Rusko-japonska vojna. Na a-ahem. Odločitve na mandzurijakem bojišču 8e ni. Ruai ao ae redao nmikali. Sedaj pa ae odpočivajo ruski in japoaski vojaki, da skoro zopet stopijo amrti pred oblicje. Nikj;r niao baje o položaju v japonskem glavnem taboriSGu tako dobro obveščeni, kakor v Ameriki ia če aedaj od ondi porcčajo, da večjih bojev pred koncem septembra ne bo, je to poročilo pač uvažanja vredao. Kretanje čet b~) sedaj še bolj oteikočeno, ker sedaj v Mandžuriji silao dežuje. Obe armadi čakata sadaj pojačenj. Japonci so imeli pri Ljaojanu silne izgube, in marSal Ojama je prosil vojnega ministra v Tokiu za nove čete. Miaister je odgovoril, da poSlje do konca tekočega msstca r MaadžUrijo stotisoS novih vojakov ia 225 topov. Tudi ta vest govori za to, da pred kcncem meaeca septembra ni pričakovati na maadžuriiskem bojiSca večjih dogoi'kor. Č9 ima tudi baje Japonska 3e dovolj moči, da poSlje 3e precej vojakov na boji3če, je vpraSaoje, če bo imela dovolj čaatnikov. 0 položsiu aa bojiSču poroča aem^ki polkovnik Gaedke: V ruakem taboru imajo najboljse upanje. Japoaci niso motili ruskega utnikaaja, ker ga niso mogli ter so japonske izgube večje, kot so nazaaaili. Sedaj prodirajo Japoaci na vzbodu ter ae izrgibajo ravnine. Ruii ao pred Ljaojanom in Jantajem oddli nepremagani. Odhod Kuropatkinov iz Ljaojaaa ae je vrSil vzorno. Karoki je bil celo v veliki nevarnosti, iz katere ga je rsžila le pranagljenost neke ruake diviaija. Še danes niso pri Ljaojanu pokopaaa vsa trupla. Bojna sila ruska na jugu in vshoda ni oalabljeaa. Torej pri Ljaojaau ni bilo odločilne biike. Iz Tokia se poroča: MarJal Ojama je dobil povelje, da zopet prične z prodiranjam, kakor bitro bodo čete za to sposobae. Runi so Se vedno goapodarji ceste Mukden-Simmintin. Svoje desno krilo čuvajo s celim deanim armadaim korom na desaem bregu reke Hun Japoaci vedno i^krcavajo pomožne čete v Njučvaau ter poSiliajo zimske zaloge t r orožje po reki Ljao. Da Japoaci ne prodirajo, se da razlagati vsled njihovih vdikaaskih izgub ter pomaojkaaia streiira. Rusi so 88 jako hitro opomogli od zsdojih bitk. Japonol začnejo zopet prodlratl. Valed povtija iz Tokta so začeli Japonci zopet prodirati. Iz Mukdena pnhajajo poročila da prodirajo Japonci na obeb krilih od vztoka, jugovztoka in jugozapada. Ruake predstraže ao v dotiki z Japoaci, ki se nshajajo jažncvzločno od Mikdena. Skoraj vsak dan se vrSe male praske Maogo zaamenj kaže, da pride blizu Mukdena do bitke. Raske čete 80 zasedle vae bližoje vasi. Na tiaoče beguncev pribaja v mesto. Kitajci se pritožujejo o strogoati Japoncev. Zadi-Oe Japonake vojne aile. Japonci so aklicali zadaje svoje sile pod orožje namreč črno vojno, h kateri spadajo možje od 32 do 40 let. To govori jasaeje o japoaskih stiskah kot trdovratai molk njihovih generalov. Prvotao Japonaka splob ni misiila, da bo k temu kcraku prisiljeaa. Po prvih veejih izgubah je sicer začela računati tudi na to skrajno sredatvo, a v načrtu je itnela, da se črna vojaa skliče 3e le prihodnjo apomlad. Zadnji čas pa so imeli Japonci pred Port Arturjem in v Maadžuriji tako velikanske izgnbe, dd jim ai drugega preoatalo, kakor se iateči k temu skrajnemu sredatvu. Japoaska skrbno prikriva izgube, poaebno smrt ča8tnikov pred Port Arturjem, da se prebivalatvo ne vzoemiri. Medtem ko Ruska še niti ni mobilizirala avoje arnaade, mora že JapoBska sklicati črno vojco. Zbira že torej zadaje moči. Če tudi te ne bodo imele bolj3ega uspeha, potem bo aledil grozovit poraz. Port Artnr. Kakor poročajo Kitajci, ao začeli Japonci utrjevati hrib Samson ter so položili miae pod hrib. Proti Port Arturju delajo močne utrdbe ter dova'ajo t o noči topove. Japoaci 3e vedao napadajo trdajavo, toda dozdaj gi 3e niao pribojevali nobene aove utrdbe. Eako pognmna in jaka da je poaadka, dokazuje izpad, katerega je naredil oddelek Rusov. Posrečilo se jim je, potianiti Japonce iz njihovih postojan< ob vodovodni črti. Dae 3. septem. so Japonci izstrelili v trdnjavo okoli 300 granat. Dae 14. t. mes. ao streljali dve uri r trdajavo. Utrdbe niso nič poSkodovane, paŁ pa so nekatere hiSe v novem delu mesta poruiene. Angleske vesti pravijo, da se bo Port Artur držal 8e tri meaece. Neki kodaniski liBt je priobSil piamo nekega Danca ii Port Arturja pred 16. avg. Pisec pravi, da ne obžaluje, ker je ostal v trdnjavi, zakaj kaj tako velikanskega bi pač ne mogei več doživeti. Daa in noč se vedao kaj zgodi, in živIjeaje je tako zanimivo, da je človeku ial, ker mora na dan nekoliko ur prespati. General Steseij je izdal ukaz, naj bi vse moške osebe v Port Arturju iz ljubezni do cara in domovine storile, kolikor jim je mogoče. General takorekoč nikoli ne spi. Povaod ga arečavajo, vedno aveiega in veaelega. »Saj se vr3i vse prekrasao«, pravi, in prav ima. Japonci nas pač labko iztradajo, toda trajalo bo 8e pol leta. Moke, čaja in streljiva imamo cdveč, zato pa imatno le malo konzerv in cigaret. Japonci so vražji ljudje. Včasih at'.jijo v aaihujsem ognja popolnoma mirno ter se dajo kositi, čisto mladi ljudje 17 do 18 let stari. Posebno grozno je gledati, kadar ae razlete naSe mme, tedaj se nebo za treaofek potemni a človeskiml trupli. Tisofie min je podloženih; kako ae bode Japoncem godilo, ko uvedejo zaključae boje? TukajSBji častaiki so prepričani, da so Japonci doaedaj zgnbili najmanj b 5.000 mož. D&nes ie približno 3000 inžiaerjev in delavcev popravljalo »Retvizana« »Sebaatopola« in »Pobjedo«, ki ao vai hndo prelukajaai. To ae izvršuje bitro, ker imajo rezervaih delov v izobilju. Naša posadka Steje 31.000 mož brez moraarjev.