Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32.—,
Jiolletno Din 16.—, četrt-eino Din 9.—, inozemstvo Din 64—, — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena Inseratomi cela stran Din 2000.—, pol etra« ni Din 10C0.—, četrt strani Din 500-, »/s strani Din 250-, '/» >tr. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Vprašaitfe naših oMin pred
rešitvijo.
Zadeva naših občin Je veievažna. Imeli smo večkrat priliko v našem listu o tem razpravljati. Razsvetlili smo to vprašanje z raznih vidikov in poudarili zlasti zgodovinske razloge, ki so dovedli do primeroma velikega števila majhnih občin osobito v štajerskem delu dravske banovine. Občine so tesno združene z razvojem našega ljudskega življenja, niso torej rastline", ki so bile iz tujine presajene na slovenska tla. Potemtakem branijo zgodovinski razlogi obstoj naših občin, kakor so zdaj. Naglasili smo večkrat tudi to, kako bi sprememba sedanjega stanja zadela zlasti naše kmetsko ljudstvo. .Vprašanje združitve občin ni stvar navadnega seštevanja: občina s 500 prebivalci + občina s 700 +občina s 1300 prebivalci = velika občina z 2500pre-bivalci. Če bi se združitev občin dala rešiti z navadnim seštevanjem prebivalcev raznih občin, da se doseže od zakona morebiti določeno število 2000 ali 3000 ljudi za eno občino, bi stvar bila enostavna. Toda pri vprašanju združitve občin pridejo v poštev razni razlogi: zgodovinsko stanje, način naseljenosti ljudstva, zemljepisna lega, velika ali manjša razdaljenost krajev, meje župnij itd. Radi tega bi bilo primerno, tako smo večkrat poudarili, da se, predno se pristopi h končni rešitvi tega vprašanja, poizve mnenje lune t s-kega ljudstva, to je, predvsem županov prizadetih občin.
»Jutro«.
Nekdanji glasili bivše samostojne demokratske stranke »Jutro« in »Domovina« sta tudi zavzeli stališče v tem vprašanju. »Jutro« je že lansko leto pisalo: »Računati moramo s tem, da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda še v teku letošnje jeseni komasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.« »Jutro« je na stališču, da naj se pri kmetskih občinah izvršijo »potrebna zaokroženja« občinskih teritorijev (ozemlja). Kar se pa tiče mestnih in trških občin, pa takšnega zaokroženja ne sme biti. »Jutro« se je zavzelo za takšne občine, če tudi so majhne ter Štejejo okoli 1000 prebivalcev ali Se
manj, da ne smejo zapasti komasaciji (združitvi) s kmetskimi občinami. Zakaj ne? »Jutro« je pisalo: »Bila bi največja pogreška, ako bi se takšne občine skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskimi in socialnimi interesi. Tu se ne bi pridobilo nič, nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako povečanih občin znatno oslabile, a ne povečale.« Torej dvojno merilo: eno za kmeta, drugo za meščana in tržana. Če se združijo kmetske občine, bi to bila po »Jutru« potrebna zaokrožitev, če bi pa se majhne mestne ali trške občine združile s sosednimi kmetskimi, bi to bilo »utopljenje« v okolicah.
»Domovina«.
Nekdanje podeželsko glasilo bivše demokratske stranke je v svoji številki z dne 23. oktobra 1930 objavilo član-čič z naslovom: »Vprašanje združitve občin.« V tem člančiču piše med drugim: »Ogromno je narasel v zadnjih letih delokrog naših občin, ko so te postale važen činitelj v državni upravi. Kako površno uradujejo take male podeželske občine, kjer je župan obenem tajnik, vedo prav dobro vsi, ki imajo opravka z občinami. Zato je potreba, da se spravi v vse občinske u-prave temeljit red. To pa je mogoče le, ako bodo na razpolago tudi potrebni krediti, kakršne zmorejo edino velike edinice.« »Domovina« trdi, da male podeželske občine, kjer je župan obenem tajnik, uradujejo površno. Taka splošna trditev ni resnična. Dobro je znano, in to tudi tistim, »ki imajo opravka z občinami«, da mnogoteri podeželski župan, ki je obenem tajnik, prav dobro uraduje. So kajpada kakor povsod tudi izjeme. Toda trditev, da bi se po malih podeželskih občinah splošno slabo uradovalo ter da bi tamkaj vladal nered, je neresnična in za veliko večino podeželskih županov krivična.
»Domovina« se v tem člančiču obregne ne samo na podeželske župane, marveč tudi na naš list. Tako namreč piše: »»Slovenski Gospodar« je trdil nedavno, da so majhne občine v Sloveniji nastale zaradi potrebe in na zahtevo ljudstva, kar pa nikakor ni resnično. Majhne občine so ostanki bivše Avstrije, ki je pod vplivom tedanje
strankarske duhovščine vkljub dru. gačnemu naravnemu razvoju drugod ohranila in celo na novo ustvarila take male občine. Samo omenjeni krogi bi imeli interes na majhnih občinah, da bi lažje uveljavili svoj vpliv.«
Kdor je v »Domovini« zapisal te be-sede, gotovo ne pozna razmer med našimi kmeti na Slovenskem Štajerskem. Abotna je trditev, da naše občin« niso nastale »zaradi potrebe in na zahtevo ljudstva«, marveč »pod vplivom tedanje strankarske duhovščine.« Vsak kmet na našem Štajerskem se mora takšni trditvi smejati. Zapisati je mogel takšno trditev samo človek, ki nima niti pojma o zgodovini ljudskega življenja in narodnih bojev slovenskega ljudstva na Štajerskem. Trdftev »Domovine«, češ, »da samo duhovniki bi imeli interes na majhnih občinah, da bi lažje uveljavili svoj vpliv«, je ra^ vno tako abotna in smešna, kakor prejšnja ter se odlikuje po ravno takšnem nepoznanju razmer. Zabeležili pa smo jo zato, da si jo bo naše kmetsko ljudstvo zapomnilo. »Domovina« kon-* čuje svoj člančič tako-le: »Pričakujemo, da se državna oblastva ne bodo o-zirala na nestvarne ugovore, temvefl da bo zakonodaja uredila vprašanje ureditve občin tako, kakor to zahtevajo čas in potreba. Z ustvaritvijo velikih občin pa se bo zboljšal tudi ves stik ljudstva z oblastvi in bo lažje doseči napredek dežele.« Pripombe k" tem besedam ne dostavimo, prišla pa bo prilika, ko bomo to storili.
Županska zveza.
Županska zveza v Ljubljani je t. vprašanju občin, zlasti njih združitve, poslala notranjemu ministrstvu spomenico, v kateri med drugim pravi:
Važno pa je vprašanje, kako naj s» izvršuje združevanje občin.
Gotovo je, da se združitev ne more izvršiti na mah, ampak da je treba to storiti postopoma po vsestranskem in resnem preudarku, po zaslišanju in ob sodelovanju raznih prizadetih činite-ljev, med temi tudi Županske zveze.
Zato si dovoljuje Županska zveza predvsem prositi in predlagati:
1.	Ministrstvo izvoli poslati zvezi novi osnutek zakona o občinah, da ga prouči in se izjavi o njem.
2.	Ministrstvo izvoli poslati Županski zvezi tudi načrt o pregrupaciji občin, preden se namerava preiti k začetku združenja.
K postopanju samemu pa si dovoljuje predlagati Županska zveza nastopno:
a)	Ko postane zadeva aktualna in bodo sodelovali pri izvrševanju združevanj v prvi vrsti gotovo okrajni na-Celniki kot najboljši poznavalci občin svojega okraja, naj le-ti vselej in v vsakem primeru nameravane združitve zaslišijo župane prizadetih občin, odnosno občinske odbore. Saj so si nemalokrat interesi sosednih občin ali celo poedinih krajev popolnoma nasprotni. Zato je iskati ne le združevanja, marveč tudi popolnega soglasja po dejanskih razmerah.
b)	Glede končnih pregledov o združevanju občin naj se da pristojnim banom najdalekosežneje pooblastilo, ako ee že ne bi prepustila izvršitev banovinam samim. — Tudi banska uprava Btaj bi se poslužila pri tem Županske sveže kot posvetovalnega organa.
c)	V vsakem primeru naj bi se upo-Itevala zemljepisna lega naših občin. Zlasti naj za obseg občin ne bo mero-dajno število prebivalstva, ampak naj ie upoštevajo le ozemne razmere. Zato naj se izpremembe občin po obsegu izvršujejo res le po krajevnih potrebah In možnostih.
Naše občine so nastale iz krajevnih Individualnih razmer. — Velike občine so prikladne pač za gosto naseljene kraje, ne pa za razsežne, hribovite in redko naseljene kraje z razkropljenimi hišami, naselji in posameznimi velikimi posestvi. Tam pač ne more biti mero dajno število prebivalstva, ker bi se take občine mogle upravljati iz središča le z ogromnimi stroški.
č) Važno je dalje vprašanje, kako li «praviti v sklad in urediti rneje političnih občin s farnimi (župnijskimi) mejami in mejami šolskih okolišev. — Tu bi bilo treba gledati na to, da se bodo meje krile in da župnije po možnosti ne bodo segale v druge občine, kakor tudi da bodo šolski okoliši prav tako v območju političnih občin, tako 'da bodo občine vzdrževale res samo tiste šole, ki so na njihovem ozemlju.
K temu pripominjamo, da so farne meje neizpremenljive, da se bodo torej pai pregrupaciji občin morale ravnati občinske meje po njih in ne meje župnij po občinah.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Agrarna posvetovanja v Bukarešti.
Posvetovanja osmih agrarnih držav v Bukarešti so bila zaključena dne 22. t. in. Na tej konferenci je bilo urejeno sodelovanje osmih držav: Bolgarske, Estonske, Madžarske, Letonske, Poljske, Rumunske, Cehoslovaške in Jugoslovanske, ki so se že enkrat posvetovale v Varšavi glede oblaženja gospodarske krize. V Bukarešti je bil izdelan pravilnik stalnega odbora za pro-učavanje kmetijstva in odobrena sredstva, s pomočjo katerih bi se mogla u-blaiitl gospodarska kriza.
DOBRO manuiakturno BLAGO kupite po najnižjih cenah pri
mm- M. E. Š E P E C -mm
Maribor	Grajski trg 2 1322
Vohunska afera na Rumnnskem, o
kateri smo že poročali zadnjič, zavzema vedno širše kroge. Vohuni v korist ruskim sovjetom so imeli v bukareš-kih bankah naložen denar, ki je sedaj zaplenjen. Stanovali so v razkošnih stanovanjih, razpolagali z avtomobili, razmetavali denar in silili ter se uri-vali v vedno višje družabne kroge.
Nad vse drzna Izjava avstrijskega politika. Bivši avstrijski kancelar dr. Schober, nosilec list meščanskega bloka, je imel na Dunaju med visokošolskimi volilci predavanje in je pripovedoval tudi o svojih potovanjih kot kancler v London in Pariz. Povdaril je, da so mu Angleži in Francozi zamerili, ker gradi Avstrija Italiji in Madžarski v prilog vojaško važne nove cestne zveze. Te francosko angleške očitke je zavrnil on, tedanji kancelar, dr. Schober z besedami: »Vrnite nam Maribor, pa bosta Koroška in Štajerska imeli zvezo in novih cest ne bo treba.« To Schoberjevo izjavo si moramo vsi ob severni meji dobro zapomniti!
Avstrijski prcračnn za leto 1931 znaša 17 milijard dinarjev.
Nemški parlament odgoden. Deklaracija Brüningove vlade je bila vzeta na znanje s 318 proti 226 glasom in sprejet vladni predlog o pokritju državnih dolgov s 325 proti 237 glasovom Proti vladi so glasovali: narodni so-cijalisti, komunisti, nemški nacijonal-ci in stranka podeželskega ljudstva. Zgoraj navedeno glasovanje pomenja veliko zmago Brüningove vlade. Po burnem prerekanju z narodnimi soci-jalisti je sprejela zbornica predlog o odgoditvi zasedanja parlamenta do 3. decembra.
Rusija In svetovna trgovina. Smo že poročali obširno, da izvaža Rusija žito, doma pa je pomanjkanje kruha. Sov-jeti nadaljujejo izvoz žita ter lesa, ki ju prodajajo na^svetovnem trgu po neverjetno nizkih cenah. V prihodnjih tednih bo vrgla Rusija na svetovni trg še 2 milijona ton žita in do spomladi še nadaljnih 6 milijonov ton. Z denarjem, katerega prejmejo sovjeti za prodano žito, krijejo komaj prevozne in trgovske stroške. Kljub nizkim cenam jim je izvoz v korist, ker so pobili konkurenčno možnost vseh poljedelskih držav. Kakor pri žitu je tudi glede Izvoza ruskega lesa. Sovjeti so organizirali v severni Rusiji ogromna lesna podjetja za Izkoriščanje gozdnega bogastva, ki imajo na razpolago vsa sred stva. Da so pomnožili število gozdnih delavcev, je bila izvršena mobilizacija kmetov, ki morajo sekati in obdelovati les zastonj. Cene ruskemu lesu so tako nizke, da jo vsaka konkurenca nemogoča. Rusija je znižala lesne cene za 20% pod svetovno ceno. — V onih državah, ki hočejo radi zgoraj omenjene sovjetske izvozne politike bojkotirati rusko blago, bodo ukinili boljševiki prodajo vojaških predmetov. Nadalje bodo ukinili ali zelo znižali uporabo pristanišč, železniških prog in prevoza.
Posebno pa še bodo sovjeti uvedli o-mejitev izvoznih predmetov, ki je namenjen tem državam. Nadzorstvo nad rusko trgovino doma in v inozemstvu vodi čeka (tajna policija), za koje raz-množitev so žrtvovali boljševiki v zadnjem času 60 milijonov rubljev.
Indijska posvetovanja v Londonu bo otvoril angleški kralj dne 12. novembra. Posvetovanj se bo udeleževalo 100 odposlancev. — Angleški parlament ja bil otvorjen dne 28. oktobra s kraljevim govorom, ki je vseboval zakonodajni program tokratnega zasedanja zbornice.
V Braziliji je zmagala revolucija. Re«
volucijonarji so zasedli brez prelivanja krvi mesto Rio de Janeiro. Prejšnji predsednik je odstopil. Novo vlado bo sestavil general de Castro.
Grozovitost kitajskih komunistov. Kitajske komunistične čete so poklala v okolici Nančanga 60.000 oseb. Divjaki niso pobili le zajete oddelke vladnih čet, ampak tudi vse civilno prebivalstvo.
II.
V južno Ameriko
so prodrli misijonarji od zapada, vzhoda in severa. L. 1533 je bilo osvojeno kraljestvo Inkov (Ekvador, Peru, Bolivija, Čile), pokrajina zlata. Cele reke evropskih pohlepnežev po zlatu so se razlile v to neizmerno deželo in zagrešile nepopisna grozodejstva. Le a največjo težavo so pridobili misijonarji domače prebivalstvo Inkovega kraljestva zlata za krščanstvo. Cilj pokristjanjenja je bil dosežen z ustanovitvijo samostanov, škofije in vseučilišča v Limi in izobrazbo domače duhovščine. V sredini 18. stoletja j« bil Peru že krščanski. Enak je bil razvoj krščanstva tudi v Ekvadorju. Tukaj so otvorili jezuiti leta 1621 vseučilišče v Kvito in so ustvarili ob zgo-rajnem delu južnoameriškega veleto-ka Amaconas znamenite indijanske redukcije. Že leta 1541 so prišli domi-nikanci v Čile, sledili so jim minoriti in pozneje še jezuiti. Neprestani boji Špancev z domačini so ovirali misijonske uspehe do sredine 17. stoletja. Na ta način je ostal en del pokrajine Čile poganski.
V razsežnih pokrajinah podkraljest-va Nova Granada (Columbija, Vene-cuela) so delovali: domlnikanci, avgu-štinci in jezuiti in so dosegli do konca 18. stoletja pokristjanjenje ondotnega prebivalstva. Tukaj sta razvijala vsega občudovanja vredno misijonsko delavnost svetnika: dominikanec Ludvik Bertrand (f 1581) ter jezuit in apostol zamorcev Peter Klaver (t 1564). Tukaj so bili osnovani samostani raznih redov, dobrodelni zavodi, šole in visoka šola v Santa Fe de Bogota.
Še le leta 1864 so lahko pričeli delovati z uspehom jezuiti v Francoski Guyani, med tem ko se je storilo v ho-
!
SLOVENSKI GOSPODAH
po
narjev prinese
Pojdite takoj k svojemu
a
trgovcu, da Vam da karto
za sodelovanje pri nagrad'
f
ni nalogi in točne-pogoje!
- "" rt >i
XB. OKtonra 1930.
landskem ter angleškem dflu Guyarie za misijone zelo malo.
Od leta 1500 so bili na delu za spre-obrnenje ljudožrskih Braziliiancev — frančiškani. Brazilijanski misijoni so ge povzdignili še le po prihodu jezuitov leta 1549. Leta 1553 je postala Brazilija jezuitska provincija in je bila u-stanovljena prva škofija leta 1550. Po Braziliji je krščanstvo naglo napredovalo kljub temu, da so bili jezuiti večkrat pregnani, ker so se zavzemali za Indijance.
V La Plata deželah (Argentina, Uru gvaj in Paragvaj) so pričeli z misijoni frančiškani leta 1531 v Buenos-Aires ln od tamkaj ob reki navzgor. L. 1554 je bila ustanovljena škofija Assumption (Vnebovzetje). Pravi apostoli teh pokrajin so postali koncem 16. stoletja jezuiti. V boju s pohlepnimi španskimi naseljenci so dosegli leta 1610 to posebnost, da so se smeli spreobrnjenci zbirati in naseljevati v popolnoma prostih naselbinah, ki so plačevale španski vladi le nekako najemnino. Najbolj znane od teh prostih indijanskih naselbin so redukcije v Paragvaji, republika pod vodstvom jezuitov, katere razven misijonarjev ni smel prestopiti nobeden Evropejec. Tukaj so živeli Indijanci kot dobri kristjani v zadovolju ter nemoteni sreči, ganljivo udani zaščitnikom-jezuitom! Pregna-nje jezuitov je oviralo popolno po-kristjanjenje teh krajev.
Severna Amerika.
V začetkom 17. stoletja ustanovljenih angleših kolonijah severne Amerike je bil zastopan katolicizem le v naselbini Maryland, katero je poklical v življenje katoliški angleški lord Baltimore leta 1634. Vladala je tukaj verska svoboda, dokler niso zlezli na površje protestanti in je vlada preganjala katoličane do leta 1770. Na spreobrnitev črnih sužnjev v teh pokrajinah ni bilo niti misliti.
Po španskih naselbinah: Florida, Teksas in Nova Meksika so vlade le malo podpirale misijonsko delo, sosedne angleške kolonije so ga celo o-virale, kjerkoli jim je bilo to mogoče. Uspehi misijonov so bili po teh pokrajinah veliko manjši nego v južni Ameriki.
Od leta 1600 so kolonizirali Francozi kraje ob Lorenco reki ter krog velikih jezer severne Amerike in so osnovali Novo Francijo. Takoj se pojavijo tukaj frančiškani kot misijonarji, tem so sledili tudi jezuiti in drugi moški ter ženski redovi. Kljub neprestanemu sovraštvu napram pokristjanjevanju od Btrani Angležev se je vendarle razširilo krščanstvo ob spodnjemu delu Lorenco reke in ob jezerih med Iluroni. Med nepopisno groznimi mukami so umrli kot mučenci jezuiti: Brebeuf, Labmaut in Joques, ki so delovali med Irokezi. Slednjič po ogromnih žrtvah Je bil tudi ta divji narod pridobljen krščanstvu. V letih 1670/4 je bila osnovana prva škofija Quebek. Težke zapreke je napravljala Nova Anglija misijonom z upori med še poganskimi narodi in v 18. stoletju z vednimi boji, kojih posledica jo bilo zavojevanje
francoskih kolonij od Angležev. Zdaj so se začeli zmagovalci truditi, da bi te pokrajine poprotestantili in so preganjali katoličane, dokler ni prišlo 1. 1774 do proglasitve verske svobode. Iz Kanade se je vršilo krščanstvo ob reki Mississippi in so bile spreobrnjene pokrajine Illinois, Arkansas in Louisiana. Tudi tukaj so bili glavna zapreka naglemu prodiranju krščanstva Angležu
Afrika.
Otoki Atlantskega Oceana, Azori, Kanarsko otočje in Kapverdski otoki so postali kmalu krščanski, na La Re-union in na Mavriciju so bila ustano-ljena cvetoča misijonišča. Med moha-medanci severne Afrike so prejemali minoriti in dominikancl mučeniške krone, dosegli pa niso nobenih omenka vrednih uspehov. Morali so se zadovoljiti s tem, da so skrbeli za krščanske sužnje.
V Egiptu
se je razvila s sodelovanjem jezuitov z rimsko cerkvijo združena koptska
cerkev. Glede kraljestva Abesinija J« bilo videti, da bo sledilo po isti poiL Leta 1626 je bila katoliška vera proglašena za državno, potem ko se j® spreobrnila kraljevska rodbina in veliko prebivalcev, kmalu pa je sledil i*-gon misijonarjev, preganjanje katoličanov in ves trud misijonarjev je bil zastonj.
Lepi uspehi so bili doseženi vkljub morilnemu podnebju ob afriški zapad-ni obali, kjer so delovali: dominikan-ci, kapucini ter jezuiti. Škofije: Sv.To-maž, Angola ter Angora so bile osnovane že v 16. stoletju, in pokristjanje-na obala Zgornje ter Nove Guineje. — Tukaj Je bilo ustanovljeno razsežno krščansko kraljestvo ob reki Kongo.^ S propadom portugalske pomorske sile so izginila tudi cvetoča misijonišča. Portugalci so zadrževali, dokler so le mogli, v te kraje dostop tujim misijonarjem.
MGlitva po maši z novim besedilom, kakor
ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskar*! sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
V severnih državah Amerike je po
Statističnih poročilih 28,558.048 katoličanov. Na Čilcago odpade dober milijon s tisoč duhovniki, Newyork ima poldrugi milijon katoličanov z 1100 duhovniki. Vseh duhovnikov je v Sev. Ameriki 16.000 svetnih in 6000 redovnih. Farnih šol ima Cerkev doslej o-krog 6500, v katoliške šole pohaja blizu 2 milijona katoliških otrok. Katoliških univerz je v Severni Ameriki 10, 15 (Beminarijev, 60 kolegijev, 150 srednjih Bol za fante in 100 za dekleta.
Duhovniška imenovanja in spremembe. Za dekane so imenovani: Jože Krohne, župnik v Podsredi, za kozjansko dekanijo; Pavel Žagar, stalni vikar v Novicerkvi, za dekana dekanije Nova cerkev in Jožef Krančič, župnik na Ljubnem v Savinjski dolini, za gor-njiegrajsko dekanijo. — Nadalje sta Imenovana Alojzij Drvodel za kaplana k Sv. Lovrencu na Pohorju* in Anton Radanovič za kaplana pri Sv. Antonu v Slov. gor. — Anton Rataj je preme-Bčen iz Gornje Lendave v Cankovo, Jakob Safošnik pride v Gornjo Lendavo, Anton Somrek iz Bizeljskega v Stari trg, Franc Glavnik od Marilje Snežne na Bizeljsko.
Imenovanje mariborskega stolnega Eupnika in škofovega tajnika. Za mariborskega stolnega župnika, kanonika in dekana za levi Dravski breg ja imenovan dosedanji škofov tajnik gospod monsignor Miloš Umek. Za škofovega tajnika je imenovan lcorni vikar Jurij Lebič.
Bva uboja v dveh dneh. Dne 20. oktobra t. 1. so našli v listnjaku želarja Konrada Janeza v Malem vrhu, župnija Sv. Ana v Slov. gor., posestniškega sina Kaučič Rudolfa iz Sp. Žerjave mrtvega. Vzrok smrti bo dognala obdukcija. Baje je bil med mrtvim in nekaterimi fanti prejšnji večer prepir. Kot osumljence so privedli v zapore okrajne sodnije pri Sv. Lenartu Bau-man Rudolfa in Antona, Ozvald Ivana ter Kranar Ferdinanda. — Dne 21. oktobra so delali fantje pred hišo želarja .Vogrin Franca v Vanetini, župnija Sv. Anton v Slov. gor. nemir. Le-ta jih Je Bel mirit, pri tem pa dobil tako močen udarec po glavi, da je umrl. Zapustil je tri odrasle hčere. — Kažejo se zopet posledice zavživanja šmarnice. Resen opomin, da se ta strup prej ko mogoče odpravi popolnoma!
Gveteže vijolice z vrta je poslal u-redništvu »Slovenskega Gospodarja« naš gospodarski sotrudnik g. Jože Ve-Ejak od Sv. Petra pri Mariboru.
Avtcmobil v drog in drog po žrtvi. Prekmurski revež Štefan Bunderle iz Kuzme se je v nedeljo dne 19. oktobra srečno ognil prvemu avtomobilu. Takojšnji prihod drugega ga pa je zme-del, da je skočil preplašen pred avto In od tam v jarek. Vse to se je doigralo tako naglo, da šofer ni mogel presoditi položaja, je zadel ob brzojavni 'drog, ki se je odlomil, padel po Bun-
derlu- in ga težko poškodoval. Poškodovanega so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. Avtomobil je trpel le neznatno.
Vlom. Doslej še neodkrit uzmovič je vlomil v glavno tobačno zalogo v Brežicah, iz katere je odnesel 16.000 Din v gotovini in tobaka za 4000 Din.
Obesil se je v Rakičanu v Prekmurju v svoji hiši stari Cizelj. Vzrok samomora — obup!
Kot žrtev medvojnih ran in bolezni je preminul na kozolcu v Rimskih toplicah 451etni posestniški sin Karel Zupan.
Strašna rudniška nesreča v Nemčiji.
Dne 21. t. m. zjutraj se je zgodila v Viljemovem rovu, v premogokopu Anna II. pri Arlsdorfu v bližini nemškega mesta Aaachen ena največjih rudniških nesreč, kar jih je doživela Nem čija. Vzrok strahovite eksplozije, ki je zahtevala na stotine smrtnih rudarskih življenj, po mnenju strokovnjakov ne bo pojasnjen. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je ostalo skladišče dinamita nedotaknjeno. Očividci pripovedujejo, da je oznanil nesrečo strašen pok, katerega je spremljal potres. Nato se je dvignil nad premogokopom Anna II. ogromen oblak dima. Dim in prah sta zakrila vso okolico v nepro-dirno temo. Ko so se oblaki dima nekoliko razkadili, je bilo razločiti strašno razdejanje. Eksplozija je porušila vsa obrtna poslopja. Razvaline je objel ogromen plamen, ker so goreli preostanki porušenih poslopij. S ponesrečenimi rudanji je ostala k sreči telefonska zveza, po kateri so poročali o svojem položaju. Pozorišče podzemeljske žaloigre so takoj obkolili orožniki in gasilci. Število žrtev znaša 267 mrtvih rudarjev. V rovih se nahaja še nekaj žrtev, kakor tudi pod razvalinami upravnega poslopja. V bolnici je več nego 140 težko ranjenih rudarjev in u-radnikov, od katerih so nekateri tako poškodovani in zastrupljeni s strupenimi plini, da jih bo umrlo še precej. Iz rovov so potegnili 251 trupel, 16 rudarjev je umrlo v bolnici.
Že zopet rudniška nesreča v Nemčiji Preostali za žrtvami v Arlsdorfu si še niso obrisali prav solz, že se je zgodila dne 25. oktobra v rovu Maybach zopet eksplozija jamskih plinov. Rudniška nesreča je zahtevala 100 smrtnih in ravno toliko zasutih žrtev. Krivda za ponavljajoče se nesreče v nemških rud nikih zadene vodstva posameznih rovov, ki posvečaijo premalo pazljivosti varnosti rudarjev.
Ženske — zastrupljevalke. V našem listu smo poročali že obširno o madžarskih zastrupljevalkah, ki so pošiljale neljube jim osebe s pomočjo ar-zenika (mišnice) v večnost in sicer nemoteno več let. Prva partija nečloveških zastrupljevalk je že bila obsojena. Dne 14. oktobra je pričela v Szol-noku na Ogrskem obravnava proti zad njim zastrupljevalkam. Na zatožni klopi je tokrat 9 žensk in sicer med 50. in 70. letom. Obtožene so, da so zastrupile z mišnico svoje može pred 3 in 4 leti. — V Lincu v Avstriji je pričela te dni porota proti 701etni kmetici Mariji Lonsing. Starka ie obtože-
na, da je smrtno zastrupila daljno so-rodnico, 201etno Terezijo Leitner, njenemu možu pa stregla po življenju. Starko je dovedel do zločina pohlep po premoženju. Lansko leto je prodala svoje posestvo svoji strežnici Tereziji Leitner in njenemu tedajnemu ženinu. V prodajni pogodbi si je izgovorila, da jo mora mladi par preživeti. Po poroki sta mlada dva prevzela imet je. Pozneje je postalo starki žal, da ni dobila več za posestvo in je začela mla da dva smrtno sovražiti. Ko sta se vrnila nekega dne mož in žena s polja, jima je ponudila starka vrč z moštom, ki je bil pomešan z mišnico. Mladi kmet, ki ni pil veliko, je okreval; Terezija Leitner je umrla po treh dneh med groznimi bolečinami.
Prvi brzojav v Evropi in preko Atlantskega Oceana. Prvi brzojav je poslal pred 97 leti nemški profesor Gauss svojemu tovarišu Webru. Zvezala sta v Gottingen v Nemčiji magnetični zavod vseučilišča s fizikaličnim kabinetom z dvema bakrenima žicama, ki sta bili razpeti na drogih preko streh in skupaj dolgi 3000 m. S to napeljavo sta se sporazumevala elektromagne-tično tako, da je vtaknil Gauss ali We ber magnet v ovitek ali ga pa ven potegnil, in ta ovitek je bil v zvezi z žično napeljavo. Potrebna je bila samo še ena žica ter upeljava Morsejevih pismenk. 25 let za tem so že lahko br-zojavili preko morskih daljin. Do prve brzojavke preko Atlantskega Oceana je prišlo, ko je srečala angleška ladja »Agamemnon« amerikansko »Niaga-ro« na Oceanu dne 29. julija 1858. Obe ladji sta vozili seboj kabel. Ko so konca obeh kablov zvezali, je odposlala prvi brzojav iz Evrope v Ameriko angleška kraljica Viktorija na naslov predsednika Združenih držav Bucha-nana. Prvi kabel je držal komaj 14 dni, nato se je pretrgal in izginil v glo-bočine. Še le leta 1866 se je posrečilo položiti stalni kabel preko Atlantskega Oceana. Danes se je mogoče sporazumeti s celo zemljo — brez žice!
Pes ministra Thomsona. Angleški minister za letalstvo Thomson je tudi med smrtnimi žrtvami zrakoplova »R 101», ki je eksplodiral in zgorel pred tedni na Francoskem med vožnjo iz Anglije v Indijo. V Londonu pripovedujejo sedaj to-le: Minister je imel malega psa, ki mu 'je bil zelo udan. Pes j© bil gospodarju izredno zvest in ga je spremljal večkrat na poletih. Onega dne zjutraj', ko bi naj bil pričel usode-polni polet, je bil pes izredno nemiren. Žival ni hotela jesti in je tulila brez vsakega vidnega vzroka. Ko se je minister poslovil od svojcev, se je obrnil še do psa z besedami: »Ti se boš peljal z menoj!« Pes je začel lajati v ministra, česar poprej ni nikoli storil. Potem se je skril in se je zopet prikazal, ko se je bil minister že odpeljal z zrakoplovom v — smrt.
Pretkan tjoljuf. Policija v Parizu je spravila te dni na varno pretkanega goljufa v osebi Ben Humum iz severo-afriškega mesta Tunis. Ben Humum je zakrivil med več manjšimi goljufijami ter sleparstvi tudi ti le dve veliki lopovščini: Posrečilo se mu je, da sij®
pridobil zaupanje bivšega marokans-kega sultana Mulay Hafida, ki živi v prognanstvu v pariškem predmestju. Sultan mu je naročil, naj mu proda avto. Prejel je od "Bena Humuma menico, a nikdar denarja. Lopov je sultanov avtomobil enostavno zastavil. — Drugič je telefoniral pariškemu trgovcu z dragulji in mu naznanil, da želi predstojnik policije videti zbirko dragih kamnov, da bi izbral in kupil enega svoji ženi za god. Samoposebi je bil trgovec takoj pripravljen, da se je podal z dragulji na policijo. Tukaj ga jo ¡pričakal goljuf v predstojnikovi predsobi, ga potolažil z nekaj minut poča-kanja, mu odvzel zbirko in izginil z ogromnimi dragocenostmi za vedno.
Kedek prijatelj. V celi Evropi je najbolj znana igralnica v Monte Carlo na južnem Francoskem. Veliko igralcev je že našlo tukaj srečo, še več jih je bilo pri igri ob premoženje in so zaključili svoje življenje s samomorom, ki je v Monte Carlo nekaj vsakdanjega ter samoobsebi umevnega. Pred kratkem se je doigral v Monte Carlu ta le redek slučaj: Že nekaj dni je zasledovala pri igranju mladega oficirja nesreča. Neprestano je le izgubljal in nekega večera, ko so romali zadnji o-stanki njegovega premoženja v tuj žep — je zapustil čisto obupan igralnico. Videti je bilo, da je zgubil vlado nad samim seboj. Uničeni častnik se je podal v malo kavarno, da bi si umiril s črno kavo živce za pisanje poslovilnih pisem na sorodnike. Po njegovem prepričanju je bil edini izhod iz zagate — samokres. Ko je sedel čisto obupan pri mizi, se mu je približal Indijec in ga nagovoril z besedami: »Slutim, kaj se vam je pripetilo. Že z vašega obraza je čitati, da ste se odločili za dejanje, ki se ne da več popraviti v življenju. Ker sem odločen nasprotnik samomora, vam hočem pomagati rade-volje. Moja pomoč vam je na razpolago le pod enim pogojem: Obljubiti mi morate, da ne boste nikdar več igrali.« Oficir mu je dal roko. Nato je izvlekel Indijec dva nova bankovca po 100 frankov in jih ponudil svojemu novemu prijatelju. Ustala sta oba, se podala v igralnico in Indijec je svetoval Častniku: »Stavi 100 frankov!« Oficir je dobil. Drugi nasvet se je glasil: »Stavi na rdečo barvo!« Zopet dobiček. Nato je Indijec prestal nekaj časa z nasvetom in znova pošepnil oficirju: »Stavi najvišjo svoto na pet!« Baš ta številka je zadela in izpraznila blagajno igralnice v Monte Carlo. Nato je potrkal Indijec mladega prijatelja po rami in je zapustil dvorano. Niso videli več oskubeni igralci ne oficirja in .ne skrivnostnega Indijca.
Prvo zračno jaMo (majhen in razkošno opremljeni zrakoplov) je zgradil v Ameriki Anton Heinen, svoječasni vodja »Zeppelina«. Nova zračna jahta je dolga 35 m, v gondoli je prostora za 4 osebe, tehta le 800 kg in se lahko poljubno spusti na tla in ni navezana na pristajni stolp, kakor velike zračne ladje.
Največji meteor na svetu bodo raziskali s pomočjo letala. Ruski letalec Ouhnovski je že znan našim čitate-
Ijem iz časa, ko je pomagal reševati ponesrečeno Nobilovo ekspedicijo proti severnemu tečaju. Čuhnovski bode letel s profesorjem Kulikom v kraje ob sibirski reki Jenisej k največjemu meteorju na svetu, ki je padel z neba leta 1908 in katerega bi naj profesor Kulik znanstveno raziskal. Meteor leži v sibirski sneženi pustinji in radi-tega se mu niso mogli doslej temeljito približati znanstveniki. Sibirski meteor je največji, kar jih je kedaj padlo z neba na zemljo. Do padca sibirskega meteorja je veljal za največjega mete-orit, ki je padel na Grônlandijo in tehta 30.000 kg. Vendar je ta meteorit pritlikavec v primeri s sibirskim tovarišem, ki tehta okroglo 80.000 ton. Padec sibirskega meteorja je povzročil tako silen potres, da so popadali ondotni prebivalci v okolici 200 km na tla. Tračnice sibirsko železnice v oddaljenosti 500 km so se pretrgale vsled tega potresa. Kamen je izkopal v zemljo žrelo, ki meri v premeru km. Glo-bočine velikanske izdolbine doslej niso mogli izmeriti. Profesor Kulik je napravil poizkus izmerjenja globoko-sti brezuspešno leta 1921 in 1927 in sedaj se bo podal v aeroplanu na raziskovanje največjega meteorja.
Mučenik znanosti! Dr. Chr. De et j en v Baltimoru v Severni Ameriki je že skoro celo svoje zdravje položil na oltar znanosti. Pri neumornem raziskovanju takozvanih Roentgenovih žarkov se je namreč ponovno zastrupil, in moral se je podvreči operaciji za o-peracijo. Nedavno se je izvršila zadnja operacija nad njim, kjer so mu odrezali roko. Ni pa Dr. Deetjen edini, ki se je v tem pogledu žrtvoval za dobrobit človeštva. Neki drugi, dr. Baet-jer, je tudi že prestal 75 operacij in ima samo eno oko še in štiri prsti na roki mu manjkajo. Tudi še nekaj drugih pomnožuje to število mučenikov za znanost.
Ubit cd samomorilca. Na izredno čuden način je bil te dni ob življenje njujorški bankir Alfred Kornsdôrfer. Sedel je v svojem avtomobilu, ki je stal pred Equitable Building, ki je najvišji nebotičnik v Newyorku. Naenkrat so zagledali na oknu 30. nadstropja moža, ki se je pognal v globočino. Samomorilec je priletel slučajno na streho spodaj stoječega avtomobila. Telo samomorilca je prebilo streho in ubilo v avtomobilu sedečega bankirja. Da je bil tudi samomorilec pri priči mrtev, je samoposebi umevno.
Milijonarjev harem. V Lagos v Nigeriji v osrednji Afriki je umrl tjekaj priseljeni Irec Doberty, kojega skupno premoženje so precenili na 600.000 angleških funtov. Po zapuščini bo pripadlo to ogromno premoženje 16 za-morkam in njunim 50 otrokom. Zamorite so bile žene Irca, ki je živel po navadah premožnih črncev.
Polovica današnjih 251etnih mlads-ničev bo doseglo starost 70 let. Kakor so zavarovalninske družbe za življe nje v Ameriki izračunale iz statistik, je povprečna dolgost človeškega živ ljenja znatno višja, kakor je bila pred leti. Dočim je bila povprečna človeška starost pred par desetletji določena na
Osrno iïZ Din
močno izdelani bokj čevlji I
Bomo m Din
močni, podkovani čevlji iz kravine I
Sama IBSlilSSi0™^
Razpošilja
TrjmraM dom StBpmBBhiJgBjlBit^a
Kar no ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj nov?, veliki, ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj J 1004/1

48 let, je danes ta poskočila na 58 let.
Dalje izmed vsakih 100 mladenieev, danes pri 25 letih, lahko pričakuje 50, da bodo živeli do 70. leta; izmed tistih pa, ki so stari danes 50 let, pa jih bo dočakalo med stotimi 70. leto 36. —» Umrljivost pri moških je večja kakor pri ženskah in sicer je vzrok, ker pač moški več dela.
Molčeči svetnik. Indijskega »Sadhu« iz pokrajin ob Himalaja pogorju častijo kot svetnika, ker že ni spregovoril 20 let niti ene besede. Te dni je obiskal svoje učence v indijskem glavnem mestu Kalkutta. Na kak način občuje ta molčeči svetnik s svojimi u-čenci, ni znano.
Najbolj moderno zdravilišče so do-gotovili v Aix le Bains na južnem Francoskem. Na sredini moderne zgradbe je stolp, na katerem je 27 sob, ki tehtajo 100 ton in te sobe suče motor celi dan tako, da imajo bolniki v njej neprestano solnce. To najmodernejše zdravilišče je znamenito delo francoskega arhitekta Farde.
Specijalist za ženske bolezni in porod dr. Ipavic Benjamin v Mariboru zopet ordinira od 9. do 11. in cd 3. do 4. ure v svojem sanatoriju v Tomšičevem drevoredu (prej Kokošlnekovem drevoredu) št. 238 na koncu Prešernove ulice, ki se začenja pri Turadovi veletrgovini na Aleksandrovi cesCi.
1159
Doraščajoei mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gsenčico, ki doseže radi rtegá, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Jo-sefova« voda že pri malih največ težko za-gatenih bolnikih. »Franz Jcseicva« voda s« dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in šp** cerijskih trgovinah.	^ r
V kratkem bo izšla na Dunaju obširna knjiga »V kraljestvu rdeče zvezde«. Ruski grof begunec Czekersky jo objavil iz te knjige naslednje omenka vredne beležke:
Vlak pošto j i v Moskvi. Skočim kakor fantin iz vagona in hitim proti izhodu. Moram se premagovati, da mi ne uide od radosti glasnejši vzklik. Po desetih letih zopet v Moskvi . . . Moje veselje ni dolgotrajno. Že na trgu pred kolodvorom vidim, da ni vse v redu. Vse umazano in križem kraž. HitUa
t>

nt-prej v mesto, vse umazano, hiše že (kugo ne popravljene. Upanje, da bo v mestu boljše, se je razblinilo. Žene me niprej radostno čustvo zopetnega svidenja z domovino. Hočem videti vse trge, kjer sem bil pred desetimi leti. To je moskovska glavna ulica! Trgovine, nič kakor trgovine, niti ene od starih tvrdk; napisi se glasijo: »Ko-munar«, »Konzumna družba«, »Rdeča prešnja« itd. Vsa izložbena okna so razbita, po izložbah je videti prazne škatle za kavo in konzerve. Po trgovinah ni blaga in ne prometa.
Lačen sem. Grem v razpečevalnico Jedil; restavracije v našem smislu so v Moskvi redkost. Prvo, čemur se začudim, je, da sedijo natakarji okrog skupne mize. Nad to mizo je tabla z napisom: »Miza je samo za osobje«. Sedem, zunanjost jedilnega orodja o-beta dobro kosilo, pogled na jedilni list mi prežene vsako upanje. Nobenega mesa, samo ribe in . . . kaka draginja! Ena porcija juhe stane 35 kopejk (3 Din), riba 2.50 rublja (36 Din), čaša pive 60 kopejk (14.40 Din). V prvem trenutku sem bil prepričan, da sem za fiel v najbolj drago krčmo, a to ni bilo r^s. Pri jedi mi je naročeno skoro obtičalo v grlu.
Po kosilu grem proti Kremlju. Pred Rremljem stoji na Rdečem trgu Leninova grobnica, katero prezidavajo. Hočem si ogledati vladno palačo Kremelj, a vstop je prepovedan! Naprej! Cele množine potnikov, resnih izrazov na izstradanem obrazu, brez smeha, postajajo pred praznimi trgovinami. Takoj mi pade v oči, da so ljudje tako sla bo oblečeni. Vse je zavito v dežne plašče. Zvečer se mi je ponudilo 15 deklic in to za košček kruha ali iz »ljubezni do umetnosti«.
Ves utrujen poiščem hotel. Sobe na-, kazuje stanovanjski urad, me poduči vratar. Torej brzo na stanovanjski u-rad. Po dolgem čakanju dobim dve nakaznici, eno za hotel »Savoy«, drugo ta hotel »Orient«. Peljem se s tramvaj jem, ki je napolnjen. Čakam, da bode prišla sprevodnica, da bi plačal prevoz nino in opazujem voz. Je nov, domač Izdelek, močno izdelan in praktičen. Skoraj bom že na cilju, sprevodnica še vedno ni tirjala od mene denarja. Sedaj še le opazim, da moram sam naročiti pri njej karto. Popravim zamujeno In izstopim. V hotelu me peljejo v nakazano sobo, ki je majhna, a čedna. Ko vprašam po ceni, dobim odgovor: »7 rubljev«. Prestrašen se odstranim in se odpeljem v drugi hotel. Ta hotel Je mnogo slabše opremljen, a stane soba le 2 rublja.
Drugi dan nadaljujem ogled mesta. Cim dalje ogledujem Moskvo, tembolj zrem le uničenje. Zidali so malo. So sicer krasna poslopja, a to so le državne pisarne, komisarijati in državne prodajalne. Nekatere stavbe so še nedozi-dane, a bodo dosegle prihodnje leto 14 nadstropij in to sta vladna palača in palača čeke ali tajne policije.
Iščem kavarno. Pojasnijo mi, da so le še čajnice. Naročim: čaj, klobaso in 2 koščka močnate jedi in plačam za to 28.80 Din. Klobase se nisem dotak-Uil, ker ni bila užitna.
Nov vozni rci
veljaven od 5. oktobra 1930, obsega tudi zimski vozni red avtobusnih prog.
—	Cena 2 Din (po pošti 2.50 Din, denar poslati naprej). — Trgovci popust.
—	Naročila sprejema Tiskarna sv. Ci-
rila v Mariboru.
Hočem v slavno stolno cerkev sv.Ba-zilija, ki je bila znana po celem kulturnem svetu kot biser bizantinske stavbene umetnosti. Zaprta! Čitam na pis: (Muzej je odprt le vsako sredo ter soboto od 9. do 6. ure.« Iščem naprej! Ena cerkev je odprta in vidim ljudi, ki hodijo ven in noter. Kaj najdem?! Uradnike, stranke in cele množine starih reči. Ljudje me gledajo začudeno in za hrbtom slišim opazko: »Kaj neki hoče ta tukaj?« Je videti bogat, ker je čedno oblečen. Kaj neki namerava zastaviti?« Zašel sem v cerkev, ki je bila spremenjena v zastavljalnico.
V bližini nekdanje cerkve se nahaja trg, hočem si ga ogledati. Tudi tukaj so trgovine pod državnim nadzorstvom, a prazne. Le ob cestah se še trguje. Vsega je dobiti ob cesti, a — cene! Surovo maslo 288 Din 1 kg, meso 120 Din, 10 komadov jajc 56 Din. Ruske lconserve, ki stanejo danes v Avstriji 90 gramov 16 Din, stanejo v Moskvi 84 Din. Stopim v državno trgovino, da bi kupil nekaj za na pot. Zahtevam kruh, surovo maslo, šunko in seveda vse na karte. V Moskvi je dobiti vsako jestvino 12 let po vojni le na karte! — Karte prosta je vodka. Majhna steklenica ruskega žganja vodke stane 56 D.
Povsod sem pa ugledal množice najbolj razcapanih beračev obeh spolov in vsake starosti.
In Evropa? Evropa je slepa, ali pa Jioče videti igre, katero uganja Mosk va, ki bi pa znala zelo nevarno izpasti za celo Evropo. Boljševiška propaganda ima mogočnega zaveznika v brezposelnosti. Brezposelni verujejo veri iz Moskve vedno bolj in bolj, kar se tudi jasno kaže v komunističnem gibanju po celi Evropi. Po Nemčiji in na Angleškem se širita od dne do dne brezposelnost in z njo tudi komunizem. Še celo mala Avstrija trpi pod zlom komu nističnega evangelija, ki se širi iz — Moskve.
Trgovanie § seliti
Pri Društvu narodov v Ženevi je posebna komisija, ki se trudi, da bi iztrebila še vedno obstoječo trgovanje s sužnji. Po poročilih te komisije obstojajo tudi v Evropi na daleč razpredene organizacije glede trgovine z dekleti, ki prodajajo dekline iz vzhodne in južnovzhodne Evropa v Ameriko.
Člani komisije za pobijanje človeške trgovine so odkrili tudi to sramoto da-
našnjih modernih časov, da je v Rdečem morju v bližini abesinske obale otok sužnjev, na katerem ječi v jetni-štvu na tisoče žensk, deklet in moških, dokler jih ne prodajo za drag denar.
Tozadevno poročilo komisije Društva narodov je nekaj strašnega.
Karavane romarjev v Mekko (glavno mohamedansko romarsko mesto) so bile večkrat napadene od Arabcev. Romarjev niso samo izropali, ampak roparji so odvedli seboj vse ženske. Iz izpovedi nekaterih žen in deklet, katerim se je posrečil pobeg, sledi, da vlačijo arabski tolovaji naropano živo blago na neobljuden otok v Rdečem morju.
Posrečilo se je podkupiti enega trgovca s sužnji in ta je izposloval, da je stopilo nekaj članov zgoraj omenjena komisije na otok sužnjev. Našli so na otoku v skale udolbene oboke, v katerih se nahajajo nal ovij ene žrtve. S tega otoka prodajajo trgovci nesrečne ženske v javne hiše na južno Francosko in v Indijo. Ugotovljeno je, da so arabska podjetja trgovanja z ljudmi financirana od evropskih trgovcev a dekleti.
Ti krvoloki so se izpozabili celo tako daleč, da so organizirali z velikimi stroški romanja v Mekko in to le radi tega, da so med potjo romarje napadli in ugrabili ženske.
Komisija, ki je vse te grozote proučila, izdeluje za Društvo narodov pred loge, s kojih izvedbo bi se že vendar enkrat iztrebilo med kulturnimi narodi suženjstvo!
Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene uloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izrednostih. Leta 1928 je morala ladja »Franconia« in leta 1929 parnik »Du-ches of Atholl« obiskati tudi otok Tri-stan de Cunha« v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji krog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čol nih, so obiskali otok in pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili.
Približno 1500 milj od otoka Sv. Helena, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven linije po.norskegaT prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja tega otoka, ki je že bilo tolikim ladjam v pogubo. Na otoku prebiva 150 ljudi, ki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler na prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domo rine. Leta 1926 je izjavil prvi angleški lord admiral v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih 10 letih od leta 1916, prepeljati pošts iz domovina na otok
Tristan da Cunha. Sedaj je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Hele le ena vojna ladja tudi ta otok zapuščenih, in spraviti tjekaj prehrano ter pošto. — Redko kedaj se prikaže še kak kitolo-vec, da bi vzel na otoku vode, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke.
Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Notranjost otoka je pokrita z strnjeno lavo, raste le malo drevja in radi nerodovitnosti se niso zmenili za otok ne Portugalci, Španci, Holandci In ne Angleži. Le kitolovci iz celega sveta so se zbirali tukaj, ker je bilo nekoč južno Atlantsko morje zelo bogato na kitih in morskih psih. Kmalu pa so te živali iztrebili in otok je ostal osamljen v širnem morju.
Ko so pozneje prepeljali Angleži francoskega ccsarja Napoleona na o-tok Sv. Helene, je zasedla Anglija tudi ta puščobni otok. Zgradila je na otoku pod vodstvom korporala Viljema Glas-sa vojaško oporišče s posadko 87 mož, ki je ostala tamkaj le 2- leti in nato je bila postaja radi nepotrebnosti ukinjena.
Le korporal Viljem Glass se je povrnil z dovoljenjem pomorske oblasti v priljubljeno samoto, ko se je bil prej oženil na Angleškem in se preskrbel z vsem potrebnim, da bi lahko živel samotarsko življenje Robinsona. Zapustil je 16 otrok ter 50 vnukov, ko je u-mrl leta 1853 in je prepustil vodstvo otoka brodolomnemu Holandcu Petru Greenu. S Holandci, ki so priplavali na otok z razbite ladje, se je pomnožilo prebivalstvo z moži, ki so bili vajeni trdega dela. Pet žen so prepeljali z o-toka Sv. Helene in ti samotarji so si ustvarili z malenkostno pomočjo od zunanjega sveta življenje in nočejo o-staviti otoka za nobeno ceno. Otok je najbolj zdrav na celem svetu. L. 1928 je umrlo osem oseb, od katerih je bila stara najmlajša 82, najstarejša 98 let.
imM Mmmsim p®gia-
Z neiztrebljivimi tolovajskimi ban-dami imajo največ preglavic ameriške Združene države in tozadevno je na prvem mestu velemesto Čikago.
Pred kratkem je prineslo amerikan-sko časopisje vest, da je bil napaden v hotelski sobi v Newyorku od več moških prosluli vodja organizacije čikaš-kih roparjev Jack Diamond in ranjen iz revolverjev. Leži sedaj s težkimi ranami v bolnici. Zdravniki imajo le malo upanja, da bo še ostal pri življenju.
Jack Diamond se je podal pred kratkem na potovanje po Evropi. Njegov pojav na evropskih tleh je vzbudil vse splošno pozornost. Vse je bilo prepričano, da hoče amerikanski kralj tolovajev uteči policiji, ki se je bila lotila iztrebljenja banditskih organizacij v Čikagi. Diamonda so kot neljubega inozemca izgnali iz Nemčije in moral sc je vrniti nazaj v Ameriko. Po po-vratu ga je doletela usoda.
Napad na Diamonda v Newvorku še nikako ni pojasnjen, ker noče podati napadeni nobenega pojasnila in istota-ko molčijo napadalci. Z gotovostjo se pa lahko trdi, da ga je nameravala spraviti iz sveta njemu nenaklonjena tolovajska tolpa.
Poznavalec ameriških banditov je rekel nekoč: »Zločinec, ki se udeležuje roparskih napadov v Čikagi kot nesi-guren popolnega zaupanja od strani banditske organizacije, za takega je policija veliko manj nevarna, kakor tolovajske tolpe, ki skušajo vsiljenca spraviti s pota.« Neizprosen je boj, katerega bijejo roparske tolpe za prvenstvo med seboj. Odkar je postala Amerika »suha« in se vzdržuje alkoholna prepoved, so odprti alkoholnim tihotapcem neizmerni viri zaslužka, katerega izrabljajo dobro organizirane ban de zločincev. Seve se smatra ena organizacija tihotapcev prikrajšano, ako jej. prekriža pot druga.
in nadležni lasje pod pazduho, na rokah in nogah se odstrani hitro z CITO-kuro. Posebno na obrazu in na nogah, ki jih pokrije e tanka svilena nogavica, vzbujajo ti nadležni lasje neprijetno pozornost tel Vas mnogokrat spravljajo v zadrego. CITO odstrani rast neželjenih las v par sekundah, garantirano brez bolečin in brez nevarnosti radikalno in zavedno. Gospa T piše: „Počutim se srečna, odkar mi je CITO — sovražnik las uničil korenine za rast nadležnih las". — Uporabljivo je tudi za gospoda, itazira brez mila, brez vode in brez aparata. Cen» Din 12-—, S steklenice Din 25-—. Dr. Nic. Keir.<5-r.y, Košice D, Postfach 12/M, 28 Cechoslovakei. 1291
Jack Diamond se je upal spustiti v boj z organizacijo tolovajskega poglavarja Al Capone. V tem spopadu ja podlegel. Njegovo potovanje v Evropo je bil beg pred maščevanjem nasprotnikov, ki ga je le zadelo v Newyorku, Al Capone je tokrat zaprt in ravnota-ko mlada plesalka, katero so videli po-gostoma v družbi Diamonda in je osumljena, da je zvabila svojega oboževa-telja v past njegovih zasledovalcev. Aretirali so 30 tihotapcev, ki so najbrž zapleteni v zadevo napada. Ker odklanja težko ranjeni Diamond vsako izjavo, se kretajo ob njegovi postelji neprestano stenografi, ki takoj zabeležijo vsako besedo, katero izgovori tolovajski kolovodja v omotici. Iz teh besed bodo skušali dobiti namige za izsleditev pravih ter glavnih krivcev.
Opomba: Diamond je podlegel ranam in odnesel v večnost skrivnost, kedo in zakaj ga je ustrelil.
L. 1900 je pogorela ob mehikansko-kaliforniški meji v Ameriki farma posestnika Allana. Žrtev plamenov je postala tudi farmerjeva žena. Iz vseh o-koliščin se je dalo sklepati, da gre v tem slučaju za požig. Sum je padel na farmerja, ki je moral na zagovor pred
DR. O. 1LAUN1G:
45
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
Drugi dan po oni noči, ko so stražniki zasačili nočnega obiskovalca na Schlossbergu pred oknom celice grofa Tatenbaha, je šel prvi stražnik Jeremija Konrad z obema arkebusirjema gledat, ali je ona zagonetna nočna postava zapustila kako sled. Previdno so plezali po skalah navzdol, pogledali pod vsak grm, pa niso ničesar našli. Tako so prišli skoro do roba skal, od koder ni bilo mogoče nikamor priti, ako ni kdo hotel skočiti v globino; a to bi pomenilo gotovo smrt.
Gledali so na vse strani, pa niso ničesar sumljivega našli. Že so se mislili vrniti, ko pogleda Konrad črez mali grm. Tam sta se dvigali dve mali skali ena vštric druge. Ko tako opazuje, se mu zdi, da vidi nekaj črnega kakor kos odtrgane suknje. Pogleduje sem in tja, kako bi to prišlo šem. Da bi bolje videl, stopi bližje, naenkrat pa vzklikne:
»Pridita, tu ga imamo nočnega plezalca, mrtev je!«
Oba vojaka takoj skočita tja, in res je vznak ležal na tleh Rudolfi. Na prsih je bila mlaka strnjene krvi, levo roko je držal krčevito na prsa, desnica je ležala ob truplu.
»Tako si torej plačal svoj nočni obisk,« meni Konrad, »dobro si ga pogodil, Jošt. Zadel si ga, ko je bežal, v bodoče se ne bo več plazil tu okoli. Sedaj pa bo treba natančneje pregledati mrtveca, ali nima kaj sumljivega s seboj. Njegova ogrska obleka da o njem slutiti, da je v zvezi z zarotniki.«
Rekši veli obema vojakoma, da ubitega natanko preiščeta. Storila sta, kakor jima je bilo ukazano, našla mošnjiček z nekaj cekini ter druge malenkosti. Ko mu slečeta spodnji suknjič, otipata nek predmet kakor papir. Hitro odpreta obleko ter najdeta na notranji strani žep, v katerem je bilo pismo.
»Ha, že imamo,« vzklikne Konrad ves vesel, glejte pismo, pa kako je debelo! To nekaj pomeni. Na koga neki je to pismo naslovljeno?«
Konrad gleda napis. Ker ni bil posebno pismen, je le s težavo ugotovil, da je naslovljeno na Ano Terezijo Tatenbah.
Lepe fisfiouine
za trgovce, obrti nike, urade, kakoj tudi večbarvne ra« zglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanje s v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirila
y Morita
Koroška c. 5
Čekov, račun štev. 10.60J
Telefon interurb. St. 2ns
sodišče. Pri sodni razpravi je nastopil proti očetu kot glavna obtežilna priča lastni sin Bili in farmer je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Pred kratkem je umrl stari kaznjenec v kaznilnici v San Diego. Malo pred smrtjo je razodel grozno skrivnost o požaru na njegovi farmi in o strašni smrti njegove žene.
Ni bil on pravi krivec, ampak njegov sin Bili, ki je bil tedaj star komaj 20 let. Bili je bil že od otroških let nebo-digatreba, ki je povzročal staršem velike skrbi. Izgubljeni sin je kradel last nim staršem, da je živel razsipno. Nekega dne se je posvetoval oče s svojo ženo, kaj naj počneta s sinom. Sklenila sta, da ga bosta izročila oblasti v uj..u, da se bo poboljšal v omejeni prostosti. Ta razgovor staršev je nasluh-nil sin.
V noči je izbruhnil naenkrat v stanovanjski hiši ogenj. Prvi se je prebudil farmer in je skočil po stopnicah v spodnje prostore. Pritličje je bilo že vse v plamenih. Z največjo naglico je hitel v spalnico, da bi rešil ženo. V tem trenutku mu je zastavil pot sin s kre-pelom v roki in mu zabranil vstop. — Med očetom in sinom se je razvil silovit boj. Slednjič je pobil sin očeta. Stari je obležal v nezavesti. Zbudil se je v hiši soseda ter zvedel na grozno presenečenje, da je pogorela njegova farma do temeljev in istotako je postala žrtev požara tudi njegova žena. Mož si Be ni opomogel od najhujšega udarca, že je prišla po njega policija in ga odvedla.
Radi požiga in umora žene je prišel pred sodišče. Kot glavna priča je nastopil Bili Allan proti očetu, i Sin je izpovedal, da je videl očeta, kako je nosil petrolejske sode v šupo za seno. Ko je hotel on Bili oteti mater Iz objema plamenov, mu je onemogočil oče nasilnim potom rešitev.
Popolnoma potrt, ni imel stari Allan toliko moči, da bi bil razvozljal ter pojasnil mreže laži, v katere ga je bil zapletel sin. Razen tega je še vedno ljubil svojega sina in je upal, da se bode
vendar le enkrat poboljšal. Mirno se je podvrgel prisojeni mu kazni in je prebil preostanek svojega življenja čisto po nedolžnem v kaznilnici.
Malo dni po tem priznanju, ki je vzbudilo občo pozornost ameriške javnosti, je umrl stari Allan. Pred smrtjo je še zvedel, da je bila žrtev sinu na ljubo čisto zaman!
Povpraševanja oblasti po Billu Al-lanu so dognala, da so ga usmrtili leta 1918 v Newyorku na električnem stolu radi umora.

V II. izdaji!
Zanimanje za koledar KZ je toliko, da je prva izdaja pošla. Bilo je treba novo izdajo prirediti. In ta je sedaj že na razpolago. Ker pa ni bilo mogoče ugotoviti, koliko bi še bilo kupcev za
ta koledar, je ta druga izdaja izšla v manjšem številu. Kdcr torej hoče dobiti žepni koledar EZ z varstveno sliko, naj se požuri! Cena koledarja je 11 Din (10 Din in 1 Din za poštnino). Koledar dobiš pri krajevnih kmetskih zvezah, ali ga pa naročiš sam, oziroma z drugimi skupaj, tako, da pošlješ 11 Din za izvod naprej
Tiskarni sv Cirila v Maribora.
Varčnost
naša narodna dolžnost.
31. oktober je svetovni praznik varčnosti. Vsaj en dan v letu naj bo posebno posvečen delu za širjenje varčevanja.
Med narodi sveta se bije hud boj. Ta boj je v prvi vrsti gospodarski. In ta boj se bo odločil na fronti varčevanja. Zato moramo Slovenci ne samo zaradi ljudskega blagostanja, ne samo radi gospodarskega napredka, ampak zlasti tudi radi svoje narodne zavesti poskrbeti, da varčnost postane naša narodna lastnost.
Nebroj je razlogov, ki nas silijo k varčnosti. Ni to le skrb za naše življenje v sedanjosti in bodočnosti. Ni tukaj le socijalni obzir, da moramo skrbeti in varčevati, da ne bomo v breme občnosti. Ni tukaj le gospodarski smisel, da imamo veselje pridobivati in u-stvarjati nove dobrine potom varčevanja.
1. Varčnost — skrb za bodočnost.
Varčevanje je predvsem skrb za bodočnost. Kdor varčuje, ta je pameten, je previden, ker misli na bodoče dni, na bodoča leta, na svoja stara leta. — Zgodba starega testamenta o sanjah egiptovskega faraona nam je še vsem znana. Njegove san\je o sedmih debelih kravah in o sedmih suhih kravah je egiptovski Jožef razložil tako, da bo najprej sedem rodovitnih let, katerim bo sledilo sedem hudih let. In faraon
bo plačal vsak kdor Loče brati zanimive spise
KAEL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en velezanimiv zvezek
Naročajte
T Tiskarni sv. Cirila, Maribor, Korošha s
»A tako. Grof je pisal svoji soprogi, prej pa se ni dosti brigal za njo. No, radoveden sem, kaj je v tem pismu.«
Rekši je vzel pismo ter šel h grajskemu stražmojstru Vamprehtu, da mu javi celo zadevo. Seveda mu je poročal, da je na vse zgodaj zasačil obiskovalca ter ga prepodil s strelom, ki ga je tudi zadel. Poučil je tudi oba vojaka, da morata v tem smislu govoriti, če bi ju kdo vprašal.
Jurij Vampreht je bil najprej presenečen, da se je kdo mogel priplaziti tako blizu k Taten-bahovi celici, ko je vendar razpostavil na raznih straneh stražnike. Nato pa je bil vesel, da se je posrečilo pozornosti stražnikov zalotiti obiskovalca. Obžaloval je, da ga niso mogli dobiti živega, ker bi povedal marsikaj zanimivega. Toda tudi pismo je važen dokaz.
Takoj se je odpravil h grajskemu stotniku grofu Filipu Brennerju, ki se je ravnokar vrnil s pregledovanja stražnikov.
_ »Kaj tako težko sopeš,« vpraša grof Brenner, »ali je kaj tako nujnega, da ravno sedaj prihajaš, ko še nisem z nujnimi opravki gotov?«
»Premilostljivi gospod grof, javim pokorno, 3elQ_važna stvar,« odvrne Jurij .Vamcreht ter
poseže globoko po sapo. Prehitro je šel po stopnicah, čemur se je njegovo telo z velikim obsegom in s temu primerno težo ustavljalo.
»Kaj takega,« vpraša grof Brenner že bolj pozorno, »ali se je kaj zgodilo, morda radi grofa Tatenbaha?«
»Da, da, ravno radi tega, javim pokorno.«
Vampreht poseže še enkrat globoko po sapo, nato pa v kratkih besedah razloži dogodek pretekle noči.
»No, dobro, da predrznež ni ušel. Drugače gorje vam vsem, takoj bi vas dal posaditi v najtemnejšo ječo.«
Vampreht se ponižno prikloni ter zopet poseže globoko po sapo, kakor bi čutil, da se mu je odvalil težek kamen od srca.
»In pismo, kje ga imaš,« vpraša grof Brenner razvnet.
»Tukaj je, gospod grof,« reče Vampreht, potegne pismo iz žepa ter ga izroči grajskemu stotniku.
Grof Brenner pogleda naslov, ki ga hitro prebere, nato ogleda pismo od vseh strani, ali je poškodovano. Ko ugotovi nedotaknjenost, ga
je modrega Jožefa postavil za žitnega komisarja cele države. Jožef je postal vrhovni vodja za varčevanje naroda in vrhovni upravitelj zalog, ki jih je narod v sedmih letih nakopičil. V sledečih letih nerodovitnosti pa je Jožef te razdeljeval. Tako je bil Jožef rešitelj celega naroda pred lakoto in poginom. Ta zgodba je za nas vse poučna, poučna zlasti za kmeta in obrtnika, ki živita od dohodkov svojega zemljišča, oz. svoje obrti. V dobrih letih, kadar je bogata žetev, kadar je dosti zaslužka, je treba misliti na huda leta. Zato pa moramo del izkupička, oziroma zasluž ka, devati na stran za huda leta! To načelo naj velja zlasti tudi za mladino. Mlada leta so leta priprave, ko si je treba nabirati zaklade za starost, so leta moči, ko s pridnim delom lahko toliko zaslužimo, da denemo marsikaj na stran. Mlada leta so leta vzgoje, ko se odloča, ali se bomo navadili varčevanja in postali dobri gospodarji in dobri družinski očetje, ali pa se ga ne bomo navadili in bomo iz lahkomiselnih mladeničev postali še bolj lahko-mišljeni zapravljivi gospodarji, nesposobni skrbeti za svojo družino.
2. Varčevanje — pogoj napredka v kmetijstvu.
Varčevanje je pa tudi pogoj napredka v gospodarstvu. Vsevprek dandanes zdihujemo pod težko gospodarsko krizo. Pripovedujejo nam, da je naše gospodarstvo treba izboljšati tako, da bomo več pridelali, pridelali boljše kakovosti pridelek in pridelovali tudi ceneje. Toda vse to je nemogoče, ako nimamo kapitala. Vsako izboljšanje in napredek kmetijskega gospodarstva je strogo vezan na en poglavitni pogoj: na kapital. Kapital, ki naj bo kmetu poceni na razpolago za izboljšanje njegovega gospodarstva, pa mora kmet privarčevati. V tem je ravno veliki pomen naših hranilnic in posojilnic, da mladino in odrasle — k varčnosti in te navajajo vse ljudstvo, vse stanove — prihranke potem po nizki obrestni me-
ri posojajo za izboljšanje gospodarstva ali za pomoč v nesreči.
3. Vzgoja k varčnosti v družini.
Če hočemo, da bo varčnost postala naša narodna lastnost, moramo z vzgo jo k varčnosti začeti pri mladini. Najuspešnejše se more vzgoja k varčnosti vršiti v družini. Družinsko življenje in družinsko gospodarstvo nudi na tisoče prilik, da otroke z vzgledom in z besedo navajamo k varčnosti. K varčnosti jih navajajmo pri jedi, da ne propadajo ostanki jedil. K varčnosti jih navajamo pri obleki in obutvi, da se luknja zakrpa, še predno je ves rokav raztrgan in da se na ta način varujemo pred nepotrebnimi in prezgodnimi velikimi izdatki za novo obleko, za novo perilo, novo obutev. K varčnosti jih navajamo pri delu na polju, v vinogradu, v hlevu, da ne propade noben, tudi ne najmanjši del pridelka, ki ga nam je rodila zemlja, obdelovana s stroški in s potom.
Zlasti pa naj se vzgoja mladine k varčnosti vrši v tem, da se ne navadi denar lahkomišljeno izdajati, temveč da se bo mladina nasprotno navadila trikrat dinar v reki obrniti in dobio premisliti, predno dinar izda. Koliko tisočev, lahko trdimo: milijonov slovenskega narodnega kapitala bi bilo rešenih, ako bi povsod v pravem času začeli s tako vzgojo k varčnosti, ako bi po načrtu in premišljeno začeli loviti v mrežo vse tiste dinarje in kovače, ki jih mladina po nepotrebnem izdaja za sladkarije, za igrače, za igro, za lišp, za modno obleko, za pijačo, za kajenje, za veselice itd. itd. Zato bi bilo pravilno, da poleg navajanja k varčnosti pri jedi, obleki in pri delu itd. začnemo v družinah pri otrokih, pri fantih in dekletih reševati dinarje in kovače, ki gredo za ravnokar navedene nepotrebne izdatke.
S. Domači hranilniki (šparovčki).
In najprikladnejši način proti vsem bližnjim priložnostim za zapravljanje je ta, da v vsaki družini za vsakega o-
1 Bohío 110 Din
črni ievrot čevlji t
km m Din Bomo IE Din
črni boks čevlji 1
modro barvaš.čevlji!
Razpošilja
Trgom!» dom Sferineciii, Celje st.zi
Neodgovarjajoče so zamenja ali vrna denar.
Novi veliki ilustrirani cenik z več tisoč
|i| slikami so pošlje vsakemu zastonj. 1004/2 ........................
troka, za vsakega fanta in za vsako dekle ustvarimo bližnjo priložnost za varčevanje. Taka bližnja priložnost so domači hranilniki, ki naj bi res prodrli v vse družine, tako da bi bližnja priložnost za varčevanje postala močnejša od bližnje priložnosti za zapravljanje, Ne gre pri tem samo za gospo« darski uspeh, da rešimo vsako leto tiste milijone dinarjev, ki bi sicer šli za nepotrebne izdatke. Gre nam pri tem predvsem za vzgojo teh fantov in deklet, za njih življenjsko srečo! Življenjska sreča pač obstoji v tem, da nismo igrača v rokah svojih navad in razvad, ki izvirajo iz zapravljivosti — temveč da s pametjo in previdnostjo vodimo svoje gospodarstvo, da kot dobri gospodarji, dobre gospodinje moremo družini nuditi ne le vzrejo, ampak tudi vzgojo. Za vzrejo in za vzgojo dru žine so dandanes potrebni prihranki, ki jih ustvarja varčnost.
Zato bi vsaj eno stvar skušali vsevprek izpeljati za praznik varčnosti še tekom te zime, da si namreč v domači hranilnici in posojilnici nabavimo domače hranilnike in jih kot najlepše da rilo damo naši mladini! To natj skušajo izvesti vse družine, pa bodo gotovo najbolj učinkovito proslavile — dan varčnosti!
previdno odpre ter vzame iz njega listič, Kako se začudi, ko potegne obenem iz zavitka še dve pismi.
»A tako,« se zavzame grof Brenner, »takšne reči sedaj uganja grof Tatenbah!«
Pri tem mu zaigra okoli usten porogljiv nasmeh.
Naglo odpre obe pismi ter prečita vsebino.
»To pa je več vredno kakor vse zasliševanje, sedaj imamo jasne dokaze,« reče grof Brenner sam pri sebi. Nato pa pogleda Vamprehta, ki je stal nepremično pred grofom ter opazoval, kako je njegov obraz prešinil izraz škodoželjnosti.
»Zdaj ga imamo,« reče grof Brenner proti Vamprehtu, »dobro si storil, da si mi donesel to pismo. Ti niti ne slutiš, komu sta namenjeni ti pismi. Povem ti, da je eno naslovljeno na grofa Thurna, ki je sam obtožen veleizdaje in drugih hudodelstev; drugo pa bi moral dobiti oni ogrski plemič Štefan Widnedy, ki je zelo nevaren in predrzen zaveznik ogrskih zarotnikov, saj je hotel pred štirimi leti ujeti našega cesarja ter ga umoriti. Ta dva svoja zaveznika prosi grof Tatenbah, naj mu nujno pomagata, da pobegne in se more sniti s svojimi zavezniki ter izvršiti zasnovane zarotniške načrte.«
Jurij Vampreht je stal kakor okamenel pred svojim gospodom. Pričakoval je, da ga zadene kazen, ker ni dovolj pazil na grofa Tatenbaha, da je mogel pisati taka pisma.
Toda bilo je ravno nasprotno. Grof Brenner je najboljše volje nadaljeval:
»Seveda, grof Tatenbah ne ve, da je njegov prijatelj Thurn pobegnil in je Widnedy mrtev, toda to nič ne spremeni na stvari. Bil je srečen slučaj, da je prišlo to pismo v naše roke. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi ne zvedeli, da najde grof Tatenbah celo v ozki celici svojega zapora pota in sredstva za občevanje s svojimi zavezniki. Poskrbljeno bo, da mu to v bodoče ne bo več mogoče.«
Grof Brenner je stopil tik pred načelnika stražarjev, ga nekaj časa ostro gledal, nato pa rekel:
»Po pravici bi zaslužil strogo kazen. Ker pa je stvar iztekla dobro, naj bo tvoja krivda pozabljena. V bodoče dobro pazi, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Ako boš svojo službo vršil vestno in strogo, vedi, da ti plačilo ne izostane. Zdaj pa pojdi in odredi, da mrtveca na tihem pokopljejo ter da nikdo o tem ne dozna ničesar.«
HajliPijsn reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
soJgps tisfioglne,
kakor □. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le« taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarna s?. Cirila
«IMorii, M!iac.S


G. B. v O.
Ali in kako se morajo očistiti steklenice, v katerih se je preje nahajal bencin, petrolej ali različna druga olja?
Odgovor:
Te steklenice se lahko z malimi po-troški očistijo vsake nesnage. Važno je le, da vemo, kaj je bilo prej v steklenici. Ako je bil v steklenici petrolej, bencin ali katerokoli mazilno olje, se očisti steklenico na sledeči način: V steklenico se vlije toliko olja, bodisi bučnega, lanenega ali namiznega, kolikor ga je potrebno, da se porosi, oziroma omoči cela steklenica. Nato se prilije ravno toliko špirita in za eno kavino žličko salmijaka. To vse se dobro premeša in pretrese, potem pa se steklenica izplakne z vrelo vodo. Za slučaj, da ima steklenica še vedno duh po petroleju ali bencinu, ali da je še mastna, se razreze polovica surovega krompirja na drobne kosce in te kosce se dene v steklenico. Ta krompir se izplakne z vrelo vodo. Steklenica je potem gotovo čista in brez vsakega duha. Ako pa je steklenica onesnažena od namiznega, bučnega ali lanenega o-lja, je čiščenje še enostavnejše in sicer: Polovico surovega krompirja se razreze v drobne kosce, katere se dene v steklenico. V steklenico se vlije voda in po malem pretresanju zopet izlije. Ko steklenico oplaknete z mrzlo vodo, Je steklenica čista.
Z. P. v P.
Vi ste pasli vašo živino na sosedovem travniku. Jasno je, da ima sosed pravico do odškodnine. Za cenitev škode, oziroma za odmero odškodnine pa je važno sledeče: Ali ste pasli pred koš njo ali po košnji? Ali ste pasli dnevno, redno, ali vam je živina le katerikrat ušla na sosedov travnik? Ako upoštevamo vaše navedbe, je odškodninski zahtevek v znesku 500 Din vsekakor previsok in za določitev odškodnine so
pač merodajni sodno, oziroma glavar-stveno zapriseženi cenilci. Pišete nam, da je višino odškodnine cenil g. župan. Ako je gospod župan obenem tudi sodni cenilec, je gotovo ravnal po svoji tresti in ni dvoma, da je bil pri tej cenitvi popolnoma objektiven in nepristranski. Ako pa ni sodni cenilec in ste prepričani, da škoda ni tako velika, po tem pa zaprosite za sodne cenilce. Čisto samo po sebi pa se razume, da je škoda, oziroma odškodninski zahtevek za polovico manjši, ako .morete dokazati, da je na tem travniku pasel tudi nekdo drugi svojo živino. To postopanje pa je zvezano z nemaiimi stroški, in nosila jih bodeta pač vi sama, ako niste v pravici. Najbolje pa je, da se s svojim sosedom mirno in prijateljsko poravnate, ker naš star pregovor: Kjer pričkata se dva, tretji dobiček ima — je še vedno resničen.
A. B. v M.
V nedeljo popoldne sem na uzdi peljal svojega dveletnega žrebička na iz-prehod. Na glavni cesti je nama pridrvel nasproti avtomobil. Konjič, začuv-ši hupo, je pričel skakati in se plašiti, in sicer tako močno, da sem ga moral držati z obema rokama in nisem avto-mobilistu mogel dati znamenja, da naj avtomobil ustavi. Avtomobilist se ni zmenil za moj težaven položaj in je z nezmanjšano brzino drvel mimo naju. Ko je privozil do naju, je konj odskočil in mene z vso silo vrgel v bližnji jarek. Uzda se je odtrgala in konj je v divjem diru bežal po cesti. Avtomobilist se tudi sedaj ni zmenil za nesrečo in je vozil naprej. Jaz sem se močno potolkel. tako da že dva dni ne morem ničesar delati, konja so pa tudi še le proti večeru vsega premočenega vjeli in sedaj hudo kašlja. Jaz sem z lastnikom avtomobila, ki je tedaj slučajno sam vozil, govoril in sem zahteval od njega odškodnino. On pa mi je rekel, da sem cele nesreče sam kriv, zakaj pa nisem dvignil roke in mu dal znamenje, da se konj plaši. Prosim za nasvet, kako mi je v tem slučaju postopati?
Odgovor:
V tem slučaju je za vso nesrečo odgovoren samo avtomobilist. Ne samo da vam mora povrniti vsako najmanjšo škodo in plačati odškodnino za vašo poškodbo, ampak on bode tudi kaznovan, ker se je pregrešil proti cestno-policijskemu redu.
H. G. B. D.
Vaše vprašanje nam je nejasno. PoS-Itjite nam natančne podatke in želje, kaj z otrokom nameravate.
M 2H®Sfšanf€ travnikov.
Travnik je mati kmetije! To vedno povdarja kmetovalec. Srečen je, ako ima mnogo dobrih travnikov. Toda za svoj travnik kmetovalec navadno malo žrtvuje in ga pusti neobdelanega. Naš kmetovalec še precej vestno obdeluje in gnoji svoje njive v jeseni, svoj travnik pa navadno pušča brez nege. Zakaj, travniki so poraščeni z zeleno rušo, ki spomladi po prvih solnčnih žarkih spet sama ozeleni. Vsled tega pa vendar ni potreba na travniku nič delati! Kajti vsako leto travnik itak sam zazeleni in seno raste. Če na travniku raste med redkimi in visokimi travami mnogo plevela, to še ni največja nesreča, kajti pokošeno seno in plevel istotako napolni kozolec in živina bo pojedla to seno, če bo lačna. Da je pa med pokošenim senom tudi mnogo — strupenega plevela, na to nikdo ne pomisli. Kmetovalci, ki tako mislijo o svojih travnikih, ne bodo. daleč prišli s svojo živinorejo.
Krava pri gobcu molze! Kolikor se kravi da hrane v obliki sena, oziroma drugih poljskih pridelkov, toliko da ona mleka, oziroma pridobi na težini. Travniki so z vsakoletno košnjo izčrpajo s precejšnjo količino rastlinske hrane, vsled tega moramo od časa do časa travnikom vrniti rudninsko hrano, ki jo v obliki sena odpeljemo domov in pokrmimo živini. Zelo dobro je, ako ima kmetovalec toliko hlevske-
Sfeimieni no list
Izliaja m\\ teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« ln mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Se danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov ¿rs 20.
Jurij Vampreht je pozdravil ter odšel. Srce mu je igralo veselja, saj je stvar zanj dobro iztekla.
Komaj je Vampreht odšel, že je grof Brenner sedel pri mizi ter je sestavljal o celem dogodku obširno poročilo na kneza Lobkovica. Označil je grofa Tatenbaha kot »pravega podpihovalca in nepoboljšljivega veleizdajalca«, vsled česar prosi za »končno sodbo«, ker je straženje imenovanega na Schlossbergu od dne do dne težavnejše in nevarnejše.
To poročilo je izročil podnačelniku stražarjev Jeremiji Konradu, ki je zasedel spočitega konja ter takoj odjezdil proti Dunaju, da izroči pismo na pristojnem mestu.
Ko je že davno legel mrak na zemljo in so šli mirni meščani mesta Gradca k počitku, se je slišalo pri cerkvi sv. Andreja kopanje. Slabo brleča svetilka je bilo obešena na drogu, da je mogel grobar kopati zemljo. Poznalo se mu je, da je zelo hitel, kajti brisal si je znoj s čela. Ni počival dolgo, kopal je dalje, dokler ni nazadnje vzdihnil:
»Hvala Bogu, da sem gotov. Zdaj naj le prinesejo mrtveca, saj niti ne vem, kdo je umrl in
zakaj mora biti v tej pozni uri tako nagloma pokopan. Toda kaj me to briga, glavno je, da ja delo dokončano.«
In res, ni trajalo dolgo, da so štirje arkebu-sirji prinesli krsto ter jo položili v grob.
Prijeli so za lopate in začela je padati prst na mirno spečega tam doli v hladnem grobu. Kmalu se je dvignil nad jamo hribček. Po končanem opravilu je položil grobar lopato in moti-ko na grob v znamenju križa ter zmolil kratko molitev. Nato so se tiho razšli.
Ko so drugo jutro prihajali pobožni meščani v cerkev, so se začudili radi novega groba, ker niso nič slišali, da bi kdo umrl. O tem ni nikdo ničesar zvedel, ker je grof Brenner strogo zauka-zal vsem, da morajo o tem molčati, sicer jih zadene najstrožja kazen.
In tako nikdo ni zvedel, da je našel tukaj svoj mir — Rudolfi, dolgoletni in zvesti konjušnik grofice Ane Katarine Zrinjske, ki je kot njen zvest služabnik pri izvrševanju njenega naročila
zgubil življenja.	-s -
•
© •
!
ga gnot>., da lahko vsako Četrto leto dobro pognoji svoje travnike. Ako želi kmetovalec vsako leto imeti dobro košnjo, potem mora travnik gnojiti vsako leto. Tu mu pride na pomoč umetni gnoj. Sedaj v jeseni moramo travnike pobranati in pognojiti z Nitrofos-kalom Ruše, ki vsebuje dušik, fosfor In kalij obenem. Ako so travniki vlažni, potem moramo najprej izkopati jarek, tako da se lahko voda odteka. Na mokrem travniku ne pomaga nikakš-no brananje in gnojenje. Z jesenskim obdelovanjem travnikov dosežemo prvo to, da zravnamo površino travnikov in krtine. Nadalje rušo z ostrimi zobmi brane raztrgamo in na ta način se omogočuje pristop zraka v zemljo.
Nadalje lahko travnik, ki je dobro pobranan, v mnogo večji meri upija padavine in na ta način preskrbi sebe z dovoljnimi množinami zimske vlage, tako da spomladi, oziroma poleti, ko nastane suša, lahko korenje od trav že vedno vsrkava dovoljno vlage. Zelo dobro je tudi, ako se travnik pognoji z apnenim dušikom. Seveda se mora v tem slučaju za polno gnojenje poleg apnenega dušika rabiti tudi fosfatno In kalijevo gnojilo, če hočemo doseči popoln uspeh. Do pred kratkim je veljalo pravilo, da se travnike ne gnoji preveč z dušikovimi gnojili, ker se na ta način zmanjša sestavina ruše v odstotkih detelje. Novejši mnogoštevilni poskusi pa so dokazali, da temu ni tako. Travnike pognojimo z apnenim du-Bikom in seveda tudi z vsemi ostalimi potrebnimi gnojili. Razvijajo se visoke, srednje in nizke trave, procent detelje pa nikakor ne nazaduje. Travnik, gnojen z apnenim dušikom, da mnogo dobrega sena, v katerem je procent beljakovine mnogo večji. Ravno beljakovine pa so za hrano živine velike važnosti.
Torej, kmetovalec, ako želiš pridelovati mnogo krepke hrane za tvojo živino, potem ne zamudi sedaj v jeseni svojih travnikov pobranati in jih dobro pognoji!
Domači hranilniki so res najpriklad-nejše sredstvo za vzgojo k varčnosti v družini. To je prav dobro razloženo v današnjem članku: »Praznik varčnosti«. Vprašate se, kje pa naj dobimo take domače hranilnike? Pojdite v hranilnico in posojilnico in zahtevajte jih. Radi vam jih bodo dali, če jih nimajo, Jih bodo pa takoij naročili pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
Ccic li $e|m$ka poročila.
Eoljo za sadna drevesa ln vsake vrste rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova lili ca 25.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 'dne 25. oktobra 1930 so pripeljali Speharji na 58 vozeh 126 komadov zaklanih svinj; kmetic 23 voz krompirja, 2 voza čebule, 46 zelja, sena in slame ni bilo. Svinjsko meso je bilo po 15 —27, špeh 17—20, krompir 0.75—1.50, čebula 2—2.50, zal je 0.75—1, pšenica 2—2.50, rž 1.75, ječmen 1.75, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, kokoš 30—40, BiSčanci 25—70, raca 25—40, gos 00—70. suran
55—80, divji zajec 30—40, surevi kostanj 2— 2.50, pečeni kostanj G, jabolka 3—6, hruške 5 —10, grozdje 5—12, mleko 2—3, smetana 12— 14, surovo maslo 38, jajca 1.25—1.75, med 15— 18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 4. oktobra 1930 se je pripeljalo 299 svinj, cene sc bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 90—100 Din, 7—9 tednov stari po 150—200 Din, 3—4 mesece stari po 250 —300 Din, 5—7 mesecev stari po 400—450 Din, 8—10 mesecev stari po 540—650 Din, 1 leto po 900—1000 Din, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 216 komadov.
Gospodarji, gospodinje, pozor! Kakor vsako leto, tako si morate tudi letos nabaviti topla oblačila. Da pa dobite po znižani ceni, se o-glasitc v trgovini Mira Penič, Maribor, Ve-triajska ulica 9 (preje pri zadrugi). — Tam dobite dobro kmečka blago, kakor: vseh vrst štofe, močno hlačevino, različno platno, blago za ženske plašče in obleke, močne parhan-te in flanele, štrikane robce (freče), moške, ženske in otročje jopice, najnovejšo svilene robce, posteljne odeje, koce. — Nadalje dobite najmočnejše podplate, nepremočljivo usnje in prima boks, kakor tudi špecerijsko blago in umetna gnojila.	1320
Listnica uredništva. J. J., Sv. Jurij ob
Š č a v n I c i: Vaš dopis vsebuje mnogotero resnico, je pa pisan tako, da ga ne moremo objaviti, ker ne bi zagledal belega dne. — Pesnica: Ker se niste podpisali in torej ne vemo, od koga je dopis, nismo mogli objaviti na prvega ne drugega dopisa.
Razvanje pri Mariboru. Neznano kam je odšel leta 1904 rojeni in v občino Ceršak pristojni Rošker Ivan, kateri je bival pri svoji sestri v Razvanju. Imenovani je majhne postave, je gluh in težko govori. Obleke in dokumentov nima pri sebi, tudi je bil bos. Obleko je imel sivo ter moder klobuk. Odšel je 1. septembra, dosedanje poizvedovanje za njim je ostalo brezuspešno.
Eeiašsik, Še se spominjamo one nesrečne noči od 18. na 19. julija 1930, ko je zgorelo stanovanjsko poslopje tukajšnjega gostilničarja gospoda Jurija Groglna. Točno tri mesece in dan pozneje pa, smo imeli priliko prisostvovati prisrčni slovesnosti. Čeravno je bilo mnogo težkoč, je postavil gospod Grogl na ruševinah lepo novo stavbo z malo dvorano in udobnimi gostilniškimi prostori. Velikega pomena za Rcmšnik je, da smo dobili novo, udobno gostilno, ki je sedaj, ko prihaja vedno več izletnikov k sv. Pankraciju na mejo, edina v bližini cerkve. Slavnost je otvoril tukajšnji šolski upravitelj gospod Beloglavec, ki se je v imenu gospoda Grogla prisrčno zahvalil gasilcem za požrtvovalno delo in trud, vlč. g. župniku Vidu Pauliču za dobrotno naklonjenost, ki so jo uživali pri njemu, ko so delali novo stavbo, in občini za ljubeznjivo skrb v prvih časih nesrečo. Končal je govor z željo, da bi bila sj-eča v novi hiši in vsem, ki bodo v njej bivali. Nato je vlč. g. župnik blagoslovil novo poslopje ter želel vsem srečo in mir v novi hiši. Udeleženci, ki so prispeli od blizu in daleč, so se zabavali pozno v noč. Saj je pa tudi neutrudljivo igral »Šramlkvar-tet« iz Marenberga v dvorani, kjer je bila vinska trgatev, prva na Remšniku. Vrteli so se celo do jutra. Gospodu Griiglnu pa želimo mnogo sreče in blagostanja v novem njegovem poslopju!
Scluica ob Dravi. V Selnici ob Dravi je letos, kakor vsako leto, braiovska nedelja po Spominu vernih duS, ta ja lotos dna 9. novembra.
fCrasne Ico>clro
neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s Hela-Kodralom. Tudi najlepši bu-bikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka on-dulacija. Velik prihranek na česu in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po uporabi obilo onduli-ranih kodrov krasne frizure. Mnogo zahval-nic. Posebno gledališke umetnice so poln« .hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 ste-, klenic 40 Din. — Dr. Nic. Kemeay, Košico H-poštni predal 12/223, Čehoslovaško. 1294
Vurberg. Naš šolski upravitelj gospod Ma-jer Srečko je bil odlikovan z Jugoslovansko krono V. reda. Čestitamo! — Kakor smo zvedeli, se namerava v našem kraju uvesti kme-tijsko-nadaljevalna šola, kar bi bilo pač zelo priporočljivo. Za udeležence bo pouk, ki se začne meseca novembra, brezplačen. Uvideli smo posebno letos, ko nas je Bog obdaril s bogato letino, da se bo treba malo več pobrigati in zanimati za gospodarstvo, kar posebno velja za vas, mlajše fante, kot bodoče go-j spodarjel
j Zamarkova pri Sv. Lenartu v Slov. goricaii.
i V najlepši mladosti 22 let je umrla v petek | dne 18. t. m. Amalija Žugman, kmetska hči j iz Zamarkove. Jetika je končala njeno mlado življenje. Vso dolgo bolezen je potrpežljivo : prenašala in nikomur ničesar potožila. Drago ' tovarišico in prijateljico bomo težko pogrešali! Ločitev je težka, a upanje nas tolaži, da sa enkrat vidimo nad zvezdami. Staršem in bratom, sestram in sorodnikom izrekamo tem potom naše sožalje! Pogreb rajne je bil dn« 20. t. m. od hiše žalosti k Sv. Lenartu v Slov. gor., kamor jo je spremljala obilna množica na farno pokopališče k večnemu počitku. Pri slovesu od hiše in pri odprtem grobu je teklo obilno solz v dokaz, kako je bila rajna zelo priljubljena. Počivaj mirno, draga Malka, dokler te trobente glas ne zbudi k večnemu življenju !
Ormož. Ko so popravljali našo župno cerkev, je bil marsikdo radoveden, koliko časa že cerkev stoji, kaj to in ono pomeni in podobno. Naslednje vrstice naj zadovoljijo to u-pravičeno radovednost. Prvotna cerkev je stala že okrog leta 1271 na istem prostoru kakor sedaj. Pozneje so jo podrli, sezidali večjo, pri-zidali stransko kapelico, vse v gotskem slogu s šilastimi okni in rebrami na stropu. V dolžini kapelice je cerkev stala vsaj že ob času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ker pa je cerkev postajala premajhna, so jo podal j-j šali proti zapadni strani, prizidali novi zvo-| nik, to se je zgodilo leta 1591. Ta letnica jt vdolbena na obod pri glavnem vhodu. — I« šilaste oblike glavnega vhoda se da sklepati, da so ta vhod kar prenesli od prejšnje cerk, ve. Od takrat naprej se stavba ni več preme-nila in povečala, le oblika strehe na cerkvi in zvoniku se je nekaj spremenila. Leta 1736 je bila cerkev slovesno posvečena, torej bomo obhajali kmalu 200!etnico te slovesnosti. Cerkev je bila poslikana znotraj prvič 1. 1869 spredaj in na vmesnem oboku, kjer je slika zadnje večerje, 4 leta pozneje pa še v ladiji. Mnogo žalosti in gorja je doživela naša cerkev in ljudie, ki so v njej iskali tolažbe. Najhujši so bili časi, ko so Turki, turško-ogrski roparji in divji Kruci tod pustošili in morili. Prvikrat je stopilo turško kopito na štajerska tla ravno v ormoškem okraju po nesrečni bitki pri Nilcopolju leta 1396. In potem še v letih 1479, 1483, 1532. Leta 1605 so turško-ogrski roparji vlomili v cerkev, razbili taberna-kelj, posvečene hostijc požgali, cerkveno posodo in opravo odnesli in napravili tako škode do 500 goldinarjev tedanje veljave. Sto let pozneje, leta 1704, so Kruci oplenili in zažgali mesto, ccrkvi, ae zdi, niso napravili no
bene Škode. Leta 1848 je 400—500 ogrskih konjenikov z 12 topovi pridrvelo v Ormož. Ropali in kradli so in napravili v mestu škode za 6000 goldinarjev. Naši so se branili na Hajndlu in od tam streljali na sovražnika. — Če je ljudsko sporočilo resnično, imamo pri naši cerkvi še sedaj dva spomina na tiste žalostne čase. Na križu vrh zvonika je na eni strani počeznega dela pritrjena zvezda, na drugi pa polumesec, kar je, kot znano, znamenje turške vere, ki jo je hotel sovražnik vriniti, če bi se mu bilo posrečilo premagati križ. Toda križ je zmagal in kakor sta na križu zvezda in polumesec ločena, ki ju muslimani navadno skupaj slikajo, tako je križ razpršil turško nevarnost. Drugo znamenje je' pa vzidano na južni strani poleg zvonika. Je to kamenita podoba v obliki glave mlade žen-jske, ki se joče in drži pod očmi skledico, v katero kapajo debele solze. Po ljudskem izročilu je to spomin na neko krščansko deklico, tukajšnjo faranko, ki jo je zasledoval turški poveljnik, pa se je v stiski in nadlogi zatekla v cerkev in bila rešena. Še bolj verjetno pa je, da ta mlada ženska predstavlja sploh tukajšnje ljudstvo, ki je vsled divjih roparskih napadov veliko trpelo in iskalo in našlo v svoji stiski in nadlogi tolažbo in pomoč in «avetje v cerkvi, v molitvi, pri Bogu.
Ormož. Oni dan so imeli v bolnici mnogo posla s petletno deklico Frančiko 3 Hrvatskega. Požrla je bila dvodinarski novec, ki je ostal dva dni v grlu, ne da bi se premaknil navzgor ali navzdol. Po daljših poskusih, da siroto rešijo trpljenja, so spravili novec v želodec, ki pa ga seveda ni mogel prebaviti. Ta je bila pač večja skrb in muka kot zadnjič z nekim Tonelcom v družini X. Tonek, triletni brihtni fantiček, je dobil od kumice cukrč-kov. Ko je družina v najlepšem razgovoru, začne deček na ves glas jokati, tako da je bila celi hiša pokonci: atek in mamica, pa kumica in kmalu bi morala priti še sosedova tetica, ki se na razna »vraštva« dobro razume. »Kaj pa je Tonek, kje te boli?« — »Tak lep cukrček sem dal v usta, pa mi je kar sam smuknil doli in ga nisem mogel nič »cmuliti« (lizati)«. In cela družina se je oddahnila od straha, Tonek pa je od tedaj vse bolj pazil, da je Vsak cukrček do zadnje mrvice izlizal, kajti teladkorčki so za lizanje, ne za požiranje. — Kaj se vse ne zgodi živemu človeku! Menda ije že precej časa od tega, vsaj tucat mesecev gotovo: Neki hrvatski oče je peljal svojo hčer k zdravniku najprej v Središče, pa ker ni bilo zdravnika doma, naprej v Ormož, kjer ste-četa najprej k najbližnjemu zdravniku, pa tudi tega ni doma. Zato naprej v bolnico, kjer gospoda ordinarija zopet ni doma. Kaj početi? Tako ni več mogoče pustiti sirote brez le-ka, saj trpi že dva dni. Dekle je namreč bilo močno zazevalo, čeljusti so se ji spahnile, da nikakor več ni mogla ust zapreti. Prosim, ne smejte se, predstavite si z vso resnostjo, kako bi bilo vam, če bi cela dva dni ne mogli zapreti ust, kot ono dekle. Ker ni bilo zdravnika doma, je poskusila spretna č. sestra V. 'dekletove čeljusti spraviti v red in šlo je. Kako sta se hči in oče oddahnila in obenem Čudila, da zna tudi sestra »vračiti«. Še bolj pa sta se čudila, ko niso nič računili. Globoko sta se poklonila in šla. — Pa se spomnim, kaj tal je znanec pripovedoval. Bilo je še v onih časih, ko je dr. Korošec po shodih govoril. Buren shod je bil, kričanja dosti za in proti, kajti prišli so bili tudi drugače misleči. In kmalu bi bile začele še pesti govoriti, kar hiso mogla usta dopovedati. Neka ženska (če bi bil moški, bi ravnotako odkritosrčno po-(vedal) je tako strašno kričala proti in zijala, da si je čeljusti izpahnila in je zijala in zibala, a kričanje jo je minilo. Kako so ji čeljusti naravnali, ni znano. Mnogi škodoželj-Jieži pa so govorili, da jo je Bog kaznoval...
Sv. Tomaž pri Ormoža. Pred nedolgim je obiskal z aeroplanom svoj rojstni kraj in svojo mamico v Rakovcih narednik in vojaški pilot Alojz Majcen iz Zagreba. Spustil se je
čisto nizko, da so zlasti nekatere ženske že s strahom kričale: »Joj, joj, na nas bo padel!« Mahal je doli ljudem v pozdrav. Parkrat je še obkrožil cerkev čisto nizko pod jabolkom, nato pa se je kakor jastreb dvignil kvišku in odletel nazaj v Zagreb.
Medveca pri Pragerskem. Preselili sta se iz solzne doline dve mladi bitji. Prvi je Franjo Dvoršak, sin posestnika Matevža iz Medvecev, ki je v starosti 11 let umrl od zavratne bole-zne davice v splošni bolnici v Mariboru. V drugem slučaju je bila strašna nesreča, katera je pretrgala nit življenja komaj 23 let staremu Francu Mlakarju. Ta je namreč dno 20. t. m. okoli pol pete ure popoldne peljal s parom živine težko naložen voz stelje po cesti, katera je vedno v slabem stanju in katero je nujno potrebno popraviti nad Dobravo. Pridni in daleč naokoli znani Franjo se je zelo zanesel na svojo moč. Čim je videl, da se voz nagiba, je s pomočjo brata hotel voz zadržati, da se ne prevrne, kar je bilo za njega usode-polno. Brat, videvši, da ni mogoče pridržati voza, opozori Franca in odskoči, in v tistem trenutku se je voz prevrnil in pokopal Franca pod seboj. V par minutah se je nekoliko ljudi zbralo, ki so s težkim naporom potegnili ponesrečenca izpod voza, toda bil je že mrtev. Pred več leti se je ponesrečil malo višje od tega mesta eden njegovih sorodnikov. Rajni Franjo je bil daleč naokoli znan, vrlo priden, varčen in splošno priljubljen. Zapušča mater in tri odrasle brate. Počivaj v miru. dobri Franjo in tvoja dobra dela naj ti Vsemogočni poplača! Težko prizadeto mater, brate in sorodnike pa naj tolaži zavest, da uživaš rajski mir!
Fscnkolovo. Prebivalstvo iz občin Franko-lovo, Novacerkev in Dobrna se že dalje časa zanima za novo cesto Frankolovo—Socka— Dobrna. Prosili so že za to cesto po raznih mestih, do sedaj brez uspeha. Zato so se sestali cestni interesent je dne 19. oktobra t. 1. v Socki v gostilni Bole, da se porazgovorijo med seboj ter da pošljejo tozadevne resolucije na merodajna mesta. Zbralo se je 123 interesentov. Razgovor je otvoril gospod Jurij Goren-šak s pozdravom Nj. Vel. kralju. Gospod Fran Potočnik je obrazložil pomen sestanka. Raztol mačil je delovanje gradbenega odbora, ki je pošiljal prošnje giede gradbe te ceste na razna mesta. Ponavadi je dobil odgovor, da ni denarja. Zato je treba vedno iznova povdar-jati, kako je potrebna ta cesta in kako kmetje trpimo, ker nimamo prometne zveze. Potem je govoril Ivan Lešnik, ki je poudarjal, da se bo tem prej prišlo do gradbe, če bodo intere-sentje vsak nekaj prispevali. Ko je gospod Iv. Lešnik to izgovoril, so se po vrsti oglašali: jaz dam toliko kubičnih metrov kamenja; jaz toliko kamenja izvozim; jaz bom naredil toliko in toliko brezplačnih ur itd. itd. Izvolil se je ta le cestni odbor za gradbo ceste: Jurij Gorenšek, predsednik; Leopold Ledinek, prvi podpredsednik; Matija Potočnik, drugi podpredsednik; Franc Potočnik, tajnik; odborniki: Josip Gregorc, Janez Korenjak, Ferdinand Štepihar, Anion Škoflek, Joško Goršek in Flo-rijan Kline. Po izvolitvi odbora se je sprejela ta-le resolucija: Zbrani cestni interesentje iz občin Frankolovo- Novacerkev in Dobrna 6e obračamo do pristojnih oblasti, da se naj čim prej zavzamejo za tolikokrat že prošeno in krvavo potrebno cesto Frankolovo—Socka— Dobrna. Prebivalstvo teh krajev je brez te ceste izročeno gospodarskemu propadu, ker se ne more skoro nikamor več z izvozom. Zbo rovalci iz občine Frankolovo prosimo, naj se oblast ozre tudi na nas, kajti občina Frankolovo nima niti ped okrajne ali banske ceste. Prosimo torej, da se vzame naša prošnja v pretres, da pridemo enkrat do uresničenja te svoje upravičene želje. Zagotavljamo tudi, da bomo cestni interesentje po svojih močeh prispevali k tej zgradbi.
Lučo v Savinjski dolini. V nedeljo dne 12. oktobra so nekateri fantje iz vasi prišli okoli 11. ure po noči k neki gostilni razgrajat. Tam
je bilo nekaj fantov in par mož iz bližnje okolice. Ti fantje, nič hudega sluteč, so šli iz gostilne gledat, kaj je zunaj. Fantje iz vasi pa so jih takoj napadli s koli in krajlcami, ter so nekatere hudo poškodovali. Eden ima zlomljeno prsno kost, drugi desno roko, tretji je tudi na roki hudo poškodovan, četrti tudi na roki, vsi drugi so dobili manjše poškodbe. Upamo, da bodo dobili ti napadalci zasluženo plačilo. Komur vera umira, tak ne da dru« gim mira!
Rogatec. Delokrog Zdravstvenega doma obi sega rogaško zdravstveno okrožje. V domu bo* do delovali: splošna zdravstvena posvetoval« niča, ambulatorij za občno zdravniško pomoč, dečj.i dispanzer, dispanzer za jetične, šolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika, ljud ska zdravstvena šola in ljudsko kopališče. ^ Zdravstveni dom bo ugotavljal in proučavaJ zdravstvene razmere prebivalstva, odpravljal vzroke slabega zdravstvenega stanja z nasveti in dejanji ter dajal brezplačno zdravniško pomoč siromašnemu prebivalstvu. S socijalno higijensko zaščito dece bo zmanjševal umrljivost otrok. Skrbel bo za zdravjenje jetičnih in zaščito zdravih zoper to družabno kugo. Skušal bo preprečevati nastopajoče nalezljiv» bolezni. S higijensko propagando in poslom bo dvigal zdravstveno kulturo. Preprečeval in odpravljal bo škodo po alkoholizmu, kar je tudi pri nas zelo nujno in potrebno. Splošna zdravniška posvetovalnica bo poslovala dvakrat na teden. Tu se bodo dobili brezplačni nasveti o vseh vprašanjih, ki se tičejo našel« binske in stanovanjske higijene, nasveti za pravilno prehrano. Vodil se bo zdravstveni ka. taster stanovanjskih hiš, prebivalcev v okrožju in dajali nasveti v vseh vprašanjih, ki se tičejo javnega zdravstva. — V ambulatoriju, ki mora poslovati na teden najmanj trikrat po eno uro, bodo prejemali neimoviti prehi« valci vso potrebno zdravniško pomoč. Dobivali bodo tudi pivo pomoč pri nezgodah. — V področju dečjega dispanzerja v Rogatcu bode poliklinika za dojenčke in malo deco, kjer se bo vršilo ambulantno zdravljenje bolnih otrok za katere ni nihče obvezan, ali za katere ob-vezanec ne more trpeti stroškov za zdravljenje. — V posvetovalnici za matere se bodo sprejemali le zdravi otroci z materami brez razlike stanu in gmotnega položaja, zaradi nadzorovanja nege, prehrane in zdravstvenega stanja otrok. Posvetovalnica za matere bo poslovala strogo ločeno od poliklinike. — Poliklinika bo poslovala ob delavnikih dvakrat na teden ob dopoldanskih urah in posvetovalnica za matere tudi dvakrat ob popoldanskih urah. — Zelo važna naloga Zdravstvenega doma je šolska zdravniška posvetovalnica in po-liklinika.V poštev pridejo vse šole rogaškega zdravstvenega okrožja in morda dve šoli s hrvatske strani. Na šolski polikliniki bodo dobili brezplačno zdravniško pomoč otroci, ki i« majo slabe zobe, slab vid ali drugačne očesne bolezni, slab sluh in druge ušesne bolezni, bolezni v grlu, nosu, kožno bolezni, nečistoto, tuberkulozo, ušivost. — Najvažnejša naloga Zdravstvenega doma je pa ljudska zdravstvena šola. Po njej se bo širila med ljudstvom zdravstvena kultura in izobrazba in sicer s poukom od osebe do osebe, od hiše do-hiše, s zdravstvenimi predavanji, s poučnimi tečaji, higijenskimi razstavami, razširjenjem poučnih časopisov in letakov, knjig itd. — Skupne kopeli šolskih otrok po dvodstvom šolskega osobja so brezplačne, drugače pa plačujejo osebe določeno pristojbino, ki znaša za prho 2 Din, v kadunjah pa 6 Din od osebe, — V Zdravstvenem domu je nameščen g. dr. M. Ogorevc, ki je vodja doma. On bo vodil vse strokovno in pomožno osobje. Doslej je nastavljena tudi ena zaščitna sestra.
Podčetrtek. V Trbovljah je umrl Ivan Fer-Iič, sin uglednih staršev in nečak tukajšnjega farana g. Ivana Kolarja. Bil je eden najboljših učencev, kar je dokazal tudi pogreb. Kako je bil pokojni učenec, čigar vroča želja je bila, postati nekoč mašnik, priljubljen prt
učencih in predstojnikih, je bilo razvidno iz lepega nagrobnega govora njegovega katehe-ta č. g. Jožefa Zmavca. Žalujočim naše iskreno sožalje, č. g. katehetu Žmavcu pa najlepša zahvala za lepe poslovilne besede!
Dobova-Mostec. Kakor pri vsakih večjih pa radah veselih bratcev, tako se je tudi pripetilo na terezinsko nedeljo dne 19. oktobra, da so pili v Dobovi nekateri fantje in dekleta. V poznih nočnih urah so odšli iz Dobove še v drugo gostilno. Ker so že nekaj imeli med seboj v Dobovi, se je potem spor še podvojil tako, da je prišlo med njimi do krvavega pretepa ne na nože, temveč na batine. Trije imajo težke poškodbe na glavi in po hrbtu; o tem le ve gospod zdravnik, ki je imel v ponedeljek z njimi posla. Med nje se je tudi pomešala neka Terezina, ki je tudi okusila, kako trda je batina. Ko se noč stori, spijo vsi žlahtni ptiči, pa tudi vsa dobra dekleta in fantiči.
Sv. Jurij ob južni žeL Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi vse svoje člane in druge interesente na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 2. novembra ob 8. uri dopoldne v osnovni šoli. Na dnevnem redu je določitev ožjega sadnega izbora za njen okoliš. Ker je to vprašanje velike važnosti za napredek v sadjarstvu, se prosi za obilno udeležbo!
Hnjdina pri Ptuju. Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo za občini Hajdina in Slo-venjavas so vrši prvi tri dni meseca novembra v pisarni šolskega upravitelja na Haj-dinu od 9 do 12. ure dopoldne.
Sevnica. Katoliško prosvetno društvo »Slom šek« v Sevnici ob Savi priredi na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra t. 1. ob pol treh popoldne v dvorani Slomškovega doma igro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Prijatelji društva in poštenega razvedrila iskreno vabljeni!
m 5 noT^^oThosto^*
občinske in bano vinske trošarine. — Kakor smo poročali v eni zadnjih številk, je zfeirčno vino prosto občinske trošarine. Naknadno opozarjamo, da je vinski mošt in vino, ki ga duhovniki, samostani in organisti ter druge osebe prejemajo pri obvezni ali prosto voljni zbirei, oproščeno tudi plačevanja banovinske trošarine. Tako se glasi odredba kraljevske banske uprave dravske banovine VII, No. 15097 z dne 26. septembra 1930. Državna trošarina pa se od. zbiržnega J^^LP^f^f^
Hmeloia droge, smrekove (Rothtanne), prodam večjo množino iz tozimske sečnje. — Vprašanja na Žuman Josip, Šafarsko, p. Strigova.	1136
'■K
ISče se dobro dekle iz dobre hiše k gospodi na deželo. Fotografija! Elizabeta Vukosav-ljevič, Strigova, Medjimurje.	1331
Prodam posestvo 7 oralov, Dobrenje št. 76, p. Pesnica, Ivan Krajnc.__1333
Posestvo 31 'A oralov se proda. Kje, pove Samec Tomaž, Zamarkova 11, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	_1335
Prodam hišo z vrtom v Spodnjih Hočah hiš. štev. 122, Ižanc Jožef.	1332
Učenca iz boljše hiše sprejme F. \Veitzl, mesar, Maribor, Glavni trg.	1316
Ljubitelji sadja! Velike zaloge vseh sadnih in .vinogradnih cepljenk od najzgodnjih do naj poznejših vrst, nadalje sadne podloge, krasno grmovje, nizke rože, dekorativne črno-gorice za nasade. Cenik z navodilom in o-pisom na zahtevo zastonj pri: Prvi podrav-ski vinogradski in sadjarski šoli z. p. Lud-breg, Franjo Mlinarič. Vsa naročila in dopise prosim na podružnico uprave Zagreb, j|§vska cesta 113S. . . " < ■ 1325
HM
Ste 21 opszlli pri sebi četudi le fupafata katerega izmed nsslednjjils znakov bliža-loče se živčne oslabelosti?
Hitro raz&urfenis, nerazpoleženje drgetanje ndov, ne-mirnost, eiiripange srca. omotični napidi, tesnobnost, nespečnost, nemirne ssnie, neobčutljive s! posameznih telesnih delov, pSaštfivcst, prevelika razrlražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, lobaku, alkohola, čaju,"kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred cčmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenia ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali veo hkrati, tedaj
so Vožl živci resno cslablfeni m potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nic ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam
ZŠSfSISI in POŠfnf&3€ prosto enostaven način «MHilifeiH
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabost! Vrššh živcev odpcmočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazujejo tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knjigo popolnoma zasSonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas!
Ernst Pasternack, Berlin, SO.
MhseIHrchplatz Ho 13. Gbt. 824
Na proda] posestvo V/t johe, zidana hiša in mali hlev, cena 16.000 Din. Franc Pintar, Socka, p. Vojnik pri Celju.	1321
Posestvo 6 oralov, vinograd, sadonosnilc, njive se proda. Spodnji Dol 27. pošta Sv. Jakob v Slov. gor.	1317
Viničarja, zanesljivega, vinogradništva popol-nom aveščega, katerega žena zna nekaj kuhati, sprejmem k vinogradom v Bučah. Stanovanje in zemljo, da se lahko redi 1 goved ' in 2 prašiča na razpolago. Pismene ponudbe naj se naslavljajo na: Anton Cvenkl pri Sv. Petru v Sav. dol.	1324
Cesar Franc, umetni podobar in pozlatar v Mozirju, sprejme takoj dva učenca in enega pomočnika.	1323
Velika razprodaja. Radi prevelike zaloge se razprodaja: vseh vrst okvirje, slike, male in velike kipe raznih svetnikov, lesene poljske, male stenske in namizne križe (razpela) domačega izdelka. Istotam se prevzema v popravilo stare slike, okvirje, kipe in druge cerkvene potrebščine po najnižji konkurenčni ceni. Postrežba točna in solidna. — Alojzij Zoratti, delavnica za cerkveno umetnost, Maribor. Stolna ulica 5,
Viničarja sprejmem, dobrega delavca, zanesljivega, 3 osebe, brez otrok, malo vinograda, drve, zemlja in stelja zraven krave. Viktor Urbas na Slemenu, p. Selnica ob Dravi. 1315
Duhovnik kupi hišo blizu cerkve in postaje s kakimi 4 sobami in pritiklinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. Ponudbe na upravo lista.	1326
Posestva ima na prodaj, kdor želi kupiti, velika in bolj mala, v ravnini in malo v hrib, lepa polja in travnike, sadonosnike, lepi, in veliko gozda. Kdor želi kupiti, dobi poceni, kakoršno si zbere. Cena od 115 do 750.000 D. Pavel Sedovnik', p. d. Duler, veleposetnik, Viž, p. Dravograd.	1328
ZAHVALA.
Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega moža g. Tom. Puconja Izrekam podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru
tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to koristno društvo vsakomur najbolje!
Pobrežje pri Mariboru, 20. okt. 1930. 1330	Marja Puconja.
Knjige
Dr. Ciril Potočnik: »Dobri pastir« II. Crez vse požrtvovalna založnica »Prodajalna KTD Ničman v Ljubljani je pravkar izdala drugi del dr. Potočnikovega »Dobrega pastirja«. — Vse vrline prvega zvezka, jasna, preprosta, a topla razlaga Gospodovega življenja in delovanja dajejo pečat tudi drugemu zvezku. Zdi 89 mi, da so meditacije tega zvezka celo globlja in toplejše. Duhovniki vsekakor »Dobrega pastirja« ne bomo mogli pogrešati. Drugi, zvezek je skoraj za dve poli obširnejši, cena ista kakor prvemu zvezku, broš. 40, vez 50 D, £.50 Din poštnina.
¥er§l¥® in ncdosloleic verstva w n§r@ffii.
Priobčil A. K.
(Dalje.)
II. GrkL
Grki so bili najbolj izobražen narod starega veka in eden najbolj izobraženih narodov na zemlji sploh. Grki so ljubili umetnost. Njihovi kipi in njihove slike so in ostanejo večno lepe; po idejah jih prekašajo krščanska dela, po zunanji obliki so prve in ostanejo vzor za vse čase. Pri Grkih je vse javno in zasebno življenje prešinjala vera v bogove. Toda čimbolj so se se-znanjevali z drugimi narodi, tem bolj plitva je bila njihova vera. Nazadnje je bila vera samo zunanji okrasek, sicer pa je vladala nevera, poltenost in polzka razuzdanost.
Grki so bili posebno v prvih časih zelo pobožni. Atene, njihovo glavno mesto, so bile naijtbolj pobožno mesto starega veka. Modrijana Anaksagora, ki je tajil bogove, so radi tega pregnali Iz mesta. V današnjih mestih se kaj takega ne zgodi. Grki so veliko molili; molili so zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi. Pesnik Ksenofanes piše: »Najprej se spodobi omikanim možem, da pri jedi boga časte In molijo, da nam da moč to storiti, kar je prav, ker to je naša prva dolžnost.« Moleč je se-flal kmet svoje seme v zemljo in moleč je daroval bogovom prvine svojih pridelkov. Molili so tudi ob času stisk in težav, ob času nesreč in vremenskih nezgod. Tako so molili Atenci ob času suše: »Dežuj, dežuj, ljubi Zevs, na a-tenska polja!« Jednako so grški pesniki in modrijani v prvih časih bili zelo verni in pobožni.
Z molitvijo so bile združene daritve. Pesnik Ilezion piše: »Daruj s čistim in nedolžnim srce, kedar napoči in zatone dan in, kadar prideš s pota, daruj bogovom daritve.« Darovali so ob raznih prilikah. Darovali so sedmi dan po rojstvu otroka, pri poroki, ob smrtnih slučajih v pomirjenje duše, darovali so ob času setve in ob času, ko so se setve začele razvijati. Darovali so pred vsem prvine svojih pridelkov, n. pr.: grozdje, prve klasove, prvo sadje itd.
In kakor so molili in darovali v zasebnem, tako so delali tudi v javnem življenju. Predno je v Atenah začela svoje zborovanje narodna skupščina,
so darovali bogovom prašička, in, pred no so začeli razpravljati, so molili posebne molitve. Vselej so darovali bogovom, predno so šli v boj, predno so prestopili državno mejo, predno so sklenili premirje ali mir. Držanje telesa pri molitvi k različnim bogovom je bilo različno. Če so molili nadzemske bogove, so imeli roke razprostrte proti nebu, k podzemskim proti zemlji in k morskim bogovom proti morju. Na podobah in kipih so bogovom poljubovali usta, kolena, roke in noge.
Kakor molitve, tako so bile tudi daritve različne. Zevsu, svojemu najvišjemu bogu, so darovali vole in ovne, boginji Ateni mlade telice, drugim bogovom koze, srne, svinje, peteline in druge ptice. Pri daritvah nadzemskim bogovom so darovali po dnevi, oblečeni v bela oblačila z venci na glavi in z rožami v rokah, pri daritvah podzemskim bogovom so darovali ob solnč-nem zahodu v črni obleki. Darovali so z največjo slovesnostjo: Lep deček je ulil daruječim vode na roko v znak čistosti, s katero se morajo bližati bogovom. Daritvena žival je morala biti brez napake. Lovor in oljkova vejica, znak čistosti in miru, so pomočili v sveto vodo in so ž njo pomočili navzoče. Nato je nastala sveta tihota in poseben klicar je zaklicali »Kdo je navzoč?« In navzoči so odgovorili: »Mnogo pobožnih.« Potem se je začela molitev. Po molitvi je duhovnik pil iz kupice vino in tudi navzoči so pili, ostanek vina je zlil med roge daritvene živali. Živali so odstrigli dlako na čelu in so jo vrgli v ogenj. Na ogenj so položili kadilo in zaigrala je godba. Med petjem in plesom so zaklali žival; kri so ujeli v posodi in so ž njo poškropili okrog altarja in navzoče, da so se jim odpustili grehi. Noge, glavo, drobovino in mastne dele živali so sežgali, drugo so povžili darujoči; pri jedi so peli svete pesmi. Tako so darovali bogovom paganski Grki.
Pomenljivo je, da so Grki v prvotnih časih visoko spoštovali čistost. — Navzikaa, hčerka kralja Alkinoa, graja deklice, katere proti volji starišev pred poroko zahajajo v družbo moških oseb. Pred poroko so vedno darovali bogovom. Razmerje med možem in ženo je bilo spoštljivo. Grki so imeli le po eno ženo. Pesnik Evripides piše: »Grki imajo navado imeti le po eno ženo. In v Odiseji čitamo: »Nič ni boljšega in nič bolj izvrstnega, kakor če mož iin žena enega srca gospodujeta v hiši sovražnikom v jezo in prijateljem v veselje.« Grkinje, zlasti Špartanke, so slovele radi svoje zvestobe. Zato je pre šestvo bilo pri njih strašno hudodelstvo. Ko je nek tujec vprašal Špartanca Gerada, kaka kazen zadene pri njih prešestnike, je odgovoril: »O tujec, pri nas nI prešestnikov.«
Vzgoja mladine ni bila stroga, samo Spartanci so delali izjemo. Postavoda-jalec Likurg je hotel mladeničem zasaditi v srce čut nravnosti, zato je določil, da morajo hoditi po cestah molče, z rokami pod plaščem in ne se krog ozirati, marveč pred se gledati. Tudi vzgoja ženske mladine je bila pri Špar
tancih stroga. Zato ne najdemo tukaj tiste razposajenosti in nerodnosti kot v drugih grških kratjih.
Toda ne le domači, marveč tudi Grki, ki so se izselili v tuje dežele, so bili zelo verni. Junak Gelon, ki je pri Hi-meri na Siciliji premagal Kartagince, je zajel tudi njihov vojni tabor, v katerem je našel čudne dragocenosti. Naj lepše reči bojnega plena je daroval templom v Himeri in v Sirakuzah. A tudi več novih templov je dal postaviti; celo na Etni je nameraval postaviti tempel boginji Demetri, a tega ni izvršil, ker je smrt preprečila njegova namene.
Ne da se tajiti, da so Grki res dolgo časa bili zelo verni ljudje. Njihove predstave na odrih so bila pravzaprav verska dejanja, ker je temeljna misel njihovih iger bila razodetje božjega delovanja. Tudi slikarstvo in kiparstvo je bilo v službi vere. Preročišča so bila središče verskega življenja. Toda polagoma je postalo versko življenje mlačno in izginile so stare lepe navade. — Ljudstvo se je udajalo nasladnosti in mehkužnosti.
Rimljani in drugi narodi so se sicer naučili od Grkov omike in olike, toda obenem so se navzeli od njih tudi nevere in polzke nemoralnosti. Atene so sicer še ostale visoka šola omike in mo drosti za tedanji svet, a Grki so vkljub temu moralno in duševno oslabljeni postali nezmožni za vsak odpor in so postali hlapci drugih narodov.
Ko se je začelo širiti krščanstvo, Je sv. apostol Pavel ustanovil cvetoče ver ske občine v Atenah, v Korintu, v Filipih in v Solunu. In ljudstvo je gotovo tudi v drugih krajih z veseljem sprejelo krščansko vero. Tudi izobraženci niso več dosti verovali v stare bogove, a zelo trdno so se držali svoje grške filozofije, tako da se je paganska akademija v Atenah zatvorila šele 1. 529 po Kr. r.
Kakor je bila paganska vera popolnoma združena z državno oblastjo, tako ¡je na Grškem tudi krščanska vera prišla preveč pod državno oblast. Cesarji v Carigradu so se vedno utikali v verske in cerkvene zadeve, škofe in patriarhe so odstavljali in postavljali proti volji sv. Očeta v Rimu. Med temi so bili tudi nevredni ljudje, ki so stvar pritirali tako daleč, da so se naravnost uprli papeževi oblasti. In tako so se ločili od zahodno-katoliške Cerkve ter so ustanovili vzhodno-pravoslavno cerkev. Iz Carigrada so sprejeli sv. vero Rusi, Bolgari in Srbi, zato so ti trije slovanski narodi še dandanes pravoslavni. Bog daj, da bi prizadevanje za združenje obeh cerkva, ki se je porodilo v novejšem času, imelo svoje uspehe in da bi zopet postal en hlev In en pastir! Podpirajmo to delo s pobožno in vztrajno molitvijo!
A tako! A: »Dozdaj si bil zmiraj za vojsko, sedaj si pa naenkrat za mir! Kako to?« — B: »Pst, moja sneha je prišla na obisk in ostane pri nag do konca vojske.«
Čevlje vsakovrstno izdeluje po meri in ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah Ivan Krois, Maribor, Koroška c. 18. 966
Proda se malo posestvo 2 orala. Spodnje Rad-vanje 48, p. Maribor.
Vlničar zanesljiv, a 5 do 6 delavnimi močmi in večletnimi spričevali se sprejme. K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1277
Najcenejšo urezavanja šip, kakor prirezavanje po meri, velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko).	634
Posestvo v Gornji Ložnici pri Slov. Bistrici, 8K orala polja, njive in travniki, se da a 1. aprilom 1931 po ceni v najem. Viljem Abt, Maribor, Kejžarjeva ulica 8.	1295
Razpisuje se do 1. decembra t. 1. organistov-ska in cerkovnikova služba v Št. Janžu pri Dravogradu.	1312
Velika izbira gramofonskih plošč najboljših znamk Polydor Columbia Iiis »Masters Vo-lce«, Ackermann nasl. I Kindl, Ptuj. 1299
Kočija, koupe in Landauer, v dobrem stanu, se poceni proda. Ponudbe pod L. F. 64 na upravo lista.	1278
Prodam lepo žrebico. Jožef Purgaj, Sy. Marjeta ob Pesnici.	1302
^HBHHHBHI
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
I. N. ŠOSTARiC, =
Maribor. Aleksandrova cesta 13
Mm, dnevno sveže pralen®
Yk kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetve svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega Špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni
1301
Posestvo, srednje, proda radi selitvo Franc Januš, Boračevl, Slatina-Radenc i.
1287
Učenec se sprejme pri g.
Kva», klobučar, Maribor. Aleksandrova c. 32. 1279
Suhe gobe, kumino in kuhano maslo kupuje Jos. Jsgodič, Celje,Glasni trg 25. Priporoča: čaj, rum, slivov-ko, brinjevec, vsakovrstno speccriisko blago okove za pohištvo in stavbe, pocinkano pločevino in drugo železniuo.	1293
,§PL1T" A. Ö. 25A CEMENT PÖMTLÄND, SPLSf.
Generalno zastopstvo „ALPEKO" TRG. INDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykova 23. ii6
za nsuadno leto 1321,
ki ima 3<s5 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upošteran in je se danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najde! vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, ▼ Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele m računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena t hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi ▼ vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 3. glasnika nosi. 1 d. o Ljubljani, mo
SJSTÄNOVUENA LETA ICBJ
Sprejema hranilna vloga od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno.
v lastni ftlšl Neresni eosn
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za rarsaosJ SirasiiliilSi viog jasno poleg Sasžnega aktivnega premoženja po Bio 109,990.000 — —--^ še lesänü Ravnico to rezerve, KI znašajo shepaj nad Din 14,500.600 —.	-
E^osSruiEffiicI s
Aleksandrova c. št. 11	(v lastni Hiši) 223
javna zahvala.
Podpisana eem utrpela požarno škodo, katero mi je
tplošna zavarovalna družba
„Jugoslavija" v Lfubljani
ne da bi bila odškodninska dolžnost v celoti podana, ku-lantno izplačala, za kar se ji tem potom zahvaljujem in Jo vsakomur toplo priporočam.	1327
Breaeova. 17, oktobra 1930,
Ivana Riiaar L s.
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. — Znamko za odgovor!	1171
Vam plačam ako Vaše bradavice, kurje oči, trdo kožo, izrastke ne odstranite sigurno v teku treh dneh z „RIA balzamom" brez soli, brez vnetja in brez noža. Gospod logarski svetnik L. piše: 18 let sem trpel na kurjih očeh vsak dovolj in vsak korak mi jo napravil bolečini. Slii no pišejo vladni zdravnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena a garancijskim pismom Din 8'—, 8 lončki Din 16'— 1294 Dr. N£c. Kemžuv, Kožice, poštni predal 12/B 28. Čehoslovaškeu

i
4
4
4
4\
naiboliše in najvarnejše pri
odnjestajershl Ijui
«63 • ■
I
ru
mâ
Gosposka ulica
r. z, z d. s«
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. tl^- Stanje hranilnih vlog nad 55,090.000 dinarjev.
Za vernost ttrer&fliilira vlogr j omcf nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
► ►

>
■J SSi
W W W V V	^W^W	v v v v
los. PrlsI@wi€H, pasar in src&rar,
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno prodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova ulica 21.	1174
Dobro in poceni Mai
«e kupi v Trpinovem-Teksfilnem-Bazarju 1043	v Mariboru, Vefrinjska ulica štev. 15
Kje dobite lepe trpežne moške in damske štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?
Pri
Ivan ffefiieii, Celje, Mja Petra c. IS.
Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalnfca nsnjaJih sukenj itd. Nakup neprisiljen!	1175	Solidna postrežba!
oooooooooo
1
Stekla
Porcelana
Sveiiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih šip i. t. d.
msinopi
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 28
>000000000
Posteljnina
pohištvo, preproge, linoléum, zavese, odeje, madrocs, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za madroce in celotne garniture za postelje itd. — najboljše in najcenejše pri	1198
Mu Preis, Maribor, Oosposko ulico ZQ
Cenike dobite brezplačno.
Manufakiurna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo ve» liko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. Največja izbiral Najboljša postrežba!
Nizke cene!
975
Najvarnejše in najboljše
a s
pri
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni paloči na vogalu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice
Sianje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000
članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
192
4lfli:i!!!!l!!lllllll!lll!ill!!l!l>Uillllllllllllil[!lllili:il!!:!llllliniK
Renini davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
5
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar s Mariboru. Is daj a tel j; Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč s Mariboru.
000100010109000102001102010001000501020100110102010000020102010101020102020102010001000102010201000102010001020001110506020102090600020100010001000100020102000100000201000100010201000101020102010002010201000001000100010200000100010201000001000102020100