CELJSKI TEDNIK GLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRITJÄ CELJE, PETEK 11. FEBRUARJA 1955^ LETO Vm. — ŠT. 6 — CENA 10 DÎN Urelej« erednliki odbor — OdroTorBl ar«4> pik Toa. Maslo - Tiska CelJ.ka tiakara.- UredDiitTo: Celja, Ti4ot trf it. 1 — Pait^ •redal 123 - Telefo. 20-в7 _ T¿k.« rtjS £o.T.230 pri NB FLRJ y Celju"- .»rflniaa 500, polletna JSO, ietrtlataa 1» dJBjnev. - Ixhaja Teak petek — Poítnlae plačana ▼ irotoTini — RokopisoT m* тгасми POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM OLO CELJE, TOV. MIRANOM CVENKOM Eftonortisftf uhrepi letošnjega družbe- nega načrta bodo dvignili storilnost in proizvodnio v okraju Clan uredništva je pred dnevi postavil podpredsedniku Okrajnega ljudskega odbora Celje, tov. Miranu Cvenku, nekaj vprašanj v zvezi z letošnjim, družbenim načrtom za okraj Celje. 1. Ali mi lahko poveste v grobih obrisih, kakšen bo letošnji okr. družberd načrt, kakšne ekonoraske ukrepe pred- videva in kdaj bo sprejet? Bilo bi prezgodaj, da bi lahko že se- daj kaj več konkretno povedal o okraj- nem družbenem nači-tu z.a letošnje leto. Sedaj gospodarski svet šele proučuje glavne elemente in dokončne številke, na podlagi katerih bo sestavljen osnu- tek, ki bo dan v razpravo šele konec tega meseca. Okrajni ljudski odbor bo pa razpravljal o okrajnem načrtu na eni svojih sej v začetku prihodnjega meseca. Na osnovi obstoječih uredb ter eko- nomskih ukrepov zveznega in republi- škega plana ima okrajni ljudski odbor veliko možnost, da s svojimi ekonom- skimi ukrepi v letošnjem letu odločilno vpliva na dvig storilnosti ter povišanje fizičnega obsega proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, hkrati pa tudi na razvoj določenih panog gospodarstva (komunalna podjetja, obrtna podjetja in delavnice, gostinstvo in turizem ter kmetijstvo). 0. Vendar bi me zardmalo, kakšno koncepcijo bo zastopal okrajni ljudski odbor pri obravnavanju in sestavljanju okrajnega družbenega načrta in kam bo načrt pretežno usmerjal investicijska sredstva? Ko bomo obravnavali važnejše eko- nomske ukrepe okrajnega plana za leto 1955, bomo ostali dosledni osnovni koncepciji zveznega plana, ki na pod- fočju industrije ne predvideva novih investicij, temveč sredstva usmerja predvsem za dvig družbene ravni ter za Pospeševanje razvoja kmetijstva in obrtL V zvezi s tem določila zveznega plana oproščajo zveznega davka na dobiček poleg ostalih podjetij še posebno go- stinska in turistična podjetja, obrtna podjetja in delavnice, komunalna p>od- jetja in kmetijska posestva. Na ta na- àin bo iz dela dobička lahko mobili- zirati ta sredstva za razvoj teh podjetij, kar bo posebno pomembno še za razvoj obrti in kmetijstva. 3. Kot ste že omenili, bodo ekonom- ski ukrepi, ki jih predvideva okrajni družbeni načrt stimulativno vplivali na dvig storilnosti in povečanju proizvod- nje. Kateri so ti ukrepi? Kot sem že uvodoma omenil, bodo ^konomski ukrepi okrajnega plana za ^eto 1955 stimulativno vplivali na dvig storilnosti ter povečanje fizičnega ob- lega proizvodnje. V tem pogledu bodo ^ažni ukrepi pri določanju višine obra- ^^unskih plač v gospodarstvu, kakor tu- ^\ pravilno postavljen sistem premira- nja in proporci delitve dela dohodka '^^d podjetjem in komuno. ï*o zgoraj omenjenih uredbah Ima '^«^l'ajni ljudski odbor pravico povečati ^ zmanjšati obračunske plače posa- ?ie2nih gospodarskih organizacij za 5%. ^ pravilnimi ekonomskimi ukrepi y tem pogledu bodo odpravljene razlike v ta- rifnih pravilnikih med posameznimi gospodarskimi organizacijami ter dane osnove za pravilno določanje tarifnih postavk, kar bo navajalo podjetja k delu po normah oz. akordu. S proporci delitve dela dohodka med gospodarsko organizacijo in komuno naj bi se zagotovila možnost premiranja za tista delovna mesta, ki ne bodo nor- mirana ter dana možnost udeležbe na dobičku tudi ostalim, ki delajo sicer po normah oz. po akordu pa pri tem s svo- jim delom prihranijo na materialu, ali pa prispevajo k znižanju proizvodnih stroškov. Omenjeni proporci naj bi bili v glav- nem odvisni od polne lastne cene, ker bi se na ta način omejila tendenca dvi- ganja cen nekaterim proizvodom. Pri določanju sklada za plače v trgov- skih gospiodarskih organizacijah in go- stinstvu, kjer se ta sklad določa v od- stotkih od prometa, bo treba tisti del plač, ki se formirajo iz dela dobička preko tarifnega pravilnika vezati na povečanje blagovnega prometa in zni- žanje materialnih stroškov. Glede ekonomskih ukrepov okrajnega plana, ki bodo vplivali na razvoj do- ločenih gospodarskih i^anog naj ome- nim predvsem določanje amortizacije ter obresti za podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, komunalna pod- jetja, obrtna podjetja in delavnice ter ix)djetja gostinske in turistične dejav- nosti. S pravilno zadolžitvijo navedenih podietij bomo vplivali na nivo cen nji- hovih proizvodov oz. uslug ter na ta način ustvarui možnost za večjo reali- zacijo ter nadaljnji razvoj teh gospo- darskih organizacij. 4. Ali bo okrajni družbeni načrt ana- logno zveznemu in republiškemu tudi vseboval sklade, ki bodo še bolj pripo- mogli k razvoju gospoâxLrskih organi- zacij in k dvigu družbene ravni? K razvoju posameznih gospodarskih organizacij, kakor tudi k dvigu družbe- ne ravni bodo prispevali naslednji skladi: Sklad za obnovo gozdov, sklad za urejanje voda; sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje; sklad za izgrad- njo stanovanj; kreditni oklad ter sklad za obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega bogastva. Viri ter namen teh skladov je veči- noma poznan iz družbenega plana za leto 1954, vendar pa se s planskimi in- strumenti v letošnjem letu formirata dva nova sklada, in sicer: Sklad za po- speševanje kmetijske pr-jizvodnje, ki se bo ustanovni iz dopolnilne dohodnine. Za ta sklad je treba predvideti naj- manj 15% iz celotne kvote dopolnilne dohodnine od kmetijstva. Sklad za izgradnjo stanovanj, ki se bo ustanovu iz sredstev okrajnega ljud- skega odbora, in sicer najmanj 25% od skupnih sredstev, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor za investicije ter iz dela dobička gradbenih podjetij. Poleg teh sredstev pa bodo premo- govniki zadolženi, da ustanovijo svoje sklade za zidanje stanovanjskih hiš. V ta sklad bodo vplačevali 15% od do- bička. V zvezi s predvidenimi skladi v okr. planu je treba omeniti še, da bo v'le- tošnjem letu kvota -z? /-reditni sklad znatno manjša, kot je bua v lanskem letu, ker bodo ostala sredstva usmer- jana v investicije za dvig družbene ravni ter za pospeševanje in razvoj kmetijstva, obrti in komunalnih pod- jetij ter gostinstva. Iz prikazanih ekonomskih . ukrepov, ki naj jih vsebuje okrajni plan za leto 1955 se vidi, da naj po svoji vsebini delujejo na dvig storilnosti, povišanje fizičnega obsega proizvodnje, dvig druž- bene ravni, pospeševanje razvoja do- ločenih gospodarskih panog (komunal- na dejavnost, gostinstvo in turizem ter predvsem obrt in kmetijstvo). VELIK USPEH ZeJesama v Storah se že nekaj èaea sisitematično bori za znižanje nezgod pri delu in s tem za de- lovno sposobnosit zaposilemh IjudL V podjetju imajo zelo prizadev- nega varnostnega tehnika tovariša Mežeka, ki skupno s centralno higiensko-telinično zaščitno komi- eijo in podkomisijami po obratih nenehno dela na področju zaščite delavcev. Vsako temeljito delo mora imeti pozitivne rezultate in tako je tudi Železarna Store dosegla nekaj, kar se doslej še ni posrečilo nobenemu od naših podjetij. V prejšnjih letih je bilo v tem podjetju mesečno povprečno po 40 nezgod pri delu, medtem ko se je T preteldem letu to število znižalo na 26, v decembru na 14 in v ja- nuarju celo samo na 11 nezgod (od katerih pa jih lahko samo 5 štejemo kot dejanske nezgode pri delu). Se posebej je potrebno postaviti v ospredje obrata martinarno in valjamo (kjer je bilo doslej me- sečno povprečje 4,5 oziroma šest nezgod), ki sta v mesecu januarju letošnjega leta bila brez vsake nezgode. VELIK USPEH SO TOREJ DO- SEGLI V MARTINARNI IN VA- LJARNI, KJER SO DELAVCI OPRAVILI V MESECU JANU- ARJU OBSEŽNE IN TEŽAVNE NALOGE BREZ VSAKE DELOV- NE NEZGODE. K tem doseženim uspehom lahko čestitamo vsi z željo, da ta priza- devanja posnemajo v podjetju še drugi obrati in na področju na- šega okraja vsa podjetja. Olirajna inšpekcija dela Celje Prešernova proslava v Celju v sredo zvečer je bila v Narodnem domu Prešernova proslava, ki jo je priredilo SKUD »France Prešeren«. Slavnostni govor je imel profesor lov. Jesenovcc. Na^o so nastopili mladinski pevski zbor SKUD »France Prešeren«, na I. celjski gimnaziji, ki je zapel 6 pesmi. Pesmi mladinskega zbora je pe- vovodja prof. Jurče Vreze posvetil umrlemu etnografu in kulturnemu de- lavcu dr. Francetu Kotniku. Nato so zaigrali harmonikaši pod vodstvom tov. Cirila Rakuše, mešani pevski zbor SKUD »France Prešeren« pa je pod vodstvom dirigenta prof. Ferlinca zapel nekaj pesmi. Proslava je ob lepi ude- ležbi Celjanov prav lepo uspela. m c. Pripadniki celjske garnizije so dosíoino proslavili svoj praznik v soboto so pripadniki celjske gar- nizije svečano proslavili enajsto oblet- nico ustanovitve sedme udarne brigade, iz katere je zrasla in se razvila sedanja vojaška enota celjske garnizije. 2e ob deseti uri dopoldne so bile na dvorišču Titove vojašnice v Gaberju edinice, na slavnostni tribuni pa so se zbrale višje vojaške osebnosti ter za- stopniki političniti organizacij in oblasti iz Celja. Proslave so se udeležili tudi predsednik OLO Celje tov. Riko Jer- man, predsednik LOMO Celje, tovariš Fedor Gradišnik in drugi. V slavnostnih govorih so govorniki orisali težko toda slavno pot, junaštvo in zasluge sedme udarne brigade — predhodnice te edinice ter poudarili že- ljo, da bi naj edinica vedno sledila svo- jim prvoborcem in ohranila njihove tradicije. V imenu celjskih in okrajnih političnih organizacij ter Okrajnega ljudskega odbora je slavljencem česti- tal k prazniku tov. Riko lerman ter jim zaželel veliko uspehov, katerih se ve- sele vsi delovni ljudje v celjskem okra- ju. Ob tej priliki so bile izrečene tudi pohvale posameznim enotam, kakor tudi poedincem oficirjem, podoficirjem in vojakom, ki so se izkazali kot naj- boljši pri vršenju svoje službe ali pa pri vojaškem izpopolnjevanju. Najveličastnejši del proslave pa je sledil, ko se je edinica razvrstila v parado. V elegantnem paradnem ko- raku, ob spremljavi vojaške godbe, so se za zastavo pomikali vojaški oddelki, na čelu z oddelkom oficirjev iz le edi- nice. na seji sveta za gospodarstvo olo celje so razpravljali O osnovnih principih družbenega piana in o problemih obrtništva Pretekli petek je bila pod predsed- stvom predsednika gospodarskega sve- tov. Mirana Cvenka seja okrajnega goj spodarskega sveta, na kateri so ob- ravnavali glavne principe okrajnega družbenega načrta za letošnje leto ter pereče probleme obrtništva v okraju. Letošnji okrajni družbeni plan bo dal največ poudarka investicijam druž- benega standarda in kmeiijsivu ier po njem bo lahko prišel nov plačni sisiem (norme in premije) do popolnega iz- raza. Vsa podjetja bodo razpolagala s polno amorfizacijo, razen v izjemnih primerih, kjer bi se pokazalo, da pod- jetja amorlizacije ne potrebujejo. Za pospeševanje raznih panog gospodar- stva predvideva okrajni družbeni plan več skladov. Za potrebe gostinstva, obrti in trgovine bo ustanovljen cen- tralni sklad, kamor se bo stekalo 50% zveznega davka, katerega so ta podje- tja letos oproščena. Pomemben bo zlasti sklad zd kmetijstvo, v katerega se bo stekalo 30% sredstev iz kmečke dohodnine. Da se bo ta sklad smotrno in kar najbolj racionalno izkoriščal, bo posebna strokovna komisija razdelje- vala ta sredstva v glavnem za zbolj- šanje kmetijstva in živinoreje. Gradnjo gospodarskih investicij okrajni načr't ne bo vseboval, pač pa bodo v njem zastopane komunalne gradnje. Za grad- njo stanovanj bo ustanovljen stanovanj- ski sklad, v katerega se bo stekalo 25% vseh investicijskih sredstev. Pri podjetjih pa se bo v treh letih ustano- vil tudi rezcvni sklad, seveda tako, da ne bo vplival na porast cen. Najbolj živahna je bila razprava o delitvi dobička med okrajnim ljud- skim odborom in gospodarskimi orga- nizacijami, ker bo morala la delitev zagotovili potrebna sredstva okraju, hkrati pa bo morala vzpodbudno vpli- vati na delovne kolektive. Gospodarski 5ve> je osvojil načelo, naj se partici- pacija izvrši v določenem odstotku do- bička in naj se tako dobljena kvota deli v enem delu na sklad za samostoj- no razpolaganje, v drugem pa na pla- če preko tarifnega pravilnika. Delitev na plače pa naj bi bila izvršena na Dor4agi Ic^'vice iz odnosa med ustvar- jenim dobičkom in obračunskimi pla- čami. Družbeni načrt bo tudi vskladil od- nose med okrajnim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestne občine v Celju tako, da bo celjska občina vo- dila samostojno gospodarsko politiko do vseh komunalnih, obrtnih in ooslin- skih podjetij na svojem področju. V razpravi o obrtništvu so ugotovili precejšen padec obrti od 1. 1949 v pri- vatnem in socialističnem sektorju. Vse preveč se je dajalo poudarka indu- striji, medtem ko se opaža občutno pomanjkanje podmladka v nekaterih strokah obrti kot n. pr. v uslužnostni obrti, dimnikarski, pekarski in mesar- ski stroki. Mnogi socialistični obrali kot so klavnice, mesnice, pekarne nimajo svojih lastnih osnovnih sredstev, ker so last privatnikov. Vsi ti obrati pa so v dokaj slabem slanju ter bi bili poliebni nujnih popravil, če bi hoteli zadovoljili higienske in sanitarne pogoje. Ker so privatne obrti številčno omejene, kaže nujno razširiti socialistično obrt, če ho- čemo izučiti in zaposliti nove kadre, ki jih obrt zelo potrebuje. Treba bo mi- sliti predvsem na to, da bodo bodoče komune ustanavljale v svojih središčih centralne komunalne ustanove, ki se bodo pečale predvsem s prehranbeno stroko in uslužnosino dejavnostjo, kar bo brez dvoma ugodno vpHvaio na standard tamkajšnjih prebivalcev. Na- dalje so še govorili, da v obrtnih de- lavnicah primanjkuje strokovnih kadrov, ker so zaradi boljše stimulacije mnogo raje odšli v industrijo ter da sc za- družna obrt po naših vaseh prepočasi razvija zaradi preveč kompliciranega postopka pri ustanavljanju obrtnih de- lavnic ter zaradi nepoučenosti, da se od obrti mora plačevati previsok da- vek itd. Na kraju je gospodarski svet skle- nil, da ;e izvede pavšalizacija privatne in socialistične obrti s tem, da se v obrti zagotovi večje povprečje plač kot v industriji, ker zahteva obrtno de- lo večje kvalifikacije ko* je potrebna za industrijskega delavca, dohodke iz obrti pa naj družbeni plan nameni le za izboljšanje starih in za ustanavljanje novih obrtnih obratov. Okrajna ol)rtna zbornica pa naj prouči potrebo po usta- novitvi nabavno-prodajne obrfne zbor- nice, ker so se nekateri člani sveta izrekli v prid, drugi pa zopet zoper ustanovitev take zadruge. Gospodarski svet je priporočil okrajni obrtni zbor- nici naj poskrbi za čim večje vključe- vanje novih kadrov predvsem v kritične stroke obrti ter se strinjal s predlogom predsednika OZZ tov. Lubeja, da bi naj kmetijske zadruge ves dobiček obrtnih delavnic uporabile izključno le za po- speševanje obrlL Na kraju je gospodarski svet obrav- naval še delo tržne inšpekcije ter ugotovil, da je praksa pokazala škod" Ijivost izvedbe decentralizacije trgo- vin za vsako ceno. Da bi zmanjšali stroške in zboljšati delo v trgovinah, bo svet predlagal okrajni trgovinski zbornici, da sestavi predloge o zdru- žitvi trgovin z manj kol 5 kvalificira- nimi ljudmi, ker se je v praksi poka- zalo, da takšne trgovine niso dovolj uspešno poslovale. Stev, e — stran 2 CTELJSKI TEDNIK, 11. februarja M3S Miroslav Krleža je nedavno tega za- pisal paradoks, da je razum največja nevarnost za človeško življenje. Človek je premagal že celo vrsto rušilnih sil, da pa bi ohranil sebe in svoje rodove pred kobaltovo bombo — to se mu ni posrečilo. Lahko bi dostavili, da je s človekom še vedno tako kakor v naravi sploh, da živi od smrti. In vendar je postal človek šele tisti hip, ko se je s presojanjem dvignil nad slepo in strastno medsebojno žretje. Tudi velika politika še vedno kaže, kakor da se v človeške odnose vriva še vedno stara strast po moritvi, po neprestanem boju, čeprav si ga nikdo ne želi in se vsi iz- rekajo zoper njega. Da je to res, kaže zadeva s Formozo. Čigava je, ni več vprašanje, čeprav pravijo nekateri, da ni kitajska, ker je Japonska nobeni od obeh kitajskih vlad ni izročila. Toda da bi jo izročili vladi, ki si je v 13 letih izbojevala zmago in se utrjuje na ogromnem teritoriju od Karakoruma do Mandžurije, nato ZDA niti malo ne mislijo. Nobeden od im- perialistov ne misli na radikalno re- šitev vprašanja. ZDA si žele spet nekak 38. vzporednik, demarkacijsko črto, na kateri bi se ustavil ogenj, nato šele bi prišlo na vrsto vprašanje evakuacije otokov, ki leže tik pred kitajskimi pri- stanišči, nato šele — verjetno nekje v daljni prihodnosti morda — vprašanje posesti in oblasti na Formozi. Medna- rodni pravniki in komentatorji se za- tekajo k trditvam o nejasnem prav- nem položaju Formoze in Pescador- skih otokov. Velika Britanija bi zadevo rada odrinila za zeleno mizo, toda tako, da bi imela od tega politično in stra- teško korist. LR Kitajska noče ničesar slišati o nejasnem pravnem položaju kitajskega otoka in hoče, da se v Var- nostnem svetu razprava vrši ob zna- meniti sovjetski resoluciji, ki govori o agresiji ZDA nasproti LR Kitajski. Če- prav vsi vedo, da se bo nek izhod iz spora vendarle moral najti, tudi vsi vedo, da to nikakor ne bo rešitev spo- ra. Mnogo se poudarja pomen posredo- valne vloge Colombo držav, predvsem Indije, držav, ki jim je iskreno do tega, da napetost v Aziji popusti. Ali stoji- mo pred novo Korejo, pred novo Indo- kino, pred novo ženevsko knferenco? So znamenja, ki kažejo, da si bodo morali nasprotniki spet pogledati v oči, čeprav ZDA taka konferenca ni ravno po godu. Kako je oblast in last trdno zrasla med seboj in kako je neprenehoma pri- pravljena potegniti za meč, se vidi tudi iz dogodkov v Franciji. Mendès-France, ki je v osmih mesecih dvignil ugled dežele, se je moral umakniti, ker so glasovali proti njemu komunisti in kle- rikalci — obrnil pa se je zoper njega tudi nekdanji ministrski predsednik René Mayer, član iste stranke kakor Mendès-France. Zaupnica vladi je pro- padla ob vprašanju Tunizije, češ da bi ^ se Francija morala umakniti iz Sever- ne Afrike, če bi Mendèsove ideje o ure- ditvi tuniške neodvisnosti prišle do veljave. Mendès-France, ki kandidira za Nobelovo mirovno nagrado in ki ga nekateri imenujejo »up četrte franco- ske republike«, naj bi bil torej padel zaradi bojevitosti galskega petelina, ki bi se rad repenčil po vseh kolonijah, ki jih je v zadnjih 400 letih obvladal. To seveda ni res, kajti to bojevitost bi bil imel priložnost pokazati takrat, ko je šlo za čast Evrope v boju s fašizmom. Nihče od tistih, ki so vrgli Mendès- Francea nima boljšega programa in boljše zamisli o rešitvi severno-afriške- ga vprašanja, toda to ni važno. Prav zaradi tega se svet zdaj vprašuje, kako bo s politiko, ki jo je s tako energijo in bistrovidnost'io gradil Mendès-France. Kaj bo z ratifikacijo, ključnim vpra- šanjem zapadno-evropske p a varnostne- ga sistema, kaj s posaarskim statutom! Ali bo tuni^ko vprašanje omogočilo tisto, česar SZ ni zmogla s svojimi no- tami zapadnim vladam in s svoiimi manevri v Bonnu in Pankovu? Bližnja prihodnost bo pokazala, kdo bo v sve- tovnem političnem ringu za'risal fo^ko odpre celjski »Ljudski oder« v njegovi organizaciji okrajne izposojevalnice gledališke garderobe in rekvizitov; z vsemi sredstvi podpreti prizadevanje ljudskoprosvetnih delav- cev, da pridejo prosvetne dvorane ozi- roma — zaradi* zagotovitve naši na- predni miselnosti ustreznih programov — kinopodjetja v roke ljudskoprosvet- nih društev in končno za materialno podpiranje ljudskoprosvetne dejavnosti zainteresirati tudi lokalne gospodarske organizacije — podjetja in zadruge ter neposrednega proizvajalca pridobiti za socialistično mecenstvo v korist naše napredne kulture in umetnosti. Vnema in pripravljenost, poklanjati svoj čas in znanje za duhovni dvig slo- venskega ljudstva, ki jo je Ijudskopro- svetni delavec izrazil na skupščini z besedo, ustvarja up, da jo bo v svojem društvu tudi z delom. G, G. Prehrana nî osebni problem posameznikov, temveč problem, na katerem je zainteresirana naša skupnost Uvajanje toplega obroka v naših podjetjih Mnogo je podjeiij, ki nimajo zago- iovljenih stanovanj za vse svoje delav- ce, zaradi česar prihaja precejšnje sie- vilo zaposlenih na delo tudi iz oddalje- nejših krajev, /.nano je, da vsi taki delavci prinašajo s seboj suho hrano, pa naj bi bilo k) za malico ali kosilo, ali pa za oba obroka skupaj, ker do vrnilve na svoj dom vsekakor ne mo- rejo izdržati brez slelierne hrane. To je nedvomno neprijelno za vse tiste delavce, ki se vozijo na delo z vlakom ali av'obusom, še celo pa, če vozni red ni vskladen z zaključno uro njihovega delovnega časa in po končanem delu ne morejo takoj potovati na svoje do- move. Cene prehrani v restavracijah in go- stiščih so seveda prilično visoke in je zaradi tega tem delavcem prehranje- vanje v takih obratih tudi nedosegljivo. Poleg tega pa tudi tisti delavci, ki se sicer redno hranijo na svojih domo- vih, nosijo s seboj malico, katera je v naiveč primerih hladna in za pogrctje neprikladna. Enolična in suha hrana, ki je tudi iz ekonomskih razlogov sestavljena pre- težno Ì7 kruha in še kakšnega manjše- ga doHaika h kruhu se najpogosteje uporablja za dopoldansko in tudi opol- dansko prehrano, kar pa gobovo kvarno vpliva na organi/em. Tak način prehra- ne vpliva nega'ivno na delovno spo- sobnost ter v končni liniji tudi na upa- danje produktivnosti dela. Pri nas smo v povojnem obdobju, v ča^^u a''minÌ5tra4vnega upravljanja in distribuiranja imeli uveden brezplačni obrok n. pr. za rudarske delavce. Taki obroki 50 z vir'ika pravilne prehrane in pro^uk'ivnosli dela odigrali precej- šnjo vlogo. Pa 'u<^i danes se v nekaterih podjet- jih prakMcira, da se delavcem daje to- pel obrok v času delovnegći odmora, kar se prav'ako kaže kot zelo koristno. V ino/ems'vu obstoji znatno število velikih podje'ij, ki ?o v času delovnega odmora organizirala za delavs'vo ne le lahke tople obroke hrane, temveč jim dajeio celo polnri kosi'a za ra-'me- roma zelo ni:'ko plačilno protivrednost. Prišlo se je namreč do zaključka, da liakšno organiziranje prehrane pove- čuje delovne sposobnosti in produktiv- nost dela, kar pomeni, da je tudi pri nas potrebno to vprašanje dobro pre- mislili. Tudi v Celju je že načeto vprašanje reši've smotrne prehrane našega de- lavstva. V ponedeljek, dne 7. februarja se je pod vodstvom sekretarja Mest- nega komi'eja ZKS in zveznega ljud- skega poslanca tov. Vrabič Olge vršilo zelo u'ípelo posvetovanje predstavnikov poli'ičnih in družbenih organi-^acij (SZDL, ZK, Sindikati, Ženska društva, Trgovinsko gostinska zbornica itd.) ki so temeljijo razpravljali o načinu re- šitve tega problema. Navzoči so smatrali za nujno potreb- no, da se čimprej uvede dajanje brez- plačnega lahkega toplega obroka vsem delavcem, ki seveda to žele. predvsem v tistih tovarnah in podjetjih, kjer je delo najnapornejše. Tak topel obrok naj bi dajali v času delovnega odmora in naj bi obstajal n. pr. ali iz toplih juh, ali enolončnice, ali mleka odn. bele kave itd. ter kruha. Za ka'ero vrsto toplega obroka sc bodo gospodarske organizacije odlo- čile je vsekakor odvisno od finančnih pogojev poer'inih podje'ii. kakor tudi od ostalih materialnih možnosti. Upoštevaje, da bi naj tak način pre- hrane koris'ili vsi delavci, bi stroški obrokov hrane morali bremeniti pla- čilne sklade. Tu bomo "^eveda lahko naleteli na večji ali manjši odpor tistih delnvccv. ki so zaradi splošnih pogojev (stanovanje in možnost prehrane doma v centru i'd.) v neprimerno boljšem po- ložaju napram ostalim delavcem, ki ta- kih pogojev nimajo. Najbrž bo pa pri tem sicer nezna'nem delu delavstva igrala glavno vlogo za tako njihovo stališče nekoliko zmnnišana ude'ežba pri deli'vi dobička. Takim je treba se- veda odločno povedaM, da zara^'i nji- hovega eqoÍ7ma ne moremo in ne bo- mo opu'^íiü naših naporov za zbolj- šanje prehrane delavstva nasploh. Na posvetovanju so navzoči izvolili tudi po-^ebno komisijo, ki jo bo vodil tov. Peperko Rudi, tajnik OSS Celje in ka'era bo imela za svojo osnovno nalogo dajati organizacijsko tehnične na^ve*e, kjer bo to potrebno. V komi- siji so poleg go'-podarsVenikov tudi zastopnice ženskih druš*ev, ki bodo se- stavile po'rebnc recep'e za pripravo primernih toplih obrokov. Razen vprašanja uvedbe toplega obroka je bil obravnavan tudi problem družbene prehrane delavcev in name- ščencev nasploh. Tako bo nujno pristopi'i k ustano- vitvi delavsko uslužbenskc restavracije v Gaberju, kjer naj bi ob materialni pomoči delovnih kolektivov imeli de- lavci in uslužbenci tamkajšnjega indu- strijskega centra možnost cenene pa vendar čim izdatnejše prehrane. Prav tako bo pa tudi intenzivno raz- mišljati o ustanovitvi takih kuhinj, kjer bi zainteresirani lahko prejemali hrano, katero bi nosili domov in jo pojedli v krogu svoje družine. Seveda bi se ce- na prehrani na ta način občutno zni- žala, saj bi s tem odpadel dobršen del režijskih stroškov, ki so sedaj razum- ljivo vkalkulirani v ceno. Družbena prehrana kot prehrana de- lavcev in uslužbencev predstavlja ne- dvomno velik problem, ki ima tudi pre- cejšen družbeno političen pomen. Iz teh razlogov je še celo potrebno, da mu vsi merodajni činitelji poklonijo pol- no pozornost. Prav tako morajo biti tudi vse poli'ične organizacije, pred- vsem sindikalne, nosilci iniciative pri pravilni rešitvi tega problema. Igor Ponikvar S seje ljudskega odbora mestne občine Celje No 9. seji LOMO so v preteklem tednu ljudski odborniki med najvažnej- šimi točkami dnevnega reda obravna- vali problematiko obrtništva v Celju in sklenili, da Svet za gospodarstvo po- speši ustanavljanje novih obrtnih obra- tov in v zvezi s tem v letošnjem prora- čunu določi večje postavke za obrt- ništvo. Nadalje so ljudski odborniki razprav- ljali o razmerah v podjetju Povrtnina— Sadje, ki jr danes v takem stanju, da mora LOMO nekaj pokreniM V času poslovanja prisilne uprave je bilo treba rešiM še mnogo stvari — predvsem arbitražne spore, kar je imelo za po- sledico milijonske škode. Razlika na arbitražnih sporih znaša preko 2 mi- lijona, komercialna izguba preko 5 mi- lijonov, tako, r'n je skifonega ci-^'ega primanjkljaja fbrez vštete embalaže) 10,9.'ì4.'^77 dinarjev. Spričo takega stanja v podjetju NB neprestano znižuje kre- dite, zaradi česat DodjeMe ostaja dolž- no kme'ijskim zldnignm na teritoriju okraja. Gospodarski svet je mnenja, da v Celju tako podjetje pač rabimo, zato je bil osvoien sklep, da se podjetje Povrtnina—Sadje sanira, izguba pa krije iz mestnega proračuna. Krivci teti razmer pa bodo seveda odgovarjali pred sodiščem. V poročilu za volitve in imenovanja 50 na seji razrešili dolžnosti načelnico Tajnis'va za gospodarstvo in komunalne zadeve tov. Anico Urbančičevo, na nje- no mesto je imenovan dosedanji pred- sednik Sveta za gospodarstvo in komu- nalne zadeve tov. Uranjek Ivan, nje- govo mesto pa bo prevzel tov. Rad« Jenko. O delu „Svobode" v Libojah Svoboda v Libojah ima lepo število sekcij, med katerimi je najteže razgi- bati izobraževalno sekcijo. Letos so organizirali tečaj za ideološko vzgojo, ki bo trajal 3 mesece, vanj so se vpisali predvsem člani ZK in nekateri drugi tovariši, ki jim bo pridobljeno znanje koristilo pri strokovnih izpitih. Tečaj ima 30 vpisanih obiskovalcev. Preda- vatelji bodo prihajali iz Žalca in Pe- trovč, imeli pa bodo v okviru ljudske univerze že prihodnji teden preclsivanje Franca Simoniča o položaju delavskega razreda v Ameriki. Lani ustanovljeni kegljaški klub Svo- bode pridno vadi in prireja prijateljske tekme. V preteklem tednu so ženske premagale moško ekipo iz Zabukovce, možje pa so prekosili Zalčane za 31 lesov. Klub je nedavno gostoval na Dobrni, kjer je bil premagan s 101 lesom razlike. s seje ljudskega odbora mestne občine celje Stanje in razvoj obrtne dejavnosti v Celju To je bila osrednja točka dnevnega reda na seji LOMO Celje dne 3. febru- arja. Potreba po večjem razmahu obrt- ne dejavnosti v Celju postaja vedno večja. Ker je veliko število obrtnih de- lavnic zaposlenih pri gradnji investi- cijskih del in ker nekatere stroke že izumirajo, hkrati pa morajo zasebni po- trošniki dolgo čakati na izvršitev manj- ših uslug, za nekatere jih pa sploh ni več dobiti, se je ljudski odbor lotil tega vprašanja z vso resnostjo. Posebna ko- misija je to vprašanje proučila in р<к dala o njem zanimivo poročilo. Število obrtnih delavnic in v njih za- poslene delovne sile nikakor ne ustrez» več naraščajočemu številu prebivalstva; če pomislimo, da je imelo Celje pre* vojno 18.000, danes pa je že naraslo n« 26.000 prebivalcev. Zelo pregledna ra»- predelnica nam kaže naslednjo sliko: Iz popisa vseh obrti na dan 30. 9. 1954 je razvidno, da je bilo takrat naslednje stanje: 16 obrtnih podjetij socialističnega sek- torja je imelo 46 delavnic; samostojnih je bilo 20 obrtnih delavnic; ostale gospodarske organizacije so imele 5 delavnic; državne ustanove 'so imele 3 delavnice; kmetijske zadruge so imele 2 delavnîd; socialistični sektor je imel torej 76 de- lavnic. Privatni sektor obrti je v Celju zastopan z veliko večjim številom delavnic. Ce primerjamo šte- vUo delavnic, delovno silo, zlasti p« število vajencev privatnega sektorja ■ socialističnim, je stanje naslednje: Vajenci Posebno pozornost je omenjena ko- misija posvetila vajencem. Teh je bilo v letih: 1940 — 506, 1953 — 376 in leta 1954 — 337. Njihovo število torej stalno pada. Leta 1940 je bil vsak 13. prebivalec zaposlen v obrti. V primerjavi s ta- kratnim in današnjim številom prebi- valstva, bi se to razmerje moralo pove- čati na število 18. Iz tega sledi, da bo treba v naslednjih petih letih zaposliti v obrti po 200 novih delavcev na leto, to je približno štirikratni porast med letoma 1953 in 1954. KAKO IZBOLJŠATI NEUSTREZNO STANJE OBRTNE DEJAVNOSTI Komisija je proučila tudi to vpraša- nje in predlagala upoštevanja vredne ukrepe. Za krepitev socialističnega sek- torja je potrebna ustanovitev novih obrtnih delavnic, in sicer: zidarsko-te- sarsko podjetje s cementninami, mizar- sko FKDdjetje s parketnim obratom, elektrotehnično delavnico za elektro in radiomehaniko, avtomehanično servis- no delavnico, slikarsko-pleskarsko de- lavnico, kovaško podkovsko in ključav- ničarsko delavnico in dimnikarsko pod- jetje. Obstoječe obrate za urarstvo in opti- ko, elektroinstalacije, finomehaniko in krojačnico bo treba primemo povečatL Pavšalno obdavčenje naj se uvede ▼ obeh obrtnih sektorjih. Delavnicam e proizvodnim in proizvodno-storitvenim značajem je treba prepustiti del čistega dobička za investicije. Iz kreditnega sklada ' bo treba dodeljevati posojila pod ugodnimi pogoji za opremo delav- nic. Obrtnim delavnicam naj se dovoli poenostavljeno knjigovodstvo. To so le nekateri predlogi za dvig obrtne dejav- nosti v Celju. V razpravi so sodelovali mnogi od- borniki, zlasti tov. R. Jerman in tov. Olga Vrabičeva s tehtnimi predlogi za izboljšanje obrtništva v Celju. Vsem našim cenjenim odjemalcem siporočamo, da je naša nova telefonska številka 24-08 Prosimo, da se v bodoče poslužu- jete te telefonske številke. Kmetijski magazin Ljubljana posilovalnica Celje CELJSKI TEDNIK, 11. fèbroarja 195i ßtev. 6 — Stran 3 FRÂNKOLOVO 12. II. 1945. Úeglé jutranje, nizke, temnosive ^ zemlje so pile februarski sneg, že kopne lise so odprle njive in bela teža je drsela s smrek, jio v medli dan nenadno zabobnel jt g]crivnostnih kamionov hrupni bes. 2a vozom voz, zakrit in črn, drvel je, prepoln polgole množice teles. Kjer s cesto in potokom se soteska med hribe širi, je sprevod obstal, okrog pet strazila je soldateska, postavljena vrh gozdnatih višav. Fašisti z brzostrelkami pognali so s kamionov se na cestna tla in na povelja mrke te drhali v vozeh se je zganila gmota vsa. Na hrbtih žica vézala jetnikom roke je in po dva družila v par. V očeh je vzplameneval mučenikom, gorel jim z lic je bledi, ostri žar. JJa cestni tlak so se na krik biričev valili družno, padali z vozil in motali se iz verig, klobčičev: tu bil je cilj, usodno temni cilj. »V imenu rajha!« sodba je velela, ki jim prebrana je bila na glas. Tako zdaj kazen ljudstvo bo zadela, ki tujcu ni pokorno na ukaz. Za enega jih mora sto umreti na kraju, kjer je izkrvavel tiran! Sto talcev mora mrtvih obviseti, da en ubit fašist bo maščevan! Zo zver, ki našo ljudsko kri je pila po naši lepi zemlji — sto življenj! Pravico tako je skovala sila, ki ji pregnusen ni zločin noben. Od vsepovsod štrlijo mitraljezi grozeče na jetnikov bednih sto, ki ob nemočni bolečini, v jezi v minute svoje bližnje, zadnje zro. Zvene v bližini krampi in lopate, jetniki drugi jih molče vihte, tam kopljejo ob cesti sredi trate tovarišem široki jami dve. In veje stari jablani vzdrhtijo, ko v njih zastane prvim štirim dih. Tam v zankah z lici nemimi visijo. Ptič preleti sotesko, črn in tih. »Banditi, k jablanam naprej, hitreje!* Iz vrste stari zre Ivan Skale. Zdaj sin njegov omahnil bo pod veje in ga roke zgrabile bodo zle. Obema se še srečata pogleda. Usoda kruta ti je, mili sin, eči so ti temne in lica bleda! In oče gleda naj njegov pogin, »e preden sam sledi mu. Bolečina oietu reže kakor nož srce. Ozre se kvišku: Tam v meglah planina v nebo svobodno svoje pne vrhe. Ivan Skale se skloni pod bolestjo, ki mu razbija um, slepi oči, a že spet dvigne z vročo se zavestjo, poslednje sile srd mu zjekleni. »Morilcem smrt!« skozi zobe izdavi, odtrga se, iz vrste plane v beg. Korakov dvajset — pa bo tam v goščavi ali pa mrtev naj se zruši v breg! Ta hip se mitraljez vanj zahohoče in vrže v prsi besen mu rafal. Na jasi klecne in srce, še vroče, $ krvjo tali belino snežnih tal. Na vejah jablan tiho tam visijo nesrečni talci — eden manj ko sto in usta tudi stotemu molčijo, ki dotrpel je bolečino vso. Tovariši so jami izkopali za mrtve, ki jih snemajo z dreves, in na povelje rabeljske drhali jim oblačila jemljejo s teles. In zaječe razsrjeni gozdovi, vihar s Konjiške gore v njih šumi. Priklanjajo se smreke nad grobovi, junakov mučenikov sto v njih spi. Ko spet zemljo zapadejo snegovi, na vsakem grobu hrastov križ stoji, objemajo trobarvni ga trakovi, napis mu o junakih govori. Ustavljajo se tukaj partizani, ko gonijo sovražnika z gora. Mrtvi vedo, da bodo maščevani, in jim srce potihoma igra. Vsak dan tu zemlja topla se razcveta v zelenju novem, v žaru vrvih rož, ki roka žuljava žene, dekleta polaga jih na grob stotine mož. Blešče se v soncu pohorski vrhovi, vihar pomladni je razgnal megle. Bude se iz dremávice gozdovi, v drevesih rosno popje se napne. A veje tam, ki žrtve so nosile, odžagane leže na travnih tleh. Nikdar ne bodo živim več rodile sadu, ki jesti ga bilo bi greh. Zašije maj svobode in vstajenja, svetlobe prst dotakne se grobov, iz njih sokovi skritega življenja prelivajo se v cvet, mogočen, nov. Frankolovo, kraj bridkega spomina, ob tebi solza naj se še iskri, naj sveta nam ostane veličina junakov, ki za nas so v smrt odšli! Svobodni veter čez grobove veje in kakor tiha pesem boža jih, pod rušo zakopana srca greje — to domovine je ljubeči dih. V nesmrtni slavi naši mučeniki naprej živeli bodo večne dni. Njim naša dela bodo spomeniki naj z njimi domovina jih slavi! Ne pozabite prebrati tudi tega Tej Številki smo priložiM postne poiožnioe vsem našim naročnikom t mestu in okolici. S tem smo ustregli tistim novim naročnikom, ki so v zadnjili mesecUi naročili list, niso pa še plačali naročnine, ker niso imeli položnice. Naročnike, ki so naročnino že poravnali za vse letošnje leto, pa prosimo, da položnic ne zavržejo, temveč naj jili ponudijo svojemu losedu ali znancu, ki bi se rad naročil na naš list. Ti naj po po- ložnici nakažejo polletno (250 din) ali letno (500 din) naročnino ter naj pripišejo na hrbtni strani po- ložnice (v prostor za sporočila) pripombo: NOV NAROČNIK. Ostale naše naročnike prosimo, da nam čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino (250 din), če iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo plačati naenkrat naročnino za vse leto (500 din). Kdor Je že plačal del naročnine za letošnje leto, naj položnico shrani do takrat, ko se bo odločil, da poravna še ostali del. Upamo, da boste izpolnili svojo dolžnost do lista sai je naročnina plačljiva vnaprej in ni visoka, nam pa boste s tem omogočili redno poslovanje. Maloštevilne zamudnike, ki niso plačali naročnine niti za lansko leto, pa poslednjič opozarjamo, da nam nakažejo tudi zaostanek iz leta 1954 najkasneje do konca februarja. Po tem roku jim bomo list uldnili, znesek pa izterjali po našem pravnem zastopniku,, pri čemer bomo zaračunali tudi vse stroške. Ne zamerite nam, tega nismo mi krivi! Uprava CELJSKEGA TEDNIKA Konjičatii bodo dostojno proslavili občinski praznile Lelos, 12. februarja bo polcklo 10 le!, odkar je okupator dal v vasi Stranice (Frankolovo) pri Slovenskih Konjicah obesiti sto talcev, ki jih je v ta namen zbral v celjskih zaporih. Ta dan, ki je eden najtežjih v zgodovini našega na- roda, je ljudski odbor mestne občine Slov. Konjice na predlog članstva Zß proglasil za občinski praznik. Samo proslavljanje se bo pričelo že v petek, ko bo brezplačno predvajanje doma- čega filma »Slavica«. Na sam praznik, to je v soboto, pa bo zjutraj ob 8.30 slavnostna seja LOMO v novem kultur- nem domu, pri kateri bodo navzoči tudi predstavniki množičnih organizacij. Ob 11. uri dopoldne bo no grobovih na Stranicah (Frankolovo) komemorativna svečanost, popoldne ob 13. pa pogosti- tev svojcev padlih borcev. Občinski odbor Z5 je oskrbel, da bo na razpo- lago nekaj prenočišč za tiste svojec talcev, ki bodo prišli v Konjice že v petek zvečer. Prav tako bo oskrbljen prevoz z avtobusom iz Konjic do Stra- nic in nazaj, iz Celja pa bo ta dan vozil poseben avtobus z odhodom okoli 8. ure dopoldne izpred glavnega kolo- dvora. Zvečer pa bo v Konjicah gosto- val s samostojnim koncertom slovenski oktet iz Ljubljane. Langerholc Vinko I. komunska konferenca celjske mladine Prejšnjo nedeljo so se zbrali v dvo- rani Ljudske prosvete delegati vseh mladinskih aktivov, ^d^. pregledajo svoje delo in si začrtajo nove smernice za leto 1955. Navzoči so bili: tovarišica Olga Vra- bičeva, sekretar MK ZKS, tovariš Edo Grgič, član MK ZKS. tov. prof. Jakhel, ravnatelj II. gimnazije in tov. Franjo Sega. vodja vajenske mladine in za- stopnik »Partizana«. Povabljeni so bili tudi nekateri drugi tovariši, a se jim morda ni zdelo potrebno, da se odzo- vejo, ker to je »mladinska stvar«, ki se njih ne tiče. Tovariš Edo Gaspari je podal izčrpno poročilo in analizo dela v preteklem letu. Bil je zelo kritičen do mladine in vseh organizacij, ki smatrajo, da ni- majo odgovornosti do mladine. Pouda- ril je. da so starejši tovariši dolžni, da pomagajo mladini, kajti ta je rezervoar bodočih voditeljev. To je potrebno po- udariti zato, ker še mnogi podcenjujejo mlade ljudi in o njih znajo povedati le najslabše. Skrbeti za pravilen razvoj mladine morajo ne le komunisti, tem- več celotna družba. Mladina rada dela, če pravilno pristopimo k njej. Tovariš Gaspari je govoril o aktivih in njiho- vem delu v javnosti. Precej je govoril o delavski mladini in njihovemu mestu v družbenem upravljanju. Pohvalil je nekatere aktive. Ugotovil je tudi, da je mnogo mladine izven organizacije in da bo potrebno tudi to pritegniti. Referat tovariša Gasparija je bil iz- črpen in tako premišljeno p>odan, da je nakazal niz problemov in omogočil de- legatom, da o njih razpravljajo. Razprava po referatu je bila zelo ži- vahna. Diskutanti niso nastopali poro- čilsko, ampak so svobodno iznašali svoje težave. Bilo bi prav zanimivo na- pisati vse diskusije, a to bi bilo preveč. Omembe vredna je diskusija delegata iz Zgornje Hudinje. ki je opisoval svoje delo in težave, na katere naleti mladina pri ljudeh, ki bi ji morali največ po- magati. Naštudirali so igro »Pričaram ženin«, toda dvorano niso mogli dobiti, češ — kaj bo mladina. Tu sta dve ne- gativni p>otezi terenske organizacije So- cialistične zveze delovnih ljudi. Prvič: nihče se ni prej zanimal za dramsko sekcijo, da bi videl, kaj mladina štu- dira, in drugič: oviranje pri ureditvi prostorov. Podoben problem je z mla- dino v Medlogu. Zadružni dom, eden največjih v Sloveniji, uporabljajo za vse mogoče lokale, a mladina si kakšen kotiček pridobi le z veliko muko. Sta- rejši tovariši tudi za športno in kul- turno dejavnost mladine nimajo zani- manja. Delegat II. gimnazije je razpravljal o socialnih problemih mladine in za- hteval, da se štipendije podeljujejo po predhodnem posvetovanju z mladino, da se ne ".bi dogajale krivice. Govoril je tudi o oblikah političnega dela med mladino in omenjal, da so mladinske univerze prav dobra oblika dela. Bilo je precej govora o delavski mla- dini, o tarifnih pravilnikih, od katerih pričakujejo v bodoče več pravičnosti, kajti še do sedaj ni prenehalo pod- cenjevanje, ki ga izvajajo nekateri mojstri, kar se ponekod odraža pri plačah. Tako so mladi ljudje obravna- vali probleme, ki jih najbolj tiščijo in jih želijo odstraniti. Na konferenci je bil tudi član celj- skega študentskega kluba tov. Zavodnik, ki je obljubil pomoč srednješolski in delavski mladini s predavanji, režiser- stvom pri dramskih sekcijah in s po- dobnim. Koristen delež k diskusiji je prispevala tovarišica Vrabičeva, ki je prav toplo govorila o mladini. Tudi ona je z nezadovoljstvom ugotovila nepra- vilen odnos povabljenih gostov do mla- dine. Ugotavljala je nekatere napake in svetovala, kako naj jih odstranijo. Delavski mladini je prikazala potrebe po toplem obroku hrane v tovarnah in jih vzpodbujala k upornosti pri reše- vanju tega problema, ki bo ponekod na- letel na nerazumevanje. iPojasnila je tudi pojem političnosti. Nekateri si namreč predstavljajo, da je politično delo, če skličejo sestanek in tam včasih brez vsake prave vsebine razglabljajo dolge ure. Politično je vse. kar človek dela. Politična zavest se izraža v vsak- danjem življenju. Tudi diskusija tov. G r g i č a , ki je zastopal »Društvo prijateljev mladine«, je bila za mladino zelo poučna. Navezal je svoja izvajanja na diskutanta iz TOB. ki je govoril, da je mladina za- postavljena, slabo plačana in podobno. Rekel je, da šele sedaj vidi in ves čas konference ugotavlja, da je Društvo prijateljev mladme boli društvo prija- teljev otrok kot mladine, ker se je premalo souščal v mladinske probleme. Na konferenci so govorili tudi o alko- holizmu. Prav posrečena je v neki go- stilni parola (mislim v Gaberju) »Mla- d'na dobrodošla«. Nadalinji k^^mentar je odveč. Prikazan je bil primer štu- dentov iz Beograda in Ljubljane, ki so priredili zabavo in točih brez- alkoholne pijače. Tudi celjska mladina bi jim lahko sledila. Govorili so tudi o večji osebni skromnosti pri oblače- nju; predvsem pri ženski mladini. Na konferenci ie ob zaključku bilo podinih nekaj skletx)v. ki jim lx)do vsebina dela v tekočem letu: Več pol't'f^nega d^-la r>o aktivnih. Po- moč vajeniški in kmečki mladini pri strokovnem usposablianiu. Vključevanje mladinskih kulturnih skup'n v KUD »Svoboda«. Boriti se za lik mladinca in pomagati mu da bo lahko soodločal pri družbe- nem unravlianju. Pregledati vse aktive celi^ike komune in nnnr^gati. kier je potrebno. Izvoljen je bil 21 članski Komunski komite. Na prvi seji je bil sestavljen 5 član- ski biro. Predsednik je Andrej Drolle, sekretar Edo Gaspari, člani: Stasa Mi- lanovič. Borine Alojz in Vizjak Slavko. Ce bo mladina nadaljevala pot tako, kot jo je začela, upamo, da bodo uspehi vidni v novi komuni, da ne bo zastonj parola, ki je krasila dvorano — »Mlade moči bodočim komunam.« Prvo delavsko uslužbensko restavracijo bo; ustanovila Tovarna emajlirane posode \ V sredo dopoldne se je sestala ko- misija, ki ima nalogo pripraviti in usta- novi'i delavske restavracije ter uredili delavsko prehrano v našem mes^u. Ko- misija je ugotovila, da bo v najkrajšem času mogoče ustanovi'i prvo tako men- zo v okviru Tovarne emajlirane posode, ki je največje podjetje v Celju. Na osnovi prvih izkušenj in rczuHa^u te restavracije bi potem ustanavljali še druge, seveda po potrebi in zaintere- siranosti delavstva za take restavra- cije. Na seji so razpravljali predvsem o delavsko uslužbcnskih restavracijah, medtem ko je vprašanje obroka med delom s^var vsakega posameznega pod- jetja. Ugotovili so, da bo z raznimi olajšavami mogoče delavsko prehrano v mnogočem izboljša'i, da bo izdatnej- ša, boiiša, pa ti^M veliko bolj poceni. Vse te restavracije naj bi bile zaprtega tipa, to se pravi, odprte le tedaj, kadar bodo abonentom razdeljevali zajtrk, kosilo ali večerjo. Tako se bodo zni- žale tudi cene režijskim stori'vam. Poleg v najkrajšem času predvidene restavrnriic Tovarne emajlirane posode bi v industrijskem Gaberju ustanovili še drugo restavracijo in sicer v dose- danji restavraciji »Svobode«, ki bi nu- dila hrano bližnjim delavcem Tovarne tehtnic. Sad in Lesno industrijskega podjetja. Z ustanovitvijo delavskih restavracij bo končno urejeno tudi nekoliko pro- blematično vprašanje Ljudske resta- vracije na Tomšičevem trgu, ki bo tudi morala postali delavsko uslužbenska restavracija zaprtega tipa. Dalje je ko- mi-^ija ugotovila potrebo po ustanovitvi kuhinje, ki bi kuhala predvsem za tiste zaposlene družine, katere bi nosile hra- no domov. Taka kuhinja urejena na isiih principih in pod istimi ugodnostmi bi spričo veliko manjših potreb po re- žiji in strežnemu osebju bila lahko zelo poceni. O cenah posameznih obrokov v takih restavracijah komisija zaenkrat še ni mogla prinesti nekega določenega predračuna, vendar predvidevajo, da bi hrana mesečno pri treh obrokih dnevno ne smela prekoračili cene 3.000 dinarjev kljub znatno višji kalorični vrednosti. V TOVARNI EMAILIRANE POSODE BODO UVEDLI TOPEL OBROK MED DELOM Poleg restavracije, ki bo namenjena za redno prehrano abonentov iz To- varne emajlirane posode se vsi mero- daini v podje*ju zelo zanimajo in ogre- vajo za delitev obroka med drlovni^ časom, to se -ravi v odmoru. Sestavili so že približen proračun, ki dokazuje, da bi bil tak obrok za delavce zelo dostopen in hkrati izdaten. Tako pred- vií^'evajo, (ia bi za o'^ebo s'ala fižolova juha 5 kruhom 20,50, grahova juha 23,50. gulaž 41.50. bela kava 1.5,80, kisla juha 32,50 in tako dalje. Povprečno bi obrok med odmorom stal 2*1 dinarjev, če bi take obroke jemalo vsaj 100 ljudi in bi bilo pri tem zaposlenih troje ljudi. V Tovarni emai'irane pohode namera- vajo delili ie obroke štirikrat no dan. SMRTNA NESREČA NA CELJSKEM KOLODVORU Dne 9. 2. zvečer se je na celjski po- staji primerila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Skozi postajo je vozil tovorni vlak iz smeri Zidani most proti Marihvoru. ki v Celju ni imel postanka. S tem vlakom se je vozil poš'ni usluž- benec, 2^-\c'ni lože Skoberne, ki je v Ljubljani v službi, stanuje pa v Celju. Na postaji je skočil iz vlaka tako ne- srečno, da je prišel pod kolesa. Odre- zalo mu je desno nogo in razbilo lo- banjo. 5il je na mestu mrlev. M. C VSEM PREBIVALCEM KONJIŠKE OBČINE ш SVOJIIM mve- STITORJEM NA TEM PODROČJU CESTITA K OBČINSKEMU « PRAZNIKU OB Cine slov. konjice delovni kolektiv gradb. podjetja slov. konjic! Stev. 6 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 11. februarja 1955 Nagrada na letošnji maškaradi Vam je zagotovljena, če si blago za maškeradna oblačila nabavite v TRGOVSKEM PODJETJU »MANUFAKTURA« in »SOLCAVA« in če vam lase uredi česalnica »ZORA« v Stanetovi ulici, in če si boste čevlje kupili v prodajalni čevljev »TRIGLAV« Trgovsko podjetje »Manufaktura« in »Solčava ima na zalogi naj razno vrstne jše blago za večerne obleke in razne druge svečane prilike. — Na zalogi tudi obilo damskega perila k večernim oblekam, kombineže v vseh barvah brez na- ramnic, modrčki brez naramnic (s korzeti), nadalje odlične perlón, naylon in enkalon nogavice itd. — Za maškerado, ples, koncerte in gledališče kupujte blago le pri »MANUFAKTURI« na Trgu V. kongresa in ▼ »SOLCAVI«v pasaži v Prešernovi ulici. V obeh poslovalnicah »TRIGLAV ČEVLJI« vam nudimo naj razno vrstne j še čevlje za ples in svečanosti, poleg tega pa seveda tudi veliko zalogo trpežnih čevljev za vsak dan, za delo in šport. V tem zimskem predpustnem času se Celjanom in okoličanom toplo priporočajo: Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA« s »SOLCAVO«, trgovina s čevlji »TRIGLAV« in damska česalnica »ZORA« Kotiček za naše žene PUSTNI KROFI v mestu in deželi je zakoreninjen star običaj, da ob pustnem času ne sme manjkati krofov. Ker se mnoge gospo- dinje rade pritožujejo, da jim krofi »ne ratajo«, smo vam za danes pre- skrbeli najbolj zanesljiv recept — in če se iboste ravnale točno po njem, bo- ste letos gotovo imele prvovrstne krofe za pust. V skledo près e jemo 60 dkg bele moke in dodamo: 5 rumenjakov, 6 dkg-pres- nega masla, skodelico smetane in nekaj žlic ruma. V mlačno mleko zdrobimo 2 dkg kvasa in pridamo 10 dkg slad- korja. Maslo penasto vmešamo, dodamo jajca in šele nato stresemo k moki in vse skupaj zameslmo v mehko testo. Dobro stepeno testo pustimo četrt ure, nato pa ga razvaljamo. Z obodom na- režemo kroge [(uporabljamo navadno večji kozarec ali pa skodelico brez ro- čaja), na en krog položimo marmelado, z drugim pa Ewkrijemo, nato pa okrog in okrog pritisnemo s prsti in z obo- dom še enkrat poravnamo obliko. Kro- fe polagamo na toplo desko, ki smo jo pokrili s prtičem in potrosiili z moko ter jih pustimo vzhajati. Ko so že do- volj vzšli, jih 2iačnemo cvreti v vroči masti, od katere se ne sme kaditi. Po- lagamo jih v mast tako, da se opeče najprej zgornji del. Natrpati pa jih ne smemo preveč, da se ne bi dotikali drug drugega. Ponev nato F>okrijemo s pokrovko in jo počasi enakomerno tre- semo. Ko so krofi na eni strani že pe- čeni, jih z iglo obrnemo na drugo stran in zdaj že lahko odkrijemo pokrovko. Vroče počasi polagamo na rešeto in jih posipamo z navadnim ali vanilije vim sladkorjem. Pri masti za krofe pravzaprav ne smemo varčevati, ker bodo lepi in okus- ni samo tedaj, če se bodo pekli tako, da bodo plavali v masti. Ce pa hočete z mastjo le siediti in doseči, da vam krofi ne bodo upijali preveč masti, praktične in izkušene go- spodinje svetujejo, da bi nap>ol vroči masti prilile pol kozarčka žganja, ki krofom ne bo prav nič E>okvarU.o okusa, mast pa bo le počasneje ginevala in boste napekle v njej več krofov. KAKAOVA KREMA Liter mleka postavimo na štedilnik. Posebej pa žvrkljamo v skodelici malo mleka, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, žlico kakaa in en zavojček kakao vega pudinga. Ko mleko zavre, stresemo pri- pravljeno zmes vanj in neprestano žvrkljamo. Krema naj vre 3 do 5 min., nato jo odstavimo in stepamo še na hladnem. Ko je že na pol ohlajena, jo vlijemo v skledo, v katero smo prej na- ložili kekse. Kremo postavimo na mrzlo, da se povsem ohladi. Pred serviranjem stepemo preostali beljak dveh jajc v sneg, primešamo mu malo sladkorja in z njim okrasimo kremo. Sladkosnedneži naj si po vrhu po tresejo še češnje, ku- hane v sladkorju, ali pa kako drugo poljubno vkuhano sadje. Tako priprav- ljena kakaova krema je poceni, zelo okusna, redilna in jo zdravniki pripo- ročajo zlasti slabotnim. O SOLI IN SOLJENJU Pravilno je, da večino jedi solimo že pri pristavljanju h kuhanju in ne šele takrat, ko je jed že pred nami na mizi." Le za pražena jetrca je dobro, da jüi soliš tik preden si jih odstavila od šte- dilnika. Vsa jedila niso enako sprejem- ljiva za sol. Meso, na primer, prenese mnogo več soli kot jajca. In ne poza- bite: kadar mešate jajca za E>otice, kekse ali rezance, vmešajte že kar v rumenjake malo soli. Rumenjaki bodo pri priči še bolj porumeneli in tudi testo bo bolj rumeno kot sicer. Pretirano soljenje škoduje človeške- mu organizmu in zlasti slabo vpliva na živčni sistem. Ce pa se gospodinji le ponesreči, da je jed presolila, si bo po- magala na ta način, da bo juhi pridala nekaj rezin surovega, olupi j enega krom- pirja, ki bo kmalu prevzel odvečno sol nase in jedi ne bo skvarU. okusa. Ce hočete biti zdravi, se nikar ne pri- vadite na preslana jedila. Zato je treba že otroke navajati, da jedo manj slana jedila. Uspešni občni zbor stnúthnía v poizetski tovarni nogavic Med do sedaj izvršenimi občnimi zbori na področju Okrajnega sindikalnega sveta Celje spada polzelski med naj- boljše. Ze referat, ki ga je podal tajnik sindikalne podružnice, je bil vsebinsko zelo bogat. Poleg splošnih iwgledov v zimanje in notranje politične dogodke preteklega leta je referat vseboval obUo uspehov, ki jih je podružnica v preteklem letu imela. Predvsem je raz- vidno, da je bilo organizacijsko delo v tej podružnici sistematično in da niti najmanj ne diši po »kampanjščini«. Imeli so redno vsak mesec sejo uprav- nega odbora, poleg tega pa še veliko obratnih množičnih sestankov, na ka- terih so obravnavali tekoče probleme. Podružnica je organizirala tudi dvoje predavanj in dva zelo uspela sestanka z vajenci. Podružnica ima tudi svojo knjižnico, ki jo člani zelo radi obisku- jejo. Dve sto knjig imajo doslej in 60 bralcev je prebralo skupaj 600 knjig, kar pomeni, da je vsak prebral v lan- skem letu 10 knjig. V Tovarni nogavic na Polzeli 9o lani ustanovili tudi delavsko samopomoč, ki je mnogim članom v nujnih primerih nudila gmotno pomoč, deloma brez- plačno ali pa na kratkoročno ali dolgo- ročno posojilo. Lansiko leto so organizi- rali tri ekskurzije v druge kolektive in se spoznali z njihovimi proizvodnimi problemi. Ob priliki katastrofalne po- plave je 160 članov kolektiva poma- galo reševati ljudsiko premoženje v Skofji vasi. Z uspehom so tudi sodelo- vali na vseh lanskih prireditvah. Tudi sindikalno umetniško društvo Svoboda deluje, predvsem pa pevski zbor. Po- živeti bodo morali še ostale sekcije v društvu. Iz vsega tega je razvidno, da je ko- lektiv v Polzeli ostal v bistvu vedno enoten kljub večkratnim stresi ja jem v upravi podjetja. Kolektiv se zelo trudi, da bi izboljšal proizvodnjo, razširil to- varno ter ustvaril boljše pogoje dela. Na občnem zboru so mnogo o tem raz- pravljali. Govorili so o potrebah na- daljnjih investicij, dalje o zelo perečem stanovanjskem vprašanju, o disciplini v podjetju, o vprašanju surovin itd. Marsikje se občni zbori odvijajo stro- go v okviru problemov podjetja, toda v Polzeli je bilo drugače. Povabili so predsednika polzelske občine in na občnem zboru govorui tudi o problemih izven tovarne, predvsem o komunalnih vprašanjih in o političnem življenju na terenu. Razpravljali so tudi o novem plačnem sistemu. Domenüi so se, da bodo v času določevanja norm delali kar najboljše in tako dosegli pravilne norme, da jih kasneje ne bo treba po- pravljati ter da bodo najboljši delavci imeli interes za večje napore in boljše delo. Nadalje so še razpravljali o so- cialnem zavarovanju, o potrebi delav- ske kuhinje in ureditvi kopalnice v podjetju in še o mnogočem. Poročilo nadzornega odbora je büo zelo kritično in je obravnavalo delo vsakega posameznega vodilnega tova- riša v sindikalni xx>družnici. Toda tudi nadzorni od'bor je poleg manjših očit- kov imel le pretežni del pohvalnih ugotovitev. Po poročUih in razpravi so prešli na volitve novega upravnega od- bora sindikalne podružnice. NASVETI Perilo ali obleka, ki smo jo s рте- vročim likalnikom ožgale, bo kmalu ifobila spet prvotno barvo, če jo bomo takoj pKDmočile v mrzlo vodo in položile na sonce. Manjše okvare bodo takoj izginile, če pa so madeži le prehudi, ponovi postopek nekajkrat. Suha orehova jedrca bodo spet srveža, če jih damo za 24 ur v mrzlo vodo, ali če jih polijemo s slano vročo vodo. Jajca se bodo dalj časa obdržala sveža, če jih natremo s kožo od slanine. Ce ste prismodilile jed, jo spet napra- vite okusno, če takoj odmaknete poso- do s štedilka, jo px>krijete s pokrovko, postavite pod vodovodno pip>o in pu- stite vodo teči na zaprto posodo vsaj 10 minut. Jed nato stresemo v drugo posodo in lahko mimo postrežemo z njo, saj ne bo tudi najbolj občutljivi sladokusec opažu, da je bila jed pri- smojena. Vonj ovčjega mesa marsikomu ni pri- jeten. Toda tudi bravina se da pripra- viti tako, da je ne boste razlikovali od telečjega mesa. Preden začnemo peči ovčje meso, ga za nekaj časa namočimo v mleko. Poparimo ga s kropom, natre- mo s česnom in tako bo izginil ves ne- prijeten vonj po ovci. Industrija volnenih izdelkov »VOLNA« Laško razpisuje mesto Sefa prodaje pogoji: ekonomski tehnikum ali najmanj 5 let prakse v komercialni stroki ter znanjem enega tujih jezikov in korespondentko s perfektnim znanjem nemškega jezika za nabavni oddelek. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na upravo podjetja Naša družina in mladina Ne nasprotujmo idejno vzgojnemu delu šole! Kulturna revolucija pri nas šc vedno traja, saj pomenja odmiranje zaostale, preživele razredne ideologije (idealiz- ma in misticizma) in kulture buržoazije 1er istočasno rast nove socialistične miselnosti. V šoli se je ta preobrat iz- vršil z ločitvijo šole od cerkve in z vedno večjim uveljavljanjem sociali- stične idejnosti v učnovzgojnem delu. V šolah dobiva mladi rod prava znan- stvena znanja in spoznava, da se reli- gijsko pojmovanje sveta, ki priznava nadnaravne sile, ne more vskladiti s pravo znanostjo, ampak znanosti na- sprotuje. Naloga socialistične šole je, da nudi otrokom in mladini znanstvena spoznanja o pojaviti narave, družbe in mišljenja. Namesto religiozniti tolma- čenj naj mladina pridobiva resnična znanstvena pojasnjevanja mnogiti poja- vov. Znanstveno pojasnjevanje narave onemogoča praznoverje in vero v nad- naravne sile in čudeže ter uničuje vsak strati glede tajnosti naravniti pojavov. V sodobni šoli spoznavajo učenci, kako človek obvladuje sile narave in kako z njimi gospodari. Različno poteka kulturna revolucija po naših družinah. Zamenjava misticiz- ma z znanostjo se ne izvrši pri vseh starših in sorodnikih enako hitro, enako lahko, temeljito in dokončno. Res je, da se v zavesti mnogih staršev še ohranja stara idealistična miselnost, da žele imeti otroke vzgojene v istem du- hu. Ce bi v vseh dobah otroci v svo- jih nazorih in spoznanjih ostajali na stopnji staršev, bi še danes ne poznali zidane hiše, ne elektrike, magnetizma in še marsičesa ne. Ker pa temu ni tako, je vsak novi rod nosilec novih, boljših idej in nazorov, s katerimi se uspešneje bori za svoj obstoj in napre- dek. Tako so vsi starši lahko le veseli znanstvenih spoznanj in nazorov svojih otrok, ki jih dobivajo v sodobni šoli, saj ta najt>olje oboroži novi rod za iz- vršitev vseh njegovih nalog v življenju. Mnogi starši to uvidevajo in mirno dopuščajo mladini njeno rast v znan- stvenih in materialističnih prepričanjih, čeprav sami mladini v tem ne morejo več slediti. V nekaterih starših so du- hovne sile starega, odmirajočega idea- lizma še tako močne, da tudi svojim otrokom preprečujejo, kolikor pač mo- rejo, sprejemanje znanstvenih nazorov, kot jih uči šola. Vedno več je staršev, ki so se povsem ločili od neznanstve- nih verovanj in so veseli ter srečni, da njihovi otroci latikp Y šoli zore v na- predne ljudi, ki v vsem priznavajo znanstvena dejstva in po njih uravna- vajo svoje življenje. Oglejmo si neko- liko te različne pogoje idejne vzgoje v naših družinah na' nekaterih prime- rih. Mladinka Ivanka se vozi dnevno s po- deželja v srednjo šolo in ima doma glede idejne vzgoje naslednjo situacijo: »Iz šole pridem ob štirih popoldne lač- na. Ko se najem, imajo doma za mene večkrat pripravljeno kako delo. Ko gredo drugi spat, se jaz ne morem učiti, ker sem izmučena. Težave imam tudi v tem, ker me mati sili z religijo. Ko moram ob nedeljah v cerkev, sem prav nervozna zaradi tega in tistih pridig v cerkvi. Pri pridigah dobim vedno še kak nov dokaz, da je nemogoče, da bi obstojala kaka nadnaravna sila. Za štu- dij v meni na splošno ni ovir. Ovira pa mi je mati, ki mi večkrat oponaša (zla- sti če pravim, da imam mnogo učenja) to, da hodim v šolo.« Mati navedene dijakinje v svoji nerazgledanosti ni za- ostala samo glede nazorov, ampak tu- di v celotnem pojmovanju šole. Ker še ni uvidela pomembne napredne vloge šole, ji je tudi njena znanstvenost in materialistična idejnost povsem tuja. Tudi mladinka Jožica ne najde doma dovolj ugodnih pogojev za svoj sred- nješolski študij, saj je to nerazumevanje v zvezi z nazorsko zaostalostjo doma. Pravi pa tole: »Ko pridem iz šole do- mov, sem utrujena od dolge poti. Učiti se moram v kuhinji, kjer vsi govorijo. Spanja imam premalo, ker se učim ta- krat, ko drugi spe. Večkrat se starši kregajo in pravijo, da sem v šoli čisto napačno vzgojena. Tudi če bi imeli še kaj denarja, ga ne bi dali za moj študij, saj pravijo, da me niso dali zato v šolo, da bi se tako vzgajale kot se«. Takih staršev s tako zaostalimi nazori o na- šem napredku je danes vedno manj, kjer so, pa povzročajo mladini mnogo duševnih težav, saj jo silijo v veliko čustveno razdvojenost, v težke dvome, slabe njeno zaupanje v resničnost šol- skih naukov ier ji otežkočajo veder polet k vsem resnicam o življenju. Resničnost navedenega potrjujejo tu- di besede učiteljice K., ki pravi nasled- nje: »Pri učencu Leonu je prepričanje zelo kočljiva stvar. Teta, ki je predana misticizmu, ima na dečka zelo velik vpliv. Vestno ga zavaja v svoje neznan- stvene nazore. V šoli ga pa učimo dru- gače. Leon je povsod v dvomu in ne ve komu naj verjame. Svojo teto ima zelo rad in ji je za njen irud zelo hva- ležen, a v svetovnem nazoru ima šola prednost. Teto uboga in stori vse, kar mu reče, vendar samo zato, da je ne žali in da ji izkazuje hvaležnost. Teta mu doma ne prepoveduje in ne zanika naukov šole, pove pa mu le, da je sedaj drugače na svetu kot pa je bilo v njeni mladosti, zato bo morda tudi to prav, kar pove učitelj. Ker pa razni obredi ne škodujejo, naj obiskuje tudi te.« Starši z naprednimi materialističnimi prepričanji imajo tudi glede šole in študija otrok napredna stališča, ki v svoji enotnosti s šolo krepe otrokove motive za študij in napredno usmerje- nost. Ista učiteljica ugotavlja to pri učenki Marjetici z naslednjimi bese- dami: »Marjetkini starši imajo povsem pravilen odnos do šole. Navdušujejo otroka za učenje in podpirajo zahteve šole in družbe. So naprednega svetov- nega nazora, ki temelji na znanosti. Imajo pravilen pojem glede verskega vprašanja in v tem smislu vplivajo tudi na otroka. Marjetka povsem pravilno razume versko vprašanje in je na sta- lišču, da to, kar se nikdar ne vidi, ne more obstojati. Ljubi našo sedanjost in se je v njo prav dobro vživela, kar je prav gotovo zasluga skladnega dela staršev in šole.« Mladinka Nada pa je napredni nazor lahko povzela po svojem očetu, kar prikazuje v naslednjem: »Borila sem se v svoji notranjosti za svetovni nazor. Od očeta sem dobila mnogo naprednih misli, a sem se čutila tudi večkrat v notranjosti razdvojeno. V moji duši se je včasih trgalo od bolečine in nezna- nega hrepenenja. Iskala sem nek nov svet, odkritje, do katerega nisem mogla. Cim bolj sem se poglabljala v razne knjige in premišljevanja, tem bolj mi je rasla napredna samozavest. Nenado- ma sem spoznala, da sem čisio očeto-' vega nazora. V boga nisem verovala več in to iz lastnega spoznanja in pre- pričanja. Nihče mi o tem ni razlagal.« Dragi starši, mladina, ki vstopa vsak dan bolj v življenje je upravičena do vaše pomoči in razumevanja pri njenein študiju v šoli. Napredna materialistična in socialistična prepričanja, ki jih šola z znanstvenim poukom gradi, so njena trajna last in bogastvo za uspešno živ Ijenjsko pot in borbK). Vaše soglasje 2 naprednimi nazori šole naj iz dneva dan doživlja tudi vaš otrok, mladinec in mladinka, kot pomembno moralno opo" ro za svojo nazorsko rast. Ko vam pa kak napreden nazor vaših otrok ni ta" koj sprejemljiv, se kolikor morete po-; trudite k razumevanju otroka, ki nal ludi vam posreduje napredna spozna" nja šole. Vedno manj bo potem prime" rov, v katerih otrok duševno trpi in za" ostaja zaradi idejne zaostalosti star; šev m vedno več napredne usmerjenost po naših domovih. Si^- Veliki načrti Ribišicega društva v Celju Ribiško društvo Celje je imelo dne 30. januarja dobro obiskan letni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je dru- štvo vložilo v 1954. letu 175.000 pwDstrv- jega, 65.000 lipanskega in 5000 sulčevega zaroda. Odlov rib je bil obilnejši kot prejšnje leto. — Odlovili so: belih rib 15.323 kg. postrvi 483 kg, lipanov 971 kg, sulcev 168 kg, ščuk pa 229 kg. Društvo ima za to leto veUke načrte. K svoji že obstoječi celjski ribogojnici namerava prizidati gospodarsko poslop- je, ki bo stalo preko 300.000 dinarjev, v Celju pa namerava urediti izplako- valni bazen za krape, ki jih bodo dajali na trg. Največ dela čaka društvo v Zgornji Savinjski dolini, kjer bodo v Savinjo položUi pragove, da bodo na ta način zaščitili ribe pred hudo uro in da bodo pragovi obenem zadrževali prod. Letos bo društvo vložilo v svoje vode 250.000 postrvjega, 200.000 lipanskega in 15.000 sulčevega zaroda. S tem upa, da se bo stalež rib dvignil na tako višino, da bo Savinja prednjačila pred vsemi ostalimi vodami v Sloveniji. Vzorno in napredno ribogojstvo pri nas privablja zadnja leta vedno več tujcev-ribičev v naše kraje. Tako se je za letos že prijavuo 15 Švicarjev, ki bodo prišli nad naše lipane, pa tudi Angleži so se že napovedali. Prvi osta- nejo tu 7 dni, Angleži pa verjetno še dlje. Naša gostinska podjetja bodo go- tovo skrbela, da bodo goste kulturno postregla. Na občnem zboru je tovariš Pelikan prikaz.al slike iz düsseldorfske razstave rib, o kateri je predaval tov. inž. Mikiož. Člani društva so predavatelja in »po- nazoritelja« razstave nagradili z navdu- šenim ploskanjem. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki ribiške organizacije iz Mari- bora in Ljubljane, ki so v imenu svojih društev Celjane prisrčno pozdravili in jim želeli še več uspehov v tem letu. CELJSKI TEDNIJ, 11. febniarja 1955 Stev. 6 — stran 5 [UMRL |E DR. FRANCE КОТН»Г| v ponedeljek, 7. februarja tjutraj so celjski kulturni de- lavci izvedeli bridko novico, ¿a je v noči od nedelje na po- nedeljek umrl njihov nestor France Kotnik. Njegovi Enanci in prijatelji, ki so spo- štovali njegovo zdravo pošte-, nje, njegovo preudarno raz- sodnost, predvsem pa njegovo obsežno znanje, so vedeli, da -3 muči zavratna bolezen že ^es čas od njegove sedemdeset- letnice. Toda niso si mogli mi- sliti, da bo tako hitro stria nje- govo žilavo koroško naravo, ki je do zadnjega skrivala visoko gtevilo njegovih let. Njegovo delo je bilo zlasti Badnja leta tiho in nesebično, da ga Celjani skoraj niso po- gnali, a zato tem bolj tehtno, da je doživljalo pritoanja naj- večjih znanstvenikov doma in V tujini. Bil je znanstveni de- lavec Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti v njenem Inštitutu za slovensko narodo- pisje, mednarodna znanstvena organizacija etnografov, ki ima svoj sedež v Parizu pod okriljem UNESCA, pa ga je kot prvega Slovenca izvolila za svojega dopisnega člana. O teh časteh ni rad govoril, samo dobrim prijateljem je iskreno odkril, kako ga veseli, da priznavajo njegovo delo in njegove izsledke. To je zdravi nesebični ix)nos nad lastnim delom, kakršnega premorejo le redki možje, ki jim je tekla zibel še v dobi naj- Avečjega individualizma. ^ * Saj zdaj, ko ne more več protestirati, da se toliko piše o njem, kakor je to storil pred dvema letoma ob svoji se- demdesetletnici, pa je prav, da tudi Celjani, med katerimi je živel ves čas od leta 1933, razen med okupacijo, ko je moral bežati v Ljubljano, zve v obrisih za njegovo življenjsko pot in za nje- govo delo. Zibelka mu je stekla jeseni leta 1882 pod Uršljo goro v trdni kmečki hiši pri Zupancu na Dobrijah blizu Gu- štanja. Čeprav je bil najstarejši sin, je šel v šole. V Celovcu je v letih 1894 do 1902 končal gimnazijo. Tu mu je lju- bezen do rodne zemlje in materinega jezika, ki jo je prinesel od doma, po- globil in utrdil njegov profesor dr. Ja- kob Sket, znan jezikoslovec in ljudski pisatelj, ki je nadaljeval tradicijo svo- jega prednika Antona Janežiča ter vzgojil vrsto slovenskih zavednih ko- roških izobražencev. Tudi France Kot- nik se je že kot dijak uvrstil med utrje- valce slovenstva na Koroškem in prid- no pisal leposlovne ter narodopisne črtice v celovški list »Mir«, V letih študija na univerzi v Gradcu (1903 do 1907), ki jih je uspešno zaključil z doktoratom (1908). si je ustvaril trdno fuološko in zgodovinsko znanje. Na njegovo usmerjenost k slovenskemu na- rodopisju je poleg dr. Karla Streklja odločilno vplival zlasti dr. Matija Mur- ko. France Kotnik je bil med Slovenci njegov najbolj zvesti učenec. Ko se je po promociji vrnil kot profesor na ce- lovško gimnazijo, je lahko še bolj uspešno stavil svoje sile na razpolago utrjevanju slovenske politične in kul- turne zavesti v tem ogroženem predelu slovenske zemlje. Pridružil se je matici slovenske narodne prebuje v Celovcu, Mohorjevi družbi, in od tedaj vseskozi z nesebično delavnostjo in preudarno besedo pomagal usmerjati delo te naj- starejše slovenske ljudske knjižne družbe k zdravi vsenarodni kvilturno- p>olitični prebuji. V letih po prvi sve- tovni vojni mu je pri ohranjanju tega zdravega izročila družbinih koroških ustanoviteljev nudu najmočnejšo oporo pisatelj F. S. Finžgar, ki je skozi vsa ta leta urejal mohorske knjige. Ta dva moža sta znala varovati družbi njeno častitljivo dobro ime in sloves. Dr. Kot- nik ni mogel nikdar ravnati drugače, kajti njegova osebnost je zrasla in se prekalila v trdem boju za ogrožene na- rodne pravice slovenskega koroškega ljudstva. Tu ima svoje korenine tudi prisrčno prijateljstvo, ki ga je vezalo z bližnjim rojakom iz Kotel j, Prežiho- vim Vorancem. Sin bajtarja in sin trdnega kmeta sta s svojim poštenjem premostila razredne razlike in se zdru- žila v delu za svoje ljudstvo ter v borbi za njegove pravice. Prav ta zakoreninjenost v ljudstvu daje najvidnejši pečat tudi znanstve- nemu delu pokojnega dr. Kotnika. To je vidno v njegovem skrbnem zbiranju in znanstvenem pretresanju kulturno- zgodovinskega in literarnozgodovin- skega gradiva, med katerim se odli- kujejo zlasti njegove razprave o živ- ljenju in delu o koroških in štajerskih ljudskih pesnikov, bukovnikov, zlasti Andreja Šusterja-Drabosnjaka ter ob- jave starih koroških ljudskih iger. Se bolj pa velja to za njegovo najljubše znanstveno področje, za slovensko na- rodopisje. To je najobsežnejši in naj- tehtnejši del njegovih znanstvenih pri- zadevanj in tu je dosegel tudi največje Uspehe in največ priznanja. Pri tem delu se ni omejeval samo na rodno ko- roško ljudstvo, kjer so narodopisne prvine ohranjene v najbolj pristni prvotni obliki, ampak je zasledoval njihovo pretakanje po vseh slovenskih pokrajinah. S trezno ^anstveno pre- udarnostjo in z zdravim realizmom je odgrinjal nepristne prevleke, s kateri- mi so prekrili slovensko ljudsko blago romantični zanesenjaki, in zapisoval slo- venske ljudske pesmi, pripovedke, pre- govore ter opisoval običaje v nepotvor- jeni prvotni obliki. Največja njegova zasluga pa je, da je. sistematično raz- širu. slovensko narodopisje tudi s točni- mi opisi ljudske materialne kulture in s tem postavil tej veji slovenske znan- stvene delavnosti trdne osnove. Čeprav ni predaval z univerzitetne katedre, se je okrog njega zbralo mnogo učencev in sodelavcev, ki so skupno napisali prvi znanstveni obris slovenske etno- grafije pod naslovom Narodopisje Slo- vencev v dveh zajetnih knjigah, v ka- terih so Kotnikovi prispevki med naj- tehtnejšimi. Njegovo knjigo Slovenske starosvetnosti, v kateri je zbral svoje najboljše narodopisne članke in raz- prave, pa odlikuje poleg znanstvene tehtnosti tudi plemenita poljudnost, ki nudi izsledke te iz ljudstva zrasle zna- nosti spet nazaj ljudstvu. Povsod, kjer je služboval kot profe- sor: v Celovcu, v Ptuju, v Ljubljani in naposled v Celju je s svojim znanjem in s svojo delavnostjo mnogo napravil za dvig kvalitete zgodovinskih in na- rodopisnih raziskovanj v okviru slo- venskih muzejev in znanstvenih dru- štev. V teh okvirih je pisal svoje raz- prave, katerih število presega števillco 200. Pi-edvsem zaradi njihove znanstve- ne pomembnosti so ga mnoga znanstv. društva počastila s častnim članstvom. Poleg njegove delavnosti za Slovensko Koroško, pri Mohorjevi družbi, v ko- roških šolah (v času plebiscita je bü ravnatelj slovenske gimnazije v Ve- likovcu), pri koroških slovenskih listih in v društvih koroških Slovencev ne smemo prezreti tudi njegovega šolni- škega dela. Mnogi učitelji in profesorji ne morejo pozabiti časa, ko jih je kot prosvetni inšpektor znal razumno za- ščititi pred preganjanjem reakcionar- nih režimov zaradi njihovega napred- nega družbenega nazora. Tudi v Celju je dr. Kotnik leta 1951 zbral okrog sebe malo narodopisno sku- pino in jo vodu pri raziskovanju ljud- ske duhovne in materialne kulture na tem območju. Z moderipmi znanstveni- mi metodami je ta skupina že nekaj let vsako poletje zbirala narodopisno gradivo, najprej na saminah nad Gor- njim gradom, nato nad Jurkloštrom, v okolici Podsrede in Šmarja. V zim- skih mesecih pa je pod njegovim skrb- nim mentorstvom to gradivo obdelovala na sestankih, pripravljala predmete za etnografsko zbirko v celjskem pokra- jinskem muzeju, zapiske o ljudski kul- turi in znanstveno zaokrožene probleme pa urejala za tisk. Prav ko so v tiskar- ni postavili prve stolpce za knjigo narodopisnega gradiva s celjskega ob- močja, je omahnUa neutrudna roka za- četnika in mentorja te mlade skupine narodopisnih raziskovalcev. Nič več se ne bodo mogli opirati na njegove trezne, preudarno uravnavajoče znanstvene misli in besede. Morali bodo sami po poti, ki jo je pokazal. V spomin na njegovo nesebično delavnost bodo to radi storili, čeprav se zavedajo, da ne bodo mogli doseči tiste tehtnosti kakor pod njegovim zanesljivim znanstvenim vodstvom. Ostala pa jim bo od njega vcepljena ljubezen do ljudskih prvin, do vsega tistega, kar je ob njegovi sedemdesetletnici označil s pesniško besedo njegov rojak in učenec dr. Fr. Sušnik: »To ni visoka pesem sloven- skega duha, to je tiho tkanje slovenske ljudske duše, podobno utripom večne uro in čuje jo le tisti, ki zna uho svo- jega srca prisloniti na njo.« n. Iiepo uspela Prešernova proslava v Štorah DPD »Svoboda« v Storah je priredila v ponedeljek, 7. februarja, v prostorih kulturnega doma Prešernovo proslavo, ki je bila skrbno pripravljena in res dobro izvedena. V nabito polni dvorani kulturnega doma so gledalci z zanima- njem sledili bogatemu programu, ki so ga izvajali moški in mešani pevski zbor, godtva na pihala, recitatorji in solisti, folklorna skupina pa je poskrbela za živo sliko in plesno točko »Povodni mož«. Posebno dobro je bila zamišljena slika, ko je Prešeren sam govoril zbrani množici, obujal spomine na svojo dobo in se veselil preporoda in zmag sloven- skih delovnih množic. Vmes so se vr- stile solo točke (pevske), ples »Povodni mož«, delavski in mladinski zastopniki pa so se poklonili Prešernu. Spored je bil pester, občinstvo pa zadovoljno. Prireditev je pokazala, da so se na njo dobro pripravili, zato pomeni kako- vostno dober korak naprej, kar zago- tavlja tudi pri bodočih prireditvah ta- ko zadovoljiv obisk, »Svoboda« dokazuje, da resno skrbi za kakovost nastopov. To kažejo na- stopi pevskih zborov in godbe na pi- hala, ki jo vadi sedaj novi kapelnik. Zadovoljiv napredek kaže tudi režiser, mladinec Legvart Franc. Občinstvo iz Stor in okolice je zadovoljno, da gleda vedno kvalitetnejše prireditve. OleipšeTalno in turistično društvo Celje TRADICIONALNA XXVIII. MASKARADA Pustni torek — Narodni dom USPELA PROSLAVA PREŠERNOVEGA DNE NA UČITELJIŠČU Prešernov kulturni praznik, 8. februar, so dostojno proslavili tudi celjski uči- telj iščniki. Naštudirali so pester kul- turni spored, na katerem je sodelovalo KUD »Oton Zupančič« s svojimi sek- cijami. Izčrpni uvodni besedi o Prešernu kot človeku in pesniku in njegovem pome- nu, kot napredno usmerjenemu člove- koljubu, so sledile recitacije njegovih pesmi in glasbene točke, od katerih je zlasti ugajal odlomek iz Peethovnove V. simfonije. Na koncu prireditve pa je še mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Ferlinca ubrano zapel 4 pesmi POSNEMAJTE STEKLARJE V ROGAŠKI SLATINI Steklarna v Rogaški Slatini je imela lani 150 članov Prešernove družbe, letos pa je njihovo število že podvojila na 300. Ta uspeh je bil dosežen v prav kratkem času po zaslugi prizadevnih poverjenikov in ob dobri reklami„ ki so jo opravile zadnje zelo kvalitetne in koristne knjige same. Posnemajmo lepi zgled zavednih in naprednih slatinskih steitlarjev!________________ KONCERT VIOLINISTKE Jelke Stanič-Krekove in Marjana Lipovška Preteklo sredo je v dvorani Narodne- ga doma koncertirala naša znana vio- linistka Jelka Stanič-Krekova ob spremljavi Marijana Lipovška. 2e imena sama nam povedo, da gre za kvaliteten koncert, ker je nedvomno hil namen Glasbene šole v ciklusu teh štirih koncertov, posredovati čim višjo kvaliteto, posebno če upoštevamo na- povedani nastop evropsko znane pia- nistke Melite Lorkovičeve v sredo, 16. februarja. Kot prva je bua izvedena Brahmsova Sonata v G-duru op. 78 v treh stavkih, variirana na komaj zaznavnih osnovnih motivih, z nasičenimi Iiarmonskimi obli- kami, ki tako karakterizira jo vsa njego- va, zlasti pa simfonična dela. Prokofjeva Sonata op. 94 št. 2 je bü» tehnično najbolj zahtevna skladba tega večera; zlasti je izstopil tretji stavek — Sherzo— kjer se pizzicati obeh rok, ter težka, dramatična klavirska sprem- ljava zlivajo v enoten lik modernistično navdahnjene ruske narodne motivike. Za tiste, ki dajo več na tehniko, je bil to nedvomno vrh večera, dočim so pri- jatelji melodike prišli na svoj račun ob Romunskih plesih Bele Bartoka. Kot tretja točka so bile izvedene štiri skladbe M. Lipovška: Allegro amabile, Andante, Andantino moderato, ter Pre- sto e leggero. Zlasti zadnja ima najbolj poudarjeno osebno obeležje skladate- lja. To je bila prva izvedba v Celju, občinstvo pa je skladatelja nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem in ga več- krat klicalo na oder. Na koncu je bUo izvedeno še šest Romunskih plesov Bele Bartoka, kate- remu je uspelo presaditi sočne ljudske motive brez popačen ja v svojski svet njemu lastnega liarmonskega obliko- vanja. Ker so bile skladbe kratke, občbistvo presenečeno ob prehitrem koncu ni ne- ttalo aplavdirati, nakar je solistka z dovršeno interpretacijo izvedla Karola Szymanovskega skladbo Studenec v Aretuzi. Violinski part je globoko lirič- no občuten, dočim je klavirski рк)polen in neposreden posnetek žuborenja po- točka. Ta, z mojstrsko roko napisana skladba je kot prelepa, čista glasbena iKKioba bua dostojen zaključek koncerta. Solistko, poleg visoke tehnične zmog- ljivosti, odlikuje zlasti globok, poln in žametast ton. Celjsko koncertno občinstvo želi z izvajalcema tega koncerta skorajšnjega snidenja! M. B. PEDAGOŠKI SEMINAR V CELJU Na celjskem učiteljišču je bil v ne- deljo pedagoški seminar, ki ga je pri- redila Zveza pedagoških društev v Ljubljani. Prispeli so zastopniki peda- goških društev iz več okrajev, celo iz pi-ecej oddaljenih Jesenic. Na sedežu celjskega Pedagoškega društva so se -zbrani pedagogi pod vodstvom univer- zitetnega profesorja dr. Smldt Vlada lotili težke, toda nadvse koristne nalo- ge: proučevanje naše mladine. Da bi s tem delom začeli smotrno, enotno in znanstveno, so najprej po- slušali referat priznanega pedagoga to- variša Šilih Gustava iz Maribora. Pre- daval je o metodah opazovanja in pro- učevanja otroka. Ta problem je v mno- gih naprednih državah že proučen in v splošni rabi. Pri nas smo ga začeU reševati že pred vojno, ki je delo pre- kinila. O njem nas je seznanjal Celja- nom znani in priljubljeni pedagog prof. dr. Zgeč. Predavanje prof. SUiha je imelo na- men to delo zopet obnoviti, ker je velike važnosti za pravilno vzgojo naše mla- dine in izboljšanje našega šolstva. Ce hočemo otroka in mladinca dobro vzga- jati, ga moramo istočasno znanstveno opazovati in psihološko SF>02nai:i. To ve- lja tudi za starše in vse vzgojitelje. V tesni povezavi z ljubljanskim Psiholo- škim inštitutom bodo pedagoška dru- štva s svojo Zvezo na čelu prenesla pravUno proučevanje otroka tudi na ostale prosvetne delavce, kar bo velike koristi za izboljšanje vzgojnih in učnih metod. Iz takega proučevanja se bodo pri- nas razvile poklicne svetovalnice, ki so nam nujno potrebne. Tudi uvedba šolskih psihologov bo nov korak k na- predku mladinske vzgoje in pedagoške znanosti —nik V CELJSKElVi GLEDALIŠČU: ShahespeoFov Hamlet (Pred premiero 12. februarja 1955) Končno je tako daleč: v soboto zve- čer bo v celjskem gledališču premiera Shakespearovega HAMLETA, enega najpomembnejših, pa tudi najzahtev- nejših in najteže uprizorjenih del sve- tovnega dramskega slovstva. Končno je tako daleč, pravim, kajti zaradi cele gore organizacijsko tehničnih težav in ovir smo morali premiero dvakrat pre- staviti. To so takoj izkoristili nekateri naši nasprotniki in lansirali vesti, da smo sredi dela in študija obupali in da smo Hamleta odstavili z repertoarja. Resnici na ljubo:prav nič čudnega bi ne bilo, če bi bili obupali, kajti Hamlet je celo za stara in preizkušena gleda- lišča zelo tvegan preizkus, kaj torej za tako mlad umetniški in tehnični an- sambel kot ga ima celjsko gledališče. Umetniške in tehnične zahteve Shakes- parovega Hamleta so tolikšne, da jih je mogoče obvladati samo s skrajnim naporom in s koncentracijo vseh sii Vsega tega smo se temeljito zavedali, preden smo se dela lotili Zavestno in hote smo postavili zmogljivost mladega celjskega gledališča, svojo ustvarjalno suo, talent in znanje pred to tvegano preizkušnjo. Razvojna pot celjskega gledališča mora nenehno navzgor. Upri- zoritev Hamleta bo mejnik, razgledna točka, na kateri bomo pregledali svoje bojne vrste v umetniških borbenih podvigih, spopad, v katerem se bomo prekalili za nadaljnjo borbo in umet- niško ustvarjanje. Vsem, ki so mnenja, da smo segli previsoko, da je naša odločitev plod zaletave in lahkomiselne prepotence, pa pravimo: vidimo se na premieri. Predