PRISPEVEK PROUČEVANJA RIMSKE KERAMIKE K POZNAVANJU GOSPODARSKE ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV IVA M IKL CURK Zavod za spom eniško varstvo S R S , Ljubljana K er sodi lončenina m ed najpogostejše d ro b n e najdbe v naših arheo­ loških najdiščih iz rim skega časa, so ji že d osedanja proučevanja rim ske an tik e p ri nas odm erila razm ero m a dokaj pozornosti. Tako je tudi m a rsi­ k a te ri podatek, k i je re z u lta t p ro u čev an ja keram ike, s pridom vsaj po­ sredno u p o rab ljen za p o zn av an je gospodarskega življenja naših k rajev v an tik i.1 Intenzivno p ro u čev an je rim ske k eram ik e po Evropi v novejšem času in večje število n o v ih n a jd b p ri n as n am d aje možnost, da še neko­ liko podrobneje pogledam o, kakšen delež im a študij rim ske keram ike p ri p ro u čev an ju naše an tičn e gospodarske zgodovine. D osedanje p ro u čev an je tipoloških posebnosti, značilnosti gline, o h ra­ n jen ih lo n čarsk ih peči z in v en tarjem itd. omogoča, da za večje število keram ičnih zv rsti p ra v točno določim o tud i k raj nastanka; to je om o­ gočilo, da p ra v dobro poznam o nekaj velikih keram ičnih in d u strij in p ra v tak o p o ti trgovine z njihovim i izdelki (tako in d u strija in trg o v in a te rre sigillate, k eram ik e iz delavnic ACO, SVRVS in SARIVS, b arb o tin - ske keram ike, recijske k eram ik e itd.).2 V edno več k eram ičn ih n ajdb pri nas nam omogoča, da vsaj del tak ih raziskovalnih m etod uporabim o tudi za n aše gradivo in skušam o tu d i u p o rab n i k e ra m ik i z naših najdišč določiti k ra j n astanka ali pa sk lep ati to in ono o n o tra n ji in zu nanji trgovini z lončarskim i izdelki. 1 E. Bonis, D ie kaiserzeitliche K eram ik von Pannonien 1. Diss. Pann. Ser 2, 20, 1942 (odslej: E. Bonis, K eram ik I) 56 ss; A. Schörgendorfer, Die röm ische K eram ik der O stalpenländer. Sonderschr. d. Dt. Arch. Instit. (1942) Textbd. 170 ss; B. Saria, G erm ania 19, 1935, 27 ss; J. K lem enc v Zgodovini L jubljane I (1955) 350 ss; M. Abram ić, Poetovio (1925) 87 ss, I. M iki Curk, Arh. vestnik 19, 1968, 310 ss. 2 H. Com fort, RE s. v. T era sigillata, supl. V II (1940) 1295 ss; J. Dèche- lette, Les vases céram iques ornées de la G aule rom aine I (1904) 37 ss; P. K ar- nitsch, Die R eliefsigillata von O vilava (1959) 21; E. Bonis, K eram ik I, 44; K. Sz. Pôczy v Intercisa II. A rch. Hung. NS 36 (1957) 38; E. Gose, G efässtypen der röm ischen K eram ik in R heinland. B onner Ja h rb . Beiht. 1 (1950) opis tipov 213—218 in str. 15. I. DOKAZI ZA OBSTOJ LONČARSKIH DELAVNIC 1. N eposredni dokazi N ajprej poglejm o, kaj vem o in kaj m orem o sklepati o rim sk i lončar­ ski obrti p ri nas. N eposredni sledovi, ki nesporno p o trju je jo povsem razum ljivo dejstvo, da je m orala lončarska o b rt cveteti skoraj v vsakem večjem naselju, zlasti pa v k rajih z zalogam i dobre gline, so lončarske peči.3 O n ek aterih na naših tleh že p red davnim časom n ajd e n ih pečeh vemo zelo m alo. Za obsežnejše sklepe m orem o tak o u p o rab iti predvsem nesporno lončarske peči, odkrite v novejšem času (Velika v as p ri K rškem , L jubljana, B rin jev a gora p ri Zrečah in Osek v Slov. goricah). T ako m o­ rem o le za eno lončarsko peč (Velika vas) sklepati, da je d el večjega obrtnega obrata, k i je delal gradivo za trg. (Dokaz za trd itev b i bilo tu d i dejstvo, da je bila poleg lončarske peči najd en a skladovnica vodovodnih cevi z oznako SIS, torej nam enjenih uporabi na te rito riju Siscije.)4 Za druge tri v novejšem času n ajd en e lončarske peči, od k a te rih vsaj dve po stratig rafiji najdišča sodita v poznejša obdobja antike (B rinjeva gora in L jubljana), pa m orem o že po k v a lite ti in velikosti z gotovostjo dom ­ nevati, da so delale le za ozek krog odjem alcev. 2. Posredni dokazi Po podrobnem študiju n e le žigov, am pak tu d i značilnosti keram ike po m edsebojni p rim erjav i ohranjenega gradiva iz raznih n ajd išč lahko za več v rst k eram ik e sklepamo, da je lokalni izdelek, še več, sklepam o lahko prav konkretno, kje je nastala.5 M nogo bi n am m ogla tu pom agati izpopolnjena analiza gline, a njeni rezu ltati še niso vedno u p o rab n i in večinom a raziskovalcem še ne dostopni.6 a) Podeželje —• slabša keram ika Na podeželju lahko razlike v keram ičn ih izdelkih n e k a jk ra t p rav lepo opazujem o. G radivo, ki ga uporabljam o za p o trd itev n aše dom neve je nam reč bolj izolirano in značilnosti so tako bolj opazne. P ra v gotovo nam svojski značaj keram ike s K rižne gore p ri Ložu skozi vse k u ltu rn e plasti iz rim skega časa (veliko število p litv ih skled in krožnikov iz tem no sivo pečene, m očno s peskom m ešane keram ike, le dodelano n a lončar­ skem v reten u 7 ) p riča o lokalnem n a sta n k u teh posod in to če že v sam em najdišču ne, p a vsaj nekje v okolici. E nako trd itev n am om ogočajo tem no 3 A. Smodič, A rh. vestnik 9-10, 1958-59 (1960) 39 ss; J. Klem enc v Zgodo­ vini L jubljane I (1955) 352; L. Plesničar, V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 146; A. Miillner, A rgo 3, 1894, 160; S. R utar. Izvestja muz. druš. za K ranjsko 4, 1894, 163; T. Knez, P. Petru, A. Uršič, Arh. vestnik 17, 1966, 469 ss; B. Saria, G erm ania 1. c.; S. Pahič, V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 141, 151. 4 T. Knez, P. P etru, A. Uršič, 1 . c. 5 A. Schörgendorfer, o. c. 178, 185, 188, 189, 194, 195—203; I. M iki Curk, Acta RCRF 8, v tisku. 6 P. Petru, A rh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) 65 ss; I. M iki Curk, Arh. vestnik 19, 1968, 310. 7 M. Urleb, A rh. vestnik 19, 1968, 473 ss. sive zgodnje antične žare, iz močno s peskom m ešane gline in si površino pokrito z m etličastim vrezom , k i so bile n a jd e n e n a Sv. P av lu nad V rto- vinom .8 P ra v tako je sp et z značilnim i žaram i iz nekropole v Š em petru v S avinjski dolini9 ali z močno s peskom m ešano sivo keram iko iz n o tra ­ njosti Slovenskih goric.1 0 K ot n ad aljn ji dokaz lokalnega n astan k a slabše, uporabne k eram ik e s podeželja so n am lahko poleg najdb iz p rek m u rsk ih gom il zaradi njihove oblike in fa k tu re 1 1 tu d i sivi jajčasti lonci iz k e ra ­ m ike m ešane s peskom in s površino, p o k rito z vrezi m etlice ali glav- nička iz antične k u ltu rn e plasti v Dolgi vasi p ri L endavi. N a d n u nekaj teh posod se p o jav ljajo p lastični križi. P ri posodah s tipološkim i značil­ nostm i an tik e je ta k riž še m ajhen in ten ak , po stan e pa širši in večji p ri posodah z značilnostm i zgodnjega sred n jeg a veka.1 2 T akega pojava pri rim ski k eram ik i p ri nas sicer n e poznam o,1 3 pa tu d i zunaj m e ja Slo­ venije je izjem en; zdi se, d a je lasten le v rs ti lončarskih delavnic sred ­ njega dela jugozahodne P anonije.1 4 N ašteli sm o seveda le nekaj prim erov, predvsem rezultatov novejših raziskovanj. Ti p rim eri nam torej tu d i n a n aših tleh dokazujejo trd itev , zgrajeno p ri p ro u čev an ju širšega te rito rija ,1 5 da je slabša, s peskom m e­ šana k eram ik a m alone vedno lokalni proizvod, in govori povsod, k je r se pojavlja v večji količini, tu d i za obstoj lončarske delavnice v bližini. b) M esta — slabša k eram ik a Bolj zapletene postanejo razm ere, ko pobliže pogledam o keram iko iz večjih rim skih središč n aših krajev . T u im ajo proučevalci še obsežne n a ­ loge. E na izm ed p rv ih so sk rb n i količinski seznam i posam eznih v rst k e ra ­ m ike p ri p rih o d n jih izkopavanjih zlasti v naselbinskih kom pleksih. Če m ed seboj p rim erjam o doslej n ajd en o in shranjeno, sivo, rjavo ali črno posodje iz bolj ali m a n j s peskom m ešane gline; lonce, žare, čaše, sklede, trinožnike, pokrove in v rče iz posam eznih večjih k rajev (tu mislimo' p re d ­ vsem n a Em ono, N eviodunum , Celeio in Poetovio), med n jim i v en d ar tudi že zdaj zasledim o razlike, k i nam lahko pom agajo iskati sledove lo n čar­ skih delavnic v teh k ra jih . Seveda pa ne sm em o nikdar p rim e rja ti k e ra ­ m ike le glede n a fa k tu ro . V estno m oram o upoštevati dejstvo, da je o h ra­ njeno gradivo m ed seboj zelo različne starosti, pa tudi najdiščne okoliščine so lahko različne, in m u to sprem inja videz. P rim erjati m orem o vedno le keram iko iz istih časovnih horizontov. Če to upoštevam o, m orem o z gotovostjo u p o ra b iti za dokaz lokalnih lončarskih delavnic em onske žare 8 D. Svoljšak, A rh. vestnik 19, 1968, 427 s. 9 I. M iki Curk, A cta RCRF 8, v tisku. O bjavo gradiva p rip rav lja kustos V. Kolšek. Za m ožnost prim erjave se ji najlepše zahvaljujem . 1 0 S. Pahič, V arstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 190 s. 1 1 Isti, A rh. vestnik 11-12, 1960-61 (1962) 88 ss. 1 2 I. Miki, Arh. vestnik 9-10, 1958-59 (1960) 174. 1 3 Izjem a je m orda le prim er, ki ga navaja H. K rautgasser v Mitt. d. Hist. Ver. f. S teierm ark 10, 1861, 192. 1 4 R. Pittioni, Jahresh. d. ö ste rr. Arch. Inst. 1946, Beilbl. 116 s; isti, U rge­ schichte des österreichischen Raum es (1954) 711, 715 s; E. Bonis, K eram ik I, katalog. 