je bil med razbojnike padel, olja usmiljenja, in vina milosti v rane vlil; ob kratkim, on je Odrešenik sveta. Kdor to razumi, zastopi tudi, de jc 31arija, kakor Mati Kristusova, srcdnica naša. Kdo jc Kristus? — Kralj vsih kraljev. — Kdor to razumi, zastopi tudi, de je Marija, kakor mati Kristusova, nar častitljivši kraljica nebes in zemlje. Če se je tedej Betzabea srečno štela, de je bila mati modriga kralja Salomona, kolikanj srečne ji in častitljivši je Maria, mati tistiga, kteri je neskončno modreji, kakor Salomon, — modrost sama! — Kdo je Kristus? — Kristus je vir življenja, tedej je 31 arij a srečni raj. Kristus je prava vinska terta; tedej je 31arija rodovitna mladika. Kristus je altar milosti; tedej jc Marija česen tempelj, l e sc je Sara veselila svojiga pobožniga sina Izaka, Bebeka svojiga zvestiga sina Jakoba, Bahcl svojiga čistiga sina Jožefa, se zamore neskončno več veseliti Marija Kristusa svojiga Sina, kteri je svetost sama. O Marija! spoznam, de si češena mati Kristusova; pa vem tudi, de te jc Kristus na križi Janezu , in v Janezu nam ljudem vsim za mater sporočil, ker tc ni nič več mater imenoval, ampak ti je rekel: „Zena, glej tvoj sin!44 in Janezu: rSin.glej tvoja mati!" in nas jc s tim hotel učiti, de naj mi, ubogi Adamovi otroci, per tebi kakor materi usmiljenja, pomoči in tolažbe išemo. To vem, o3Iarija! zato perbežim h tebi kakor nevredin otrok, in kličem v imenu vsih tvojih otrok: O mati Kristusova, za nas Boga prosi! — (Dalje sledi.) Terdiii verniki v J a parni. O času, v kterim jc keršanstvo v Japanu jelo veselo kliti, je imel tam imenitiii posestnik dva mladostna sinova in eno hčer, kterih pobožno živ-Ijenje jc jasno pričalo, kako visoko dc so cenili srečo, de so bili po kerstu v zveličavno krilo keršanske cerkve sprejeti; zdej pa nastopi doba, v kteri so se verni natihama na gotovo smert pripravljali, v kteri jih je tudi silno veliko padlo za vero. Goreča molitev je puhtela tudi iz globine sere zvestih vernikov k Bogu, dc bi jih kmalo preselil v nebeško veselje. Poslednjič se napoči dan. po kterim so že dolgo hrepeneli. Sam malikovavsk knez okrožja, v kterim so prebivali, pokliče omc-njeniga vernika pred-se in ga skuša s perlizova-njem, s krasnimi obljubami, s budim pretenjem preveriti, pa brez sadii. Ta upor kneza zgrabi, iu na videz z mirnim pa temnotnim obličjem mu veli do-mii. Solze britkiga veselja sprejmejo vernivsiga, in s skupno molitvijo so si kalne scrca vedrih, ker so sc tihe knezove zlobe bali. Kar sc jim je dozdevalo, se jc tudi izšlo. Ze drugi dan pridejo orožcui briči z naročilam. de ima po njih mlajšiga simi knezu poslati, kteriga bo on vedil h pokoršini in malikovavstvu siliti. Ktero pero popiše žalost starišev, kteri so mogli drago dele zlobi silniga kneza darovati, in kteri so v sercu z njim umcrli! Orožno jih skerbi, ker bi sila muk utegnila nježno devet let staro dete k odpadu od prave vere pripraviti, ko ne bo nobena kersan-ska duša v razsodivnim boji v njegovih lahkocut-nili pcrsili poguma budila. Jokajc ga objamejo mladiga mučcuika iu z živimi besedami ga opominja skerhni, za njegov blagor vneti oče, pomniti njega, kije toliko za nas prebil, in ki ga bo. ako ga pred svetam očitno spozna, po kratkim terpljenji v svoje vcličastvo vzel in z vcncam zmage njegovo čelo ovil. Obupno sla pogledovala oče in mati za sinkam, kteriga so briči posmehovajc v knezovo poslopje odpeljali; v družbi s hčerko in slarjim si nam sta neprenehama Boga prosila, de bi mu svojo milost dodelil in ga varoval pred padcam. Vender to je bila lc predigra tega, kar jc imelo slediti. Drugi dan prinesti prepadenimu Japa-nezu briči od kneza sporočilo, de je iu pokorni sin že prejel zasluženo kazen, ker keršanske vere ni hotel po nobeni ceni zatajiti in dc ima, ako se mi- .sli št' uperati, štirnajst lrl staro deklico poslanim brez ovinkov zročiti. — Huje in strašneje je ranila ta novica pobito očetno in materno serce, pa deklica se je bila med tem na smert pripravila in v krepila. Priserčno je objela ljube starise in jih žalostne clo tolažila, de bodo kmalo dva mučenika v nebesih šteli. - Njim pa se je serce žalosti topilo, ker jim je bilo edino tolažilo odvzeto, z otroci umreti, ker so bili h počasni muki obsojeni, jih vse preživeti. Pač dobro so vedili, de bo serditi neznabog tudi starjiga sinu poklical, ter ga vabil in silil se veri odpovedati, in — niso se motili, ('cz malo dni prikoraka trop možakov, ki so bili od nog do glave v jeklu, v hišo verniga Japane/a z naznanilam. de seje hčeri ravno taka prigodila. kot mlajimii sinu, in de, ako se ne poda iu vere ne zataji , knez razkačen starjiga terja, kterimu, ako nc bo pokorili, se nič drugači pelo nc bo. Akoravno svesta te novice vender mati v pervim hipu omedli, in strah in skerb oparite Idaziga J a pa ni-/a serce, ker je bil starji silno plah in sla-botin, pa —duša se strahu ne vda— tudi tega daruje za vero iu Kristusa, ter mu k slovesu z gioljivim glasam reče: -Ni ti neznana osoda. d r a g i sin! ktera je bratca in sestro dohitela. Ozri se v nebo. lam se zdej veselita in tega veselja jima nič ne kali. tam po tebi kličeta. Koš mar ti to veselje zavergcl ? Zdej velja v c n e c m u č c n i š t v a in v cen o življenje — bodi serčan! Ako vero zatajiš . te sina ne spoznam in Kristus te ho pred svojim nebeškim occlam zatajil: ako pa za njega kri prelijes. boš vekomaj blažen, in tam sprosi meni in svoji materi od Koga, de bi vas kmalo sledila. Pozdravi tudi brata in sestro svojo, in perpravite nama mesto v svetim raji-. AIolcc in kot oterpnjen stoji sin pred skerhnim occtam. ..Pojdi v imenu Gospodovim, sklene ta, in ne obupaj! Skazi, de si \ redin biti otrok božji! Se li trinoga bojiš, kteriga sta brat in sestra tako velikodušno premogla? .Misli pri vstopu v njegovo poslopje , de je tam iiju kri tekla in de sta ti pot k ncvmcrjocnosti zaznaiiivala, ter umri, kakor v redili ud keršansko družbe!- Kriči priganjajo. — Kakor blisk slamnato streho vname, tako so te besede serce mladenča vnele. Kratko odgovori: rKmalo. zagotovim vas, bom tudi jez srečne osode brata in sestre deležin in le to me peče, de nc morem pred vašimi očmi umreti, de bi sami vidili, kako zvesto iu rad ubogam". Nato ga oče blagoslovi in pogumen odide sin s kardelam možakov, kteri so za-smehovaje usta povlckovali, v smert. Zdej sta oče in mati brez otrok in koga bi ju moglo na svetu še veseliti. Eden druziga tolažita in s scrcnostjo navdajata, dostojno se podati v gro- zovito smert , in glasno hvalila Gospoda, kterimu sta svoj drag zarod kot d a r prijet 11 e dišave izročila. Svesta sta si, de bota kmalo v njih drušini v nebesih Kogu hvalo iu slavo prepevala. Le eno ji v serce boli, de bo namreč serditi knez, kteri je nju otroke posameznim umoriti dal, tudi ju ločil, in res, tudi ta strašni poskus se ju ni ognil. Cez malo časa ga knez vpraša, ako mu še ni po volji, de je otroke zgubil, 111 ako se tudi tej nesreči njegovo serce ne v klone, — in na odgovor, de z veseljem da življenje za vero, ktera 11111 je čez vse, in de že težko pričakuje trenutka, kteri ga bo z nedolžnimi mučcnci socdinil, mu podli vodnik tropa pismen knezov ukaz, ženo terdovrat-nika pripeljati, ktera bo po vrednosti njegov serd občutila. Krepko stoji blagi Japancz kot skala v kipe-nji viharniga morja tudi pri tem sporočilu, ter pravi: ..Zdej nič druziga ne želim, kakor de bi knez kmalo tudi mene poklical, kar od njegove velikodušnosti pričakujem, in nc bilo bi prav, ako bi samo očetu prizancscl". Kratko in ginljivo sta se poslovila. pV nebesih se vidiva", reče pravoverna žena in odide spremi jena od solz cele deržine, ktera je zdej glasno plakati jela, ko jo je tudi miloscrčna gospodinja zapustila, ktera jc srečo, umreti za vero, čez vso posvetno srečo in blagost povzdigovala. Sam je zdej Japancz — svet mu je temnica, in ko tako semtertje misli, tudi njemu dojile naročilo, pred kneza priti in spoluiti njegovo povelje. ..() presladko sporočilo! pravi plemeniti verski junak. Ceterlič že sim umeri s tugo pričakovaje. de bi me kmalo smert soedinila z ljubimi moj iga scrca. Z obličjem venčaniga zmagonosnika gre s poslanimi, pade pred kneza na tla in ga prosi, mu ravno tisto milost dodeliti, ktero je vsim udaiu njegove hiše podelil. Knez se pri stanovitnosti Japancza zlo zavzame iu zopet poskuša ga preveriti. Kmalo ga prosi, mu žuga, čast iu bogastvo obeta, se mu hlini in ni je bilo ne sladke nc ojstre besede, ktere bi nc bil izustil, pa verni Japancz stoji kot skalnat jez, nad kterim so se vsi hudobni naklepi kneza kot steklo razrušili. — Ko tedej vidi, de vse nič ne zda, veli natveznico pripravili in naj grozovit-niši orodje prinesti, s kterim mu hoče do živ iga priti. Pa — sercu ne odpade pogum — junak prosi še le muke pospešiti, de bo poprej v drušini svojih dražili. — Ko bi trenil, neverni knez omolkne, lice spremeni in z jasnim obličjem migne in glej! — žena in otroci veseli in zdravi očetu v naročje hite, kteri bi bil od veselja kmalo dušo zdihnil, kakor mu je poprej od žalosti skorej serce počilo. Knez pa reče nato: .,Yaša vera mora zares nekaj veliciga in posebniga v sebi imeti, ker ste ji tako zvrsti, in rajši vse, tudi življenje zgubite, kakor de bi jo zatajili in svojimu Bogu zvestobo prelomili. Pojdite v miru in živite, kakor vam drago". V mislih in v sercu blazni mučeniki se vcrnejo radostni domu. Tako se glasi ta pripovest. Xi dvombe de, ko je potem preganjanje kristijanov tu od dne do dne rastlo, ko jih je stotine ob enim za vero kri prelilo zlasti v malo pozneje pričeti hudi vojski, v kteri je naj grozovitniši sovražnik kristijanov, Dicfuzama, vse kneze in veljake Japana podjarmil in keršansko vero v kali zamoriti si prizadeval, so si tudi ti terdni verniki s slavno smertjo muče-niski venec pridobli. J. M. Konjar llcjtiiiaiiek. i Dalje.) Popoldne po keršanskim nauku prideta Himen in Janez. Franca ni mogla v cerkev, ker je materi bilo hujši. Predrckovala je materi in očetu litanijc vsih Svetnikov in ž njimi sklenjene molitve. S Himnam je tudi prišla žena in je pripeljala seboj štiri otročiče. Marina jo je k temu obiskanju po Himiiu povabila, in ona hudo bolni, skoraj že umirajoči materi svojiga moža, poslednje želje ni mogla odreči. Xajpred so otroci prašali starše, kako jim je. Je bilo perpovedovanja, milovauja, svetovanja in vošil, in v božjo pomoč se jc klicalo s tem pristav-kam, dc naj se zgodi, kakor je božja volja. Potem jc mati med mnozimi prestanki svojim otrokam nekaj serenih besed spregovorila, jih je zahvalila za njih ljubezin, prosila, de naj nikdar ne pozabijo Boga, in ne delajo, kar njegova zapoved prepoveduje. Opominjala jih je tudi k edinosti in priporočila se jim je v njih molitev. Obetala jim jc. kako priserčno bo per Bogu za nje prosila. Xaj bolj težko se je materi storilo, ko se je ozerla na Franco, ter se spomnila, de tega tolikanj ljubeznjiviga in vsiga pobožniga otroka mora zapustiti. ..Hčerka" — ji reče mali — r«ur' Pcr Gospod-Bogu te bom pričakovala, oh pridi za menoj tako dobra in čista, kakoršino te zdaj zapustim. Iu k temu ti daj moč Gospod Bog! ' Dolgo je bila roka v roki, zaznauiiijale ste se nasproti s svetim križem, in s težkim sercani ste se popustile. Janezu iu Himiiu jc nato mati vošila in k Bogu klicala , de bi vsa pregrešna mlačuost in posvetnost, kolikor se je še kje v sercu znajde, bila pregnana od močne ljubezni božje. Himnovi ženi je podala roko iu prosila, de naj vsako neprijaznost do nje iz duše spusti. Močno je bila le-ta ginjena , jo je za zamero prosila, in gorka želja se ji je v sercu obudila. de bi tudi ona enkrat zamogla ravno tako pokojna ta svet zapustiti. Marina je k Bogu klicala, dc bi ji k pravicnimu življenju potrebne milosti do- delil, in je tudi okoli postelje klečeče otročiče z lepimi nauki v dobrim poterdila. Ko je pa tudi svojimu zaročnikn vosila, de naj bo Bog ž njim in naj ga poterjuje v njegovim dobrim sklepu, ter skaže svojo milost, de, kersta bila tukej zedinjena z zavezo sv. zakona . naj hi tudi unkraj groba ne bila enkrat ločena: teda j se je Peter spomnil vsih krivic, naiilcžnost iu žaljen j, s kterimi sc jc proti nji zagrešil, in jo je za voljo božjo prosil, de naj mu odpusti. Solze so jo premagale, in ni mu mogla druziga odgovoriti, kakor de mu serčno želi, naj hi mu Gospod Bog tako odpustil, kakor mu ona iz vse duše odpusti. I'eter jc bil presunjen od žalosti, in ko so ga zopet v njegovo posteljo spravili, je nagovoril otroke. Pove jim, de za jutra misli sv. zakramente prejeti, ker jim jc pa veliko krivice storil, de se mora popred ž njimi vmiriti in spraviti. Spoznal jc pred njimi svojo žalost, de jih je priprav il ob premoženji* z zapravljanjem in pijančevanjem: še bolj pa ga je bolelo , dc jim jc njegov slab zgled utegnil dušo v nevarnost pripraviti. Vse svoje, jim znane neprid-nosti in pregrešne dela jc v pričo njih zavcrgel. posebno pa jc svojo merzlo vero in vnemarno>t preklel kakor studenec vsiga zlega. Preklical je v*c brezbožne besede, ktere so kdej iz njegovih u*t slišali, in prosil, dc hi ne kleli zmotcuiga očeta, kteri zaupa v Boga in v svoj terdni sklep, dc bo po njegovi milosti dosegel usmiljenje in stanovitnost v svojim pokorjenji. Vsi so ga tolažili. in sc ž njim pomirili in sprijaznili. Tudi >imcn si je od-mcnil, de ga bo ljubil, spoštoval in mu v potrebah pomagal. On jc bil namreč nar bolj pozabil, ilc so otroci staršem spoštovanje vselej dolžni skazo-vati, ako bi bili tudi starši v pregrehe zapleteni. (Vda rod o vina je bila zdaj ena duša iu eno serce, starši in otroci so se objemali, vse pretečeno terpljenje je bilo pozabljeno, na prihodnje se ni mislilo, sama pričijoenost jih je zdaj blažila, iu eden v drugim nasproti so veselje našli. \ tem vzvišenim trenutku so se vsi zavezali, dc bodo kakor pošteni kristjanje Boga ljubili :n keršansko živeli; iu Himen s svojo ženo vred jc sklep storil, de bo svoje male v božji službi in lepim življenji odredil. Xekaj časa je to terpclo; kar na enkrat sc vsi na mater ozrejo, ktero so po prejšnji?!! pcliu tolike slabosti omagale, dc ni mogla govoriti, in si nič več nc pomagati, le z nekakim lolazivnim očesa in jc še po pričijočih gledala. Zrodovinci so do pozne noči okoli nje molili. Težave so jo take obhajale, de velikrat niso vedili, če je živa ali mertva. Proti jutru se Janez vlczc na kl«»p. Himen gre domii. Njegova žena je bila ze pred odšla z otroci. Franca sc jc v sedla k nji na postelj«, in si njeno glavo na naročje položila, de bi ji težave kej polajšala. Bilo je ob petih, ko jo mati za roko prime, križ na persih naredi, globoko vdihne, in obstane; — Franca zavpije, priskoči Janez in si-rotija se prepričata, de jc ni več med živimi. Ob osmih pride duliovin Pelra spovedovat, in ni vedil nič poprej, de je žena umerla. Najde otroke okoli merliča zbrane, in sliši jih opravljati molitve, s kterimi se duša v večnost spremlja. Tedaj spregovori nekoliko tolaživnih besed, in pristavi primernih naukov. Oče je bil silno žalostin, in je skorej v obupu tožil, de je svojo dobro ženo pod zemljo spravil. Poprosi duhovna, naj bi mu to milost ska-zal, in ga z Bogam spravil, še prejden mu ljubo ženo i/, hiše odneso. Duhoven mu ni odrekel, ampak je bil te pripravnosti vesel, zakaj zguba žene ga je bila omečila, de je ložeje spoznaval svoje grehe. in pogled na ranjeo, si je mislil, mu bo v sercu resnično obžalovanje pomagal obuditi. Proti poldne je duhovin ž njim veliko ali dolgo spoved dokončal. in otroci so vidili na njegovim obličji ne-košin mir in sladki pokoj duše, kakoršin se ne da popisati, pri \sini tem. de mu je bila smert ranjce hudo na sercu. Tretji dan je bil pogreb. Olroei in mnogo vernih kristjanov je spremilo merliča k grobu, so ji skazali poslednjo ljubezin in molili za njeno neu-merjočo dušo pri sv. maši. Franca in bratje so britko za materjo žalovali, \ender so se zderžali vsiga šumečiga krika, ker, naravnost in brez hinavšine bivši, niso imeli navade priložnosti dajati, de bi se ljudje nad njimi zgledovali. Po pogrebu pridejo še k očetu, skupej poža-Ijujejo. se poslovijo za čas, in gredo po svojih opravilih. Le Franca je pri otclu ostala, mu stregla iu ga varovala, kakor popred mater, s prečudno polerpljivostjo. Terpelo je lo še mnogo tednov, prejden seje Peter ozdravil. Hčerina skcrbljivost, počitek, dušni mir. močna natora. zdravnikova pomoč pred vsim drugim pa milost božja so ga poslednjie na noge spravili. Sčasama je zopet zamogel krajši in daljši pota prekoračiti. Dolgo ni vedil, kaj zdaj početi, de bi se v svoji starosti pošteno preživil. De bi ga hči prcživila, tega se mu je zdelo, de ne sme dopustiti. Sirota j«- delala pridnejši od vsake najemnice, kar je imela gotov iga, je bilo že vse pošlo, iu bilo sc je bati. de bi od vedniga terpljenja do dobriga ne omagala, ter ne bila za nobeno delo. Torej je oče namenil, ji preveliko butaro odložiti, in po mnogim premišljevanji in svetovanji, je sklenil, de sc ho zopet lotil — konjarstva. Popred pa je Peter dobro pomislil, če je dosti terdin. vsim skušnjavam zoperstati, in sc ne po-grezniti v poprejšnje pregrehe. Prepričan je bil, de veliciga pohujšanja, ki ga je z besedo in z dja-njem po svetu trosil, skoraj ne more drugači popravljati, kakor de se v svojih poprejšnih opravilih s tistimi snide, ki so bili pohujšani, ki so ga vidili in slišali, kakošin de je bil, ter jim pove in pokaže, de je zavergel zmoto in krivico, de je zdaj nasledovavec čednosti in pravice. To njegovo misel mu je tudi duhovin poterdil, in mu dal potrebnih naukov, de bi jo mogel dopolnili. Upal je, de bo njegov zgled pri mnozih dober sad obrodil. Ker je bilo pa Petru življenje, kakoršr.o sije zdaj zvo-lil, v sercu zoperno, in je velik odpor do njega občutil, mu je duhovin dovolil, ga imeti za pokoro, ktero si je sam sebi naložil za svoje grehe. (Dalje sledi.) Huga na Dunaji v letu 1699. Poslednjo nedeljo po binkuštih, to je 25. t. m. jc bila v L j u bi j a n s k i h farnih cerkvah po dokončani popoldanski božji službi peta za h valj ena pesem (Te DeumJ, ker je Bog po svoji milosti kolero, ki je tudi v Ljubljani nekaj ljudi to jesen pobrala, zopet odvzel. Slišalo se je kako jc ta božja šiba v Te rs tu ljudi poberala (Glej „Zgodnja Danica" Nr. 43, str. 343.), kako so ostrašeni Ter-žačanje vsih stanov 15. p. m. praznično procesjo obhajali in Boga prosili, de bi jim po prošnjah pre-čiste Marije Device to hudo nadlogo odvzel, in od 12. t. m. res noben ni več za kolero v Terslu zbolel. Ljubljanske nemške Novice od 24. t. m. nam povedo, de je bil 21. t. m. v Terslu, ker soljudje tako sploh želeli, praznik zali vale obhajan, ker je tam kolera nehala. Ta dan niso delali, ampak molili in imeli veliko procesjo, ktere so se bile gospe vikšili stanov vdeležile. — Kolera je tedaj odšla, ali vojake, ki so pred njo tudi veliko prestali, tlačijo v Ljubljani še zmiraj mnoge bolezni, zlasti „tifus", kakor nasledi terpljenja in truda, ki so ga na Laškim in sosehno na Ogerskim imeli. Vojaška bolnišnica v Ljubljani je zavoljo tega z njimi vsa napolnjena, in nevtrudeni P. B en ve nit t K roba t, imajo v nji per toliko bolnikih res veliko opraviti. — Ker je število bolnih vojakov le rastlo, je mogla tudi kosama v bolnišnico spremenjena biti. Tukaj deli duhovšina fare sv. Pelra bolnim duhovno pomoč, in 23. t. m. ni bilo v kosami nič manj kakor 313 bolnikov. To me opomni na žalostno pergodbo na Dunaji v 1. 1679. Hude vojske je imel tiste leta cesar Leopold I. s Francozi na Nemškim, še veliko hujši in grozovitniši pa s Turki in puntarji na Ogerskim. Nasled vojske je bila kuga. Več časa že se je po Ogerskim klatila, kar v 1. 1679 se jc perbližala avstrijanski meji, in že tu in tam kaciga človeka napadla. Zdravniki so rekli, de to ni nalezljiva, vender pa za druge nevarna bolezen. Ali tako zdravniško pričkanje ni nič pomagalo (17. vel i k iga Serpana 1679). Ker je na Dunaji zmiraj več ljudi mcrlo, se je cesar Leopold I. podal v Mario-Celje, in odtod, brez de bi sc bil proti Dunaju vernil, v Znogmo (Znaim) in potlej v Prago. Zdaj je bežal iz Dunaja, kdor je mogel. Svarccn-berg je v tim nesrečnim mestu gospodaril umno, ojstro in nevtrudeno. Vsak dan je šel zjutraj in po-poldne po ulicah gledat, kako »e njegove povelja spolitujcjo. V lazaret (bolnišnico) jc bilo 1300 bolnikov vzetih, pa kmalo je prostora zmanjkalo. Svar-cenberg je ukazal več velikih hiš v predmestjih v bolnišnice prenarediti; ali strežnikov iu pogreb-cov je bilo premalo. Z bobnanjem so bili ljudje vabljeni bolnikam streči in mertve pokopavati, veliko plačilo, po 12 gold. na teden — veliko veliko plačilo za takratne čase — je bilo ponudeno; ali skorej nihče se ni oglasil. Svareenberg je zdaj ukazal vse postopače po ulicah pobrati, in ker tudi ti niso bili dosti za toliko bolnikov, veliko jih je tudi pomerlo, so bili jetniki strežniki bolnikov. Ni bilo to pomanjkanje strežnikov še zadosti, tudi zdravniki so se branili bolne obiskovati; torej jih je Svar-ccnberg zapovedal nekaj vklcmti in jih tako v že-lezji v lacarete peljati. To je zdalo. Kolikor je bilo mogoče, je ta skerbin mož gledal, de bi sc zdravi bolezni ne nalezili. Nič manj kot 9 oseb jc bilo v enim tednu obešenih, ker so se bili prederznili v zaperte hiše iti in denarje in blago iz njih si pcr-lastevati. Kadar jc bila bolezen najhujši, je človeka v urah umorila. — Imenitin mož seje šel sprehajat , berač ga jc prosil vbogajme in je bil uslišan. Ali usmiljenimi! možu je padlo per ti priliki pismo iz žepa; berač ga pobere, stopi za njim, mu da pismo, pa tudi smert. Siromak jc imel kugo; ko jc gospod pismo prejel, ga zmrazi po udih in — kmalo potlej je bil mertev. Na en dan je bilo po :iOOO bolnih, 300 hiš je bilo zapcrtih. Za plotmi tako imenovane llrovaškc vasi se je najdlo 1400 merličev. Zjutrej iu na večer so sc vozili pogreb-niki po ulicah, nakladali mertve na vozove in jih metali v velike jame. Otroci so letali za vozovami, na kterih so jim bili stariši odpeljani. Sirote! bili so scer nabrani in zunaj mesta v varne kraje djani, ali zelo smerti so že v sebi imeli, iu večidel vsi pomcrli. Kdo bo pa popisal, kaj se je noter v hišah godilo? ..Očeta so nesli iz hiše, mali je umirala, večji otroci so prosili kruha in dete se je še deržalo za persi svoje že mertve matere ! Dobili so se merliči na posteljah iu po tleli že tako razpadeni, dc so jih z lopatami vun metali. Zgodbe hvalijo tisti-kratne duhovne, kako so bili pridni per obiskovanji bolnikov, pa jih je tudi 420 zapisanih vmert- vaških bukvah, ki so v zvestim spolnovanji težke dolžnosti, per umirajočih biti, si smert dobili. Po-grebniki so bili našli v Alškili ulicah per ograji španskiga samostana mašnika, ki je sedel in bil mertev. se je dcržal brevir v rokah, in je tako prav umeri z molitvinimi bukvami v rokah kakor vojak z orožjem. Med Dunajem in llimhcrgani so najdli zapušeno dete, ki je kozo sesalo. Kilo je za siroto skerbcl? Gotovo le ena umirajoča mali. (10. Grudna 1679.) Po zimi je kuga na Dunaji odjenjala in zadnjič popolnama nehala. Po deželi pa je še dolgo gospodarila. — Na Dunaji samo je bila ona vzela 122.849 ljudi. Hesnicki. Ilazgletl po kor*Hii*klm svetu. V Prusii so škofje dali zapomiuik na niini-sterstvo, kjer resno tirjajo, naj se katolški cerkvi tista prostost in saniostalnost dodeli, ktero je kralj v svoji dani vstavi obljubil. Ministcrstvo namreč se derži, kakor de bi liotlo še dalje katolški cerkvi na Pruskim zaderževati, kar ji po pravici gre: in zdaj imenovani zapomiuik na stran položilo z izgo-voram, de mu ne stoji pisuia kot veljavniga sprejemati, ktero se je pred v časopisih razglasilo, kakor je njemu v roke prišlo. Nato se vzdiguje pa katolško ljudstvo po vsi Prusii zlasti pa v Šlezii, ter se združeno s svojimi višimi pastirji hoče po postavnih potih za svoje cerkvene pravice potegovati. Prav Im bilo, ko bi katolški duh ljudi v Avstrii ljudstvo tako močno delal. Na Bavarskim deržavnitn zboru v Mo-nakovim je bilo uni dan govorjenje, jeli bi m* južna Nemčija in zlasti Bavarija z Avstrijo združila. To zvezo so zlo priporočevali slavni govorniki za ka-tolško reč vneti, in posebno sta Laso ( Lasaulv) iu Dclingcr, dobro znana iičcnika na to kazala, kako de" v Avstrii so večina ljudstva Slavijani, per kterih je še vera v sercu goreča, ker nasproti med Nemci ugasuje. — Lepa hvala je to za Slavijanskc ljudstva! Bog de bi hotel le. de bi bilo popolna resnica , in de bi Slavijauov ne ločilo toliko ime, dc eni so rimske ali zahodne, drugi greške ali izhodne (iztočne) cerkve. Sme sc reči, de ločitev jc več po imenu kakor po resnici: in le. sad sovraštva, ne pa ljubezni. Hiniska cerkev per greški ne najde poglavitniga razločka druziga. ra-zun resnic od izhajanja s. Duha iz Očeta in Sina in od oblasti rimskiga papeža, ktero obojo so stari cerkveni učeniki greške cerkve z rimsko vred ter-dili, so jo pa prenapeti cerkveni vladarji v izhodu pozneje odrekli. Jezik pa in drugi red v božji službi iti po nobeni ceni tako imenitin razločik. kakor si udje greške cerkve domišljujejo. V A n g I i i katolška reč če dalje bolj napreduje. ne le"po unanjim , po zidanji cerkev sc uioc katolštva skazil je. temuč tudi po nolrcjiijim, po izdajanji učenih' bukev in spisov. Vsi učeni katolčani so ondi v posebno društvo soedinjeni. V svajcarskim kantonu Vadt je derzavno v la-darstvo vsiiu katolškim fajmoštram službe in prihodke vzelo, zato ker niso hotli na kauceljnu raz- jrlas.i oznanili, ki jc bil ves v krivoverskim duliu sostavljcn. V Tirolskih kal. lisiib nekdo zlo hvali dobriga katolškiga dulia med Poljaki, popisuje lepoto in \eliko^t ecrkev v Rrakovim. ler se posebno ginjc-liiga imenuje o tem , ker se med s. mašo o povzdigovanji po vsi cerkvi iz globokih pers vzdigne glas: svvictv ! svvictv! s\\ ietv (sviti, sveti, sveti!) Je kaj lastniga to med pohožuimi Slavijani. kjer niso od bolj merzlolnih sosedov pi.pačcni, de se o povzdigovanji s. hostijr in s. keliha z globoko ponižnostjo in zdihov anjem iz globokih pers na zemljo priklanjajo in božje skrivnosti časte. Najde sc to tudi med prostimi J u g o s I a v ij a n i, med belimi k raj lici. in Horvati. Mislil bi človek slišati glas ocl■••škili trum, od kteriga piše s. Janez v skrivnim ra/.oilcnji. dc jc kakor šum velikih voda; tako namreč kozvončik zapoje, in masnik povzdigne, sc po v^i cerkvi vzdigne glasno zdihovanjc in ce-šenje. v kterim ni mogoče besede razločiti. Naj kdor taciga ni se opazil. gre v kako ci rkev bliže llorvaske meje in potem ho še le razumel. kaj se lo pravi: glas kakor šuni velicih vodji. \a Ogcrskim v Presporku je grof Czirakv c. k. viksi vradnik ojstro zapovedal. de se imajo poprejšne povelja zastran praznovanja nedelj in praznikov, na kicre se že več časa ni več mcrkalo, na tanko spolnovati. Zlasti kupcam in rokodelcam je on to spolnovanjc z žaganjem neodjcnljivih kazin zatcrdil. — \c bilo bi brez prida tudi drugod na vredno obhajan je nedelj in praznikov bolj čuti: zakaj milo je vidili. kako nekteri rokodelci — zlasti krajači ob nedeljah in praznikih dopoldan še delajo. potlej pa še drugi dan — v poncdcljik — počivajo. — V X e a p c 1 n u ise v ladarstvo na vso moč oslabljeno katolško vera per ljudeh bolj oživiti. — Nar pervo skerbi Vcapolitansko \ ladarstvo za dobre učenikc. ne samo učenosti, ampak tudi v keršan-skim življenji sloveče može. Zategavoljo sta zdaj dva sicer zlo učena moža: A man te. profesor matematike . iu Sacclii, sloveč geolog v \eapelnu svoje službe zgubila, ker sta bila preveč prederz-niga duha. V velikim mestu Xcapel so vikši šole zapcrtc. in šludciitaiii je na voljo pušeno. v manjših mestih dežele v šolo hoditi. Troje od teli, v l.eccc. A k vili in Salcrni so patram Jezuitam pre-pušene: sliši se. de hi vtegnili ti možje še v 5 družili krajih vikši šole prevzeti, kar bi bilo gotovo zlo koristno. Kje? Kje. «.im l-r.il. pravo jc zdravilo. Sladki z njim liohit si znotrujn mir' Kjf žlahtno vr.i. nno pač mazilo? Kje to!a/.lie stanovitni \ir? V >red" veselja sim vesel si silo . ^ meni polni roj serca ostir; O ko 1»' -kleči rani b lo hladilo. Tje kaj k njemu tekel bi u dir! >.Tudi zame b'li so nekdaj časi«, Še prijatel meni drag' oglasi. >l'a, ne tu — dnijod sim mir dobil' —-Kje? — >.v kreposti prav'« — in jest ga vbogam. Srečno mir dobivše sklenjen z Bogam. Juri Vari. Oritua zalivala. t astitljiv i gospod J a n e z II i n e k, fajmošter v Satieni na Dolcnskim. so bogoslovcam ljubljanske duhovšiiicc prav lep glasovir (Forlcpiano") podarili, za ktero veliko dobroto se jim vsi bogoslovci lukej sere no zal Darila za Dr, Ignacija Knoblclicrja, misijonarja v srednji Afriki. i«!i gld. ao kr. i „ Od poprej . . Gospod B. Barlol, kaplan per sv. Križi — lgnaci Cigler, fajmošter . . . — Jakob (■ruden, kaplan v Mirni . — Jane/. Prokel, fajmošter per sv. Lorcncu......... — Valentin Legat. kapi. per s. I.orcncu — Matija Košak, fajmošter v Catc/i — Loreue Kopitar, fajm. v llajdovici — Jo/.ef Meglic, duhoven „ — Anton Sevšek. fajm. v Sent-Miheli — .Simon Jereb, fajmošter na JSelu Kn duhoven: rllvalite Gospoda vsi na- rodiu .......... Kn duhoven: rlle.snici Gospodova ostane vekornej"...... Gospod Franc Stroin, kapi. v Stari Loki Kn ne imenovan ........ Gospod Jožef Orešnik, kaplan v Smartni Matija Orešnik, i/. Senl-kocjana. r Dajte in se vam bo dalo"..... Marija Orešnik: rZa čast it iga duh. očeta našiga rojaka Igu. Knoble-lierja v ptuji deželi" . . . . Gospod Janez Skušek. kresijski vradnik v Novimmestu..... — Valentin Sraj, duhoven v Podkraji — Jane/. Bačnik, fajmošter v Prečni — Anton Jakšie, kaplan v Prečni . — Juri Pavšek. korar..... Kna ne imenovana i/. I.juhljanc . . rllvaljen bodi Jezus Kristus od vsih ljudi! Maria. prosi za nas!" . . Gospod Kari Tedeski, fajm. v Prežganju I/. Srednje vasi v Itohinji . . . . rPridi k nam Tvoje kraljestvo" . . Gospod Matevž Pre/.elj, kapi. v Postojni Več* nc imenovanih iz Bre/.enske fare Gospod Martin Barlič, duhov, v Hrenov ci Kn duhoven ......... „Za vero in našima brata od mašnika i/. Gorenskiga" ...... Gospod Janez llabc, fajm. v Zavraru — Mihael Meintinger v Novimmestu — Janez Košieek v Novimmestu . . 1 „ — to 3 5 10 10 10 „ 20 a 0 10 1 13 3 1 10 2 5 23 30 30 Skupej 30» gld. 18 kr. Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.