Kako je Stiger kot okrajni naeelnik gospodaril? ii. Stiger gotovo ni dober gospodar, sicr bi ne bil raznn cestnejra dolga 100 000 K še napravil 80.000 drngih dolgov. Vprašati se pa vendar mora vsak pameten čiovek, kako si pafi okrajni odbor upa toliko izdati za reči, katerih nikjer ni? Kdo mu je dovolil? V plenarni seji vsako leto okrajni zastop odobri jproračun za prhodnje leto. V proračunu so vsi stroški zaznamovani in vse potrebe okraja; vse te potrebe se pokrijejo z okrajnimi dokiadami in s čistim dobičkom okrajne hrani'nice. Potrjenega proračuna se pa mora načelnik in okrajni odoor držati, ga ne sme prekoračiti. Za nobeno reč ne sme več izdati, kot je v proračunu dovoljeno — razun v iz- vanrednih slučajih, za katere pa mora cdb^r t prihoduji seji prositi potrjenja. St ger je imel dovoljenje, da sme najeti kolikor p« ca ceste potrebnje, smel je torej dolga nap aviti 100 000 Jt, kar so nove cesto dozdaj s«tale; za snjevoljno in čisto n»potrebno prestavljenje brežiča na cesti Smdenice-Makole, ki je staio okoli 4000 K, je prosil naknadnega potrenja. — Kedaj pa je okrajni zastop dovolil. da si sme Stigor za okrajne potrebe izposoditi okroglih 75.000 K? Kolikor nam znnno, ni okrajni zastop r Doveni s«ji dal tega dovoljenja, za oraj pa bi po pravici moral Stigor in odbor ta nepotreben dolg satn vrn ti. To vam je torej čeden gospodar! Deiajo se dolgori in dolgovi, ker Stigtr ve, da ma n' mška večina vse potrdi. Tako hlapčevško in slepo nbogajo Bmman, GraDtner, R»dolf in mestni zastopaiki Š igerja, da smo prepričani, čd danes Štiger ves okraj proda, bodo jutri potrdili! Taki ljudje so imeli večino v sedajnem okrajnem zastopu! čaai Razbošekovi se vračajo! Preteklo leto je okrajni zasfop sklenil, da stavi cesta sam in jih ne odda podjetaika. Št ger je najel sta?benega vodjo, ki naj na račan okrajnega zastopa laporoko ceata izvrši. Ne dot kamo se zmožnosti staTbenega vodje, pa ta križ je, da ne zna niti besed ce sloFenski, da ne more dolavcu povedati, kako naj dela in ga podučiti, Tsled česar delo ne more pra? napredovati; njemn je izročil Štiger ?s» naročila in naknpovanje potrebščin za ceito. Kako naj on knpi od kmeta les, kamenje ali drnga reči, če staTbeni vodja ne zna sloTenski. Vodja pa ima ša svojega pisarja, ki tudi ne zaa nobene besedice 8'oTenski. To pa je gotovo potrata, da se Todji še plačaje pisar. Slavba ceste 2 5 km dolge ne potrebaje dveh nradniko?; ta posel bi lahko vodja sam opravljal; Štiger ne zna varčevati! Pri stavbi laporski ceste bi se bilo lahko nekaj tisočakor prihranilo; čemu je bilo n. pr. treba toliko dra ih, cementnih cevi, ko bi bili tudi leseni mostidi zadostovali; spluk se čnje, da je ta cesta prelepo in predrago zidana, da 8« je proračun prekoračil za mnogo tisočakov! Mi sicer vrlina Laporčanom privošiimo tako pjtrebno oesto, a za razkošaa stavbe sedaj vendar ni Čas, ko kmet tako težko plačoj*. In kdo je vsega kriv? Ali ne Štger, ki ne ve varčevati, ki ne ve, kako težko je kmetu dobiti denarja ? Pr hodnjii še nekaj o naši hranilnici in pa, kje se je jemal denar za smodaik pri streljanjn zoper točo, da se doeela spozna, da Šriger ni varčno gospoiaril!