1 5 E. Bonis, K eram ik I, 38; A. Schörgendorfer, o. c. 195—203. s črno glaziranim ustjem 1 6 ali p tu jsk e žare z žigi.1 7 P oslednje n am pom a­ gajo kot lokalni izdelek izločiti še nekaj povsem sorodnih posod brez žigov iz hajdinskih grobov.1 8 Dejstvo, da se v Em oni m ed naselbinsko keram iko pojav lja v velikem številu poznejši krožnik s pokončnim ustjem v svojski pro-filaciji iz sive ali črne, precej s peskom m ešane keram ike, tak, kot ga drugod v Sloveniji ne poznam o,1 9 naj bo n asled n ji v vrsti dokazov za lokalne lončarske delavnice v Emoni, v P eeto v iju pa veliko število čaš v obliki cvetličnega lončka.2 0 Pregled m anjših lončkov in čaš po naših m uzejih nam kaže, da so identični ali zelo sorodni tip i vezani le n a zelo ozek terito rij,2 1 in tako je sled lončarske delavnice tovrstnega proizvoda nekje v bližini. P oudariti pa m oram o, da so tu d i m ed slabšo keram iko tipi, ki jim na podlagi v rste dokazov, da je tak a keram ika nastala, skoraj vedno blizu kraja, k jer so jo uporabljali, ne sm em o k a r pavšalno določiti nastanka v lokalni delavnici. P roučevanje zgodnje rjavkasto sive žare iz nekoliko s peskom m ešane gline, s trikotno odebeljenim ustjem , t. i. auerberškega lonca,2 2 2 3 naj opozarja, da je vsekakor m ožen tra n sp o rt tu d i neke vrste vsakdanji rab i nam enjene keram ike v večje razdalje, zlasti če gre za potrebe vojske. T udi v Em oni in Poetoviju poznam o nekaj teh posod2 2 in ravno obe središči sta bili vojaški oporišči.2 4 c) Podeželje in m esta ■ —• boljša keram ika Tudi boljša keram ika, izdelana iz dobro očiščene gline, nam lahko nudi nekaj p odatkov o delavnicah p ri nas, čeprav jo lahko k lju b veli­ kem u številu p rim erk o v iz naših najdišč za dokazovanje m nogo m anj uporabljam o. To gradivo je nam reč lastno' rim ski civilizaciji velikih področij2 5 2 6 * in so razlik e te r lokalne posebnosti mnogo teže opazne. V elika raznolikost čaš in skled iz boljše k eram ik e okrog P tu ja in D rnovega2 8 nam omogoča pripisati veliko m nožino tega g rad iv a dom ačim 1 6 E. Bonis, K eram ik I, 37 ss. 1 7 E. Bonis, K eram ik I, katalog; ista, Folia arch. 14, 1962, 23 s; A. Schör­ gendorfer, o. c. 195—203; I. M iki Curk, A cta RCRF 8, v tisku. 1 8 PM Ptuj, inv. št. 1564, 1566, 1569, 1575, 2357, 2359, 2362, 2364, 2365, 2367. 2368, 2369, 2370, 2371 itd. 1 9 I. Miki. Curk, A cta RCRF 8, v tisku. M aterial v M estnem m uzeju v Ljubljani. Za m ožnost uporabe se lepo zahvaljujem kustosu L. Plesničar. 2 0 A. Schörgendorfer, o. c. 195. 2 1 Npr. lonček z odtisi zobatega kolesca, A. Schörgendorfer, o. c. 188, 189. 2 2 H. Ulbert, Lorenzberg bei Epfach. M ünchner Beitr. z. V. u. Frühgesch. 9 (1965) 88 ss. 2 3 E. Bonis, K eram ik I, katalog. 2 4 B. Saria RE s. v. Poetovio X X I/I (1951) 116 ss; isti, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 119 ss; Th. Mommsen, Emona v CIL III, str. 489 ss; A. Prem erstein, S. R utar, Die röm ische Strassen und B efestigungen in K rain (1899) 6 s; W. Schmid, Jahrb. fü r A ltkde 7, 1913, 63 ss; J. Šašel, Vodnik po Emoni (1955). 2 5 A. Schörgendorfer, o. c. 91—100; E. Bonis, K eram ik I, 56 s. 2 6 E. Bonis, K eram ik I, katalog; A. Jalen, Arh. vestnik 1, 1950, 177 ss; R. Bratanič, A rh. vestnik 4, 1953, 105 ss; I. Miki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 75 ss; S. Pahič, prav tam , 10 ss; M. Abramič, Poetovio (1925) 87 ss; T. Knez, P. P etru, A. Uršič, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 469 ss; Razprave SAZU 6, 1968, 195 ss. delavnicam . P ra v zanim iv je m ed n jim i zlasti izbor po sigilati posnetih posod. N ekoliko naj se pom udim o n a jp re j p ri zv rsti dobrih sivih im itacij zgodnjih sig ilatn ih krožnikov n a nogi in skledic, k i jo poznam o iz p tu j­ skih žgan ih grobov.2 7 T ak e posode v S loveniji poznam o doslej le v P tu ju , pa tu d i n a sosednjih obm očjih jih om enjajo, čep rav n e povsem identičnih, poročila so le iz m adžarskh najdišč.2 8 To je sicer prem alo, d a bi m ogli za g rad iv o dokazati lo k aln i izvor v P tu ju , zlasti ne za kose iz boljše k eram ik e s še danes trd n o površino,29 v en d ar p a m orem o z dokajšnjo m ero up rav ičen o sti za d ru g e sklepati, da so delo domače, poetovijske delavnice. To dom nevo p o trju je dejstvo, d a je po naših najdiščih tudi sicer veliko število posnetkov po sigilatni posodi, posnetkov vseh kv ali­ tet, zlasti v sigilatnih o b lik ah D rag 24, 33, 36, 31 ali 32 in 37. N ajdem o jih v vseh večjih slovenskih najdiščih, m ed seboj se pa po posam eznih k ra jih p recej razlik u jejo ta k o po fa k tu ri k o t tu d i po obliki ah številu posam eznih kosov. G rad iv o je tre b a še podrobneje proučiti na podlagi k atalo šk ih pregledov; v oporo trd itv i, d a je m oralo v veliki m eri n a sta ti Sl. 1. O blike te rre sigillate po H. D ragendorffu (Bonner Jah rb ü ch er 96, 1895), k i so najpogosteje vzorec za posnetke v naših k rajih : D rag 37, 24, 36, 33 Fig. 1. Form es de la te rra sigillata d’ap rès H. D ragendorff (Bonner Jah rb ü ch er 96, 1895), qui sont le plus souvent l’échantillon pour les copies en nos lieux: D rag 37, 24, 36, 33 2 7 P okrajinski muzej v P tu ju , inv. št. 1125 (žig MOI), 1034 (nečitljiv žig), 2137 (žig MOD F), 2236, 2250, LM Ioanneum v G radcu inv. št. 5177, 5178, 5739 (žig L. GAVD), 5738 (isto), 5096 (žig MOD), 8618 (isto), 5714. 2 8 K. Sz. Póczy, A cta arch. hung. 7, 1957, 73 ss. 2 9 Tako predm eta iz m uzeja v G radcu inv. št. 5739 in 5738, oba z žigom L. GAVD. 37 36 Sl. 2. T erra sigillata chiara iz P tu ja Fig. 2. La te rra sigillata chiara de P tuj v lokalnih delavnicah, govori dejstvo, da najdem o enako k eram ik o tudi po podeželju.3 0 Površen pregled velikega števila enoročajnih vrčev iz slovenskih najdišč kaže, d a se tud i to gradiva m ed seboj m očno razlikuje. Tako m o ­ rem o soditi za v rče okom ejših sten ali slabše fak tu re,3 1 da so delo lokal­ nih delavnic. Le del tega gradiva je prišel potem takem iz O gleja.3 2 Poleg tega, da so delale velike m nožine boljše keram ike, so verjetno lončarske delavnice po naših k rajih že dokaj zgodaj poznale mnogo za­ htevnejše tehnične postopke, kot je to glaziranje, b a rv a n je itd.3 3 K vali­ teta izdelave številnih m ajhnih z v rezi ali barbotinom okrašenih, sivih ali rum enih, včasih s fim ežem prevlečenih skodelic se m ed seboj tudi tako razlikuje, da m orem o n ek atere slabše spet šteti za izdelek naših krajev, zlasti če tu d i zanje upoštevam o vse, k ar sm o re k li za krožnike, posnete po sigilati, n ajdene v P tuju. V sekakor p a ravno ta v rsta zgodnje- antične keram ike močno potrebuje sistem atične obdelave.3 4 Ja se n prim er 3 0 P tujskim enake posnetke po sigilati oblike Drag 36 so n ašli v gomilah v Gomilicah v Slovenskih goricah: S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 10 ss. 3 1 A. Schörgendorfer, o. c. 204—206; I. M iki Curk, A cta RCRF 8, v tisku. 3 2 A. Schörgendorfer, o. c. 204. 3 3 Tako glaziranje in barvanje keram ike: I. M iki Curk, R azprave SAZU 6, 1969, 185; A. Schörgendorfer, o. c. 210—213; E. Bonis, K eram ik I, 45. 3 4 E. Bonis, p rav tam. dela lokalnih delavnic so še drnovske žare v obliki hiše,3 5 odsev dom a­ čega duhovnega živ ljen ja in k o t tak e tu d i k rajev n o vezan izdelek. O bli­ kovanost spodnjega dela. te h posod in k v aliteta gline pa n am v prim eri z vrsto enoročajnih v rč e v isteg a najdišča lepo p o trju je že prej izraženo domnevo, da je m nogo en o ro čajn ih vrčev izdelek lokalnih lončarjev. Tak način dokazovanja d ela dom ačih lončarjev lah k o uporabim o še na drugem prim eru: h ran iln ik i so z n an i p ri nas le v P tu ju in so bili skoraj gotovo tam tu d i n arejen i.3 6 V elik a v rsta enoročajnih vrčev iz P tu ja, zlasti tistih m anjših dim enzij, im a povsem enako glino in n a isti način oblikovan trup, tako d a m oram o v n jih vid eti izdelek istih lončarskih delavnic. Sl. 3. Sivi krožniki (im itacija sigillate) iz P tuja Fig. 3. A ssiettes grises (im itation de la sigillata) de P tuj 3 5 P. P etru, Arh. v estn ik 13-14, 1962-63 (1963) ss in še neobjavljena diser­ tacija istega avtorja. 3 6 A. Schörgendorfer, o. c. 210. K ct n ad aljn ji dokaz o obstoju in zm ogljivosti dom ačih lo nčarskih delav­ nic p ri nas, ki ga m orem o že danes povsem predočiti, naj im enujem o še plitve krožnike s pokončnim i stenam i. Veliko število teg a g rad iv a v poznih plasteh in z značilno profilaci j o v Emoni3 7 dovoljuje sklep, da so vsi tak i krožniki delo em onske delavnice. Še zgovornejše je sta re jše p tu j­ sko gradivo, saj je oprem ljeno z žigi3 8 značilnih im en in oblike, p a tudi v pasovih rdeče pobarvano. Tudi in v e n ta r lončarske peči iz V elike vasi zgovorno p riča o dom ači proizvodnji te3 9 rim skem u načinu p reh ran e v Sredozem lju in celi v rsti provinc tak o lastne kuhinjske in nam izne po­ sode.4 0 Z nekaj prim eri, k i nam jih d aje dosedanje raziskovanje an tik e pri nas, smo skušali prikazati, kaj nam o h ranjeni keram ični m a te ria l priča o obstoju lončarskih delavnic, njih k v aliteti in zm ogljivosti. Vidimo, da je bila m reža delavnic m očno razširjena. Vidimo pa tudi, da je b ila kvali­ teta po raznih k ra jih in v posam eznih obdobjih zelo različna. V sekakor pa so bila za obseg in kvaliteto lončarske obrti odločilnega pom ena ležišča dobre lončarske gline, ki so bila p ra v v vzhodni Sloveniji gotovo eden izm ed vzrokov za velik razcvet lončarstva. O hranjeni m a te ria l nam po­ nekod tu d i govori, za kakšen krog odjem alcev so delale posam ezne delav­ nice. P ri tem smo šele na začetku raziskovanja, v en d ar d a je jo najdbe, zlasti iz novejšega časa, že nekaj m igljajev. Dejstvo, da se resnično lokal­ ne posebnosti (npr. drnovske hišaste žare, z žigi signirana p tu jsk a k era­ mika) pojavljajo n a dosti om ejenem področju, kaže, d a so lončarske delavnice p ri n as delale le za dom ači kraj. V sekakor ne m orem o danes tako rekoč n ik je r pokazati sledov večje m enjave p re k m e ja m estnega terito rija. T ren u tn o lahko najbolje prim erjam o Poetovio z zaledjem ■ — Slovenskim i goricam i. Tu vidimo, d a je boljša keram ika, k o t smo že om enili, m nogokrat p ra v identična s keram iko iz P tuja, in to predvsem v zahodnem d elu Slovenskih goric;4 1 v vzhodnem delu4 2 p a že srečujem o tud i prim ere keram ike, ki je iz P tu ja še n e poznam o, jo p a srečam o npr. v Dolgi vasi.4 3 K ot p rim er m enjave keram ike prek m eja m estn eg a terito ­ rija bi m ogli om eniti čašo v obliki cvetličnega lončka ju žn o od Save,4 4 a tu d i ta prim er, kolikor je sploh lahko dokaz za resnično m enjavo s poetovi j skim teritorijem , je predvsem izjem a, ki p o trju je pravilo: Ob koncu p a m oram o opozoriti še n a nekaj. P ri velikem številu enoročajnih v rčev se npr. živahno kažejo tu d i p ri n as sprem em be okusa časa; cela v rsta tipoloških podrobnosti, ki omogoča d a tira n je teg a gradiva 3 7 I. Miki Curk, A cta RCRF 8, v tisku. 3 8 E. Bonis, K eram ik I, 48; žigi: IVL VLP, V CRESCE, L. GAVD in več nečitljivih, vsi v obliki podplata. 3 9 T. Knez, P. P etru, A. Uršič, o. c. 4 0 A. B ruckner, Acta RCRF 7, 1965, 7 ss. Za razširjenost glej A. Schörgen- dorfer, o. c. 97— 100; S. Loeschke, M itt. d. Altertum skom m . W estfalen 5, 1909, 268—271. 4 1 S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 10 ss. 4 2 M aterial iz Veržeja v m uzeju M aribor. Za m ožnost uporabe se zahva­ ljujem kustosu S. Pahiču. 4 3 I. Miki, A rh. vestnik 9-10, 1958-59 (1960) 174. 4 4 Članki T. Kneza, S. P etrujeve in P. P etruja, v R azpravah SAZU 6, 1969, 5 ss, 83 ss in 107 ss. po d ru g ih ozem ljih im p erija (oblikovanost u stja , tru p a, dna),4 5 je za d ata­ cijo v v elik i m eri povsem u p o rab n a tu d i p ri nas.4 6 To dejstvo nam govori, da so bile lončarske delavnice v n aših k ra jih , p a tu d i n jih odjem alci v en d arle v stalnem stik u z razvojem o b rti ozirom a keram ičnih in d u strij po im periju. In šele ob tem so se razv ijale lok aln e posebnosti.4 7 II. TRGOVINA Ob vsem tem p a n ajd em o p ri n as tu d i m nogo keram ike, k i zanjo čisto jasno vem o, d a je uvožena. To g rad iv o kaže naše k ra je k o t odje­ m alce velikih lončarskih in d u strij, dom a zunaj ozem lja d anašnje Slove­ nije, in to od Siscije, p re k dan ašn je M adžarske, A vstrije, Nem čije, F ra n ­ cije do severne in sre d n je Italije, k olikor d a n e s vemo. Od teh zv rsti je kronološko najzan im iv ejša in po nastan k u najbolj proučena gotovo te rra sigillata; n je n študij je p ri nas še v začetkih.4 8 A že danes vidim o, da so k n am uvažali n ek ak o do konca 1. stoletja skoraj izključno italsko sigilato skozi Oglej, to to re j tu d i še v času, ko zunaj m eja P an o n ije že sploh n i b ila več p rilju b lje n a .4 9 Ob koncu 1. in v za­ četku 2. sto letja je prišlo k n am precej južnogalske sigilate, n ato p a sio se n aši k ra ji n avezali n a trgovino ob D onavi in začeli uvažati sigilato iz m očnih in d u strij srednje, n a to p a iz vzhodne G alije in G erm anij e.5 0 Dokaz za trd itev , da so sigilato sp rv a u v ažali skozi Oglej, pozneje pa od D onave,5 1 dobim o n a n aših tleh že v dejstvu, da pozna Poetovio n e p ri­ m erno večje količine sred n je in vzhodno galsk e sigilate,5 2 ko t pa E m ona.5 3 P a tu d i p o jav posam eznih im itacij sigilate ozirom a izdelkov m an jših sigi- la tn ih in d u strij v n aših najdiščih n am p o trju je, da je sigilata v 2. sto letju v pretežn i m eri p rih a ja la k nam z vzhoda ali severa: v P tu ju poznam o nekaj noriške sigilate in izdelkov iz A quincum a,5 4 v D rnovem p a več posod iz žigosane sigilate, n astale p ra v v e rje tn o v Sisku.5 5 A takoj m ora­ 4 5 E. Gose, o. c. opis razvoja tipov; Ch. Sim onett, Tessiner G räberfelder. Monogr. z. U r.-u. Frühgesch. d. Schweiz 3 (1941); N. Lamboglia, R ivista di Studi Liguri 9, 1943, 163—194. 4 6 E. Bonis, K eram ik I, 56 s; L. Plesničar, In v en taria arch. 10 (1967) Ju g o ­ slavija; I. Miki, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 (1962) 153 ss. 4 7 I. M iki Curk, A rh. vestnik 19, 1968, 311 in 316. 4 9 I. M iki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 4, 1968, 64 ss; E. Boltin, Arh. vestnik 9-10, 1958-59 (1961) 239—241; L. P lesničar, Inventaria arch. 10 (1967) Jugoslavija; ista, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 473 ss; I. Miki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 75 ss; ista, A cta RCRF 7, 1965, 75 ss; M. Urleb, Arh. vestnik 8, 1957, 150 ss; M. A bram ič, Poetovio (1925) 93 ss; I. M iki Curk, T erra sigillata in sorodne vrste keram ike iz Poetovija. Diss. 9 (1969). 4 9 M aterial v slovenskih m uzejih, sicer glej opombo 47. 5 0 M aterial v slovenskih m uzejih. M. A bram ič, Poetovio (1925) 93 ss; V. K ol­ šek, Celjski zbornik 8, 1959, 230—237. 5 4 A. H ekler, S tren a B uliciana (1924) 110 ss; D. Gabler, A rch Ért. 91, 1964, 94 ss. 5 2 I. M iki Curk, A cta RCRF 7, 1965, 77. 5 3 N eobjavljeno gradivo v m uzejih v L jubljani. 5 4 I. M iki Curk, A cta RCRF 7, 1965, 75 ss. 5 5 Pretežno neobjavljeno gradivo v N arodnem m uzeju v L jubljani. Za podatek se zahvaljujem S. in P. P etru. mo opozoriti n a osam ljene prim ere iz P tu ja,5 6 k i lah k o dokazujejo, da so v P tu j uvažali n ekaj keram ike te v rste še v 2. stoletju od juga. K značil­ nostim trgovine se še povrnem o, k e r jo lahko v celoti zajam em o šele, ko pogledam o tu d i druge v rste keram ike, ne le sigilato, k a te re uvoz se, kot je znano, v n aše k ra je preneha nekako v začetku 3. sto letja.5 7 5 8 V sekakor p a m oram o načeti ob kratkem povzetku o značilnostih uvoza te rre sigillate v naše k raje še zanim ivo vprašanje, koliko je uvoz zgodnje sigilate povezan s k ritjem potreb vojske ali pa je plod prave trgovine. D rugje, zlasti ob srednjeevropskih m ejah im perija, strik tn o opre­ deljujejo vsako najdbo sigilate kot p rim er predm etov v ra b i vojakov.5 5 Tak prim er je p ri nas še razm erom a zelo m alo proučen. Izrazito zgodnjo sigilato poznam o doslej p ri nas v večjem številu le iz Em one, Poetovija in še nekaj m an jših k ran jsk ih najdišč (Vrhnika, Bevke, P e tru šn ja vas, Dobova, Zalog).5 9 D el m ateriala bi m ogli zagovarjati k o t uvoz predm etov, nam enjenih vojski, saj je Poetovio v 1. stoletju nesporno v o jašk i tabor.6 0 V rhniko poznam o ko t delovno taborišče upornih panonskih legij leta 14.6 1 A že p ri Em oni postane vprašanje bolj zapleteno. Z anjo vem o, da je vsaj v T iberijevem času že kolonija,6 2 število sigilate v tem času p ra v gotovo ne upada.6 3 . S igilato v Zalogu še lahko razlagam o k o t p rid a te k iz groba vojaka,6 4 teže p a si razlagam o najdbe sigilate v Bevkah, P e tru šn ji vasi ali Dobovi.6 5 T ako bi m ogli naše razm išljanje zaključiti n ajb o lj verjetno s sklepom , da so bili naši kraji, zlasti v osrednji in ju žn i Sloveniji (žal nam kot popoln dokaz za to trd itev še m anjkajo večje količine keram ike in zlasti zgodnje sigilate iz Slovenskega prim orja) že zgodaj v ta k i m eri prepojeni z rim sko civilizacijo, da so si tud i civilni prebivalci omislili sigilatne posode in to rej sigilata pom eni pravo trgovino. P ra v zanimivo m orda p o trju je to izvajanje južnogalska skodela D rag 37 iz druge po­ lovice 1. stoletja, najd en a (leta 1961) v M iklavžu p ri M arib o ru v žganem pokopu v gom ili,6 6 tipični obliki dom ačega pogrebnega ritu sa v delu jugovzhodnega N orika in jugozahodne P anonije.6 7 Toda kot rečeno, nam poleg sigilate pom aga še v rsta drugih vrst boljše keram ike slediti razvoju trgovine z lončenino. N esporni italski iz­ delki zgodnjega 1. stoletja so še skifosi in čaše iz delavnice Surus in Sarius6 8 in nekaj podobnega'reliefnega posodja (npr. PM P tu j inv. št. 728), 5 6 I. Miki Curk, A cta RCRF 7, 1965, 76. 5 7 H. Comfort, RE s. v. T erra sigillata, časovna tabela. 5 8 G. Ulbert, Lorenzberg bei Epfach. M ünchner Beitr. z. V. u. Frühgesch. 9 (1965) 84. 5 9 Za podatke se zahvaljujem kustosu S. Petru. I. M iki C urk, Razprave SAZU 6, 1969, 181. 6 0 Glej opombo 23. 6 1 Tacit, A nnales I 16. 6 2 Glej opombo 23. 6 3 L. Plesničar, Inventaria arch. 10 (1967) Jugoslavija. 6 4 Varstvo spom enikov 11, 1966 (1967) 131. 6 5 I. Miki Curk, R azprave SAZU 6, 1969, 181. 6 6 S. Pahič, V arstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 246. Za podrobne podatke se zahvaljujem kustosu S. Pahiču. 6 7 S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 10 ss. « s Večje količine v Emoni. Za podatek se zahvaljujem kustosu L. Plesni­ čar. Ptuj : I. M iki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 75 ss. prav tak o p a tu d i fin e rja v k a ste ali ru m en k aste in sive, včasih s fim e - žem prevlečene čaše, ok rašen e z vrezi ali barbotinom ,6 9 od k aterih le za slabše dom nevam o, d a so provincialnega izvora (glej zgoraj). Po poteh od Donave, to rej s sev era ali vzhoda, v zgodnji an tik i skoraj ne poznam o uvoza keram ike. A v 2. sto letju se število keram ike, ki je prišla k nam po tej poti, pom noži. N esporni p rim eri za to so pojavi recijske k e ra ­ m ike7 0 ali črne k eram ik e z belim barbotinom iz P orenja.7 1 Uvoz, z donav­ skega lim esa ali le v p liv od tod bi p ri krožniku s pokončnim robom teže zagovarjali, k o t to m en i A. Schörgendorfer,7 2 saj g re tu, kot smo že zgoraj videli, za obliko, ki je zelo razširjen a po im p eriju in je bila lastna m nogim lokalnim lončarskim delavnicam . Težko govorim o pa tud i o pravem uvozu s severa ali vzhoda, n a jb rž tu d i p ri p rim erih poznoantične keram ike z glajenim i ornam enti.7 2 T u g re v erjetn o le za vplive. V sekakor p a je bilo naše področje toliko blizu Italije, d a je italska trgovina n a n jem vedno obdržala svojo vlogo. K ot lep dokaz za to je razm erom a m očan uvoz v podrobnosti še m alo proučene te rre sigillate chiare,7 3 skled in k ro žnikov iz fine rum enkaste, pozneje svetlo rdeče tenke keram ike, o k rašen e posam ično z vrezi ali aplikacijam i in z žigo­ sano ornam entiko. T a posoda daje k eram ik i Em one in južne Slovenije določen pečat,7 4 k a r je povsem razum ljivo, saj je to ozemlje v času n aj- k arak terističn ejših o b lik te rre sigillate chiare (žigosani ornam enti v K on­ stantinovem času)7 5 d el Italije tu d i upravno. Zanim ivo pa je dejstvo, da je nekaj bolj zgodnjih prim erkov te keram ike tu d i v P tu ju (prim. inv. št. PM P tu j 720, 728, 3382, 10.238, 10.244, 10.250, LM Ioanneum G raz 5803, 8258). T ako vidim o, d a so bili n a ši k ra ji povezani z obem a glavnim a a rte rija m a evropske velike trgovine, in to nekako v enaki m eri. N a koncu naj le om enim o pojav predm etov iz svetlo m odre fajanse, tako značilne za E gipt.7 6 D atacija in poti uvoza sicer še niso' n atan k o p ro ­ učeni. G radivo n av ajam o ob robu k o t p rim er, kako nam tu d i pregledi keram ičnega g rad iv a lahko pokažejo dolgo po t posam eznega trgovskega blaga po rim skem im p eriju , čeprav ravno v tem prim eru ne g re več za pravo trgovino s keram iko-posodo, am pak za trgovino s kozm etičnim i pripom očki, biseri in dišavam i v njihovi orig in aln i embalaži. Ob n ekaj p rim erih smo tako skušali p rik azati pom en proučevanja keram ike za poznavanje gospodarske zgodovine v rim skem času. 6 9 A. Schörgendorfer, o. c. 92; E. Bonis, K eram ik I, 44. 7 0 A. Schörgendorfer, o. c. 97; X . M iki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 75; ss; neobjavljeno gradivo v muzejih. 7 1 I. M iki Curk, Časopis za zgod. in narod. NV 2, 1967, 58 s. 7 2 A. Schörgendorfer, o. c. 91, 92. 7 3 N. Lamboglia, Gli scavi di A lbintim ilium (1950) 145; isti, T erra sigillata chiara. R ivista ingauna e intem elia 7, 1941, 7 ss; isti, Rivista di S tudi Liguri 29, 1963, 145—212; I. Črem ošnik, G lasnik Zem. muz. 17, 1962, 140—145. 7 4 M. U rleb, Arh. vestnik 19, 1968, 473 s; A. Degrassi, Scritti vari II (1956) 723 ss. Poleg tega še neobjavljeno gradivo v M estnem m uzeju Ljubljana. Za podatke se zahvaljujem L. Plesničar. 7 5 N. Lam boglia, Gli scavi di A lbintilium (1950) 145. 7 6 I. M iki Curk, R azprave SAZU 6, 1969, 191. RÉSUMÉ Contribution de l’étude de la céramique romaine à la connaissance de l’histoire économique de nos lieux Le présent article essaie, avant to u t su r la base des nouvelles découvertes, reprendre les données qu’il est possible d ’obtenir sur la vie économ ique à l’épo­ que rom aine su r le territoire de la Slovénie actuelle, avec l’étu d e de la céra­ mique. Tout d’abord (I) il parle des preuves de l’existence d’ateliers de poteries sur ce territoire, à savoir des preuves directes (1) — les fours. Nous avons trop peu de renseignem ents sur certaines découvertes anciennes de fours pour pouvoir en conclure quoi que ce soit. Ainsi, nous ne connaissons m ieux jus­ qu’ici que le four de potier de V elika vas près de Krško, q u i faisait partie d’un plus grand atelier, et quelques m oindres fours qui trav a illa ie n t seulement pour un cercle plus restrient de clients. P a r la suite, l’article essaie de p rouver encore d’autres ateliers de potiers indirectem ent (2), et cela par les caractéristiques des articles, corne l’avait déjà fait en partie Schörgendorfer. L’a u te u r de l’article utilise u n e telle méthode d’abord pour l’établissem ent de plusieurs ateliers locaux de céram ique de moins bonne qualité à la campagne (a), savoir les ateliers des vallées de Lož et de la Vipava, de Šem peter dans la v allée de la Savinja, des Slovenske gorice et du P rekm urje. P uis (b) il énum ère les exemples dans les lieux de l’utilisation de la céra­ m ique de qualité inférieure des centres plus im portants. Mais ici il fa u t cepen­ dant tenir com pte du fait qu’il est possible de tran sp o rter au loin aussi de la céram ique utilisable de moins bonne q u alité (exemple du pot d ’A uerberg). A la fin, l’au teu r cite la céram ique de m eilleure qualité (c), dont les caractéristiques m ontrent qu’elle est u n produit des ateliers de l’endroit, où elle était employée. Ces poteries com prennent de nom breaux p lats e t coupes, des assiettes grises im itées d’après la sigillata précoce et encore plusieurs autres copies d’après la sigillata, surtout en Slovénie orientale, un e p lu s grande partie de jarres à une anse, une partie des p etites tasses avec des incisions ou ornées de barbotine, des urnes de Neviodunum , des tirelires de Poetovio et des assiet­ tes avec des parois droites. P a r l’extension des particularités locales, il sem ble que les ateliers des potiers ne travaillaient pas pour und grand territoire, dans le m eilleur cas pour la sphère de la ville du pays. P a r le fait que les changem ents du goût du tem ps se reflètent assez vite aussi dans les produits provinciaux, nous pouvons conclure que les producteurs et les clients vivaient en contact perm a­ nent avec le développem ent ailleurs dans l’empire. Dans la deuxièm e partie (II), l’a u te u r de l’article p arle des caractéristiques du commerce de la céramique. Le m eilleur soutien en est la te rr a sigillata, bien qu’elle soit encore peu étudiée. D e toute façon nous devons constater le fait que dans toute la Slovénie on im porte d’abord la sigillata de l’Italie, et cela jusqu’à la fin du 1 er siècle, alors q u ’au 2e siècle se m ultiplie fortem ent l’ im portation du nord, à savoir la sigillata gauloise et germ anique. C ette si­ gillata, cependant, prédomine seulem ent dans la p artie nord d e la Slovénie, alors que dans la Slovénie m éridionale on n e la connaît presque pas. Ici, l’au- leur discute du fait que la précoce sigillata en Slovénie est la preuve de la présence des soldats d an s tous les lieux, où elle a été trouvée. A l’exam en des m atériaux anciens, on p e u t é tab lir que dans la h a u te antiquité, dans les parties m éridionale et centrale, la Slovénie devait déjà être tellem ent rom anisée que les civils aussi achetaient la sigillata, p arce qu’on ne peut pas conjecturer de bases m ilitaires pour u n e série de gisem ents de sigillata précoce. P our obtenir un m eilleur aperçu du com m erce extérieur de la céram ique on a encore d’au tres céram iques m eilleures, produits des ateliers SVRVS — SARIVS, fréquents su rto u t à Em ona, les tasses d e barbotine, la céram ique en barbotine blanche et aussi la te rra sigillata chiara. Tous ces exem ples prouvent, à côté de la sigillata, que dans le com m erce ex térieu r de nos lieux dans la h au te an tiq u ité l’Italie m en ait expressém ent et que, dans les périodes u lté­ rieures de l’antiquité aussi elle a conservé son im portance pour la Slovénie centrale et m éridionale, et que m êm e des parties septentrionale et orientale le com m erce des bords du D anube ne l’a pas évincé entièrem ent. Comme exem ple des grandes distances parcourues p ar le commerce extérieur, l’auteur de l’article m entionne à la fin quelques objets de faïence bleue, bien qu’ici il ne s’agisse plus de com m erce de la céram ique au vrai sens du m ot, mais du com m erce des accessoires cosm étiques. T. 1 N ekaj prim erkov keram ike iz L jubljane (Emona) Quelques pièce de céram ique provenant de L jubljana (Emona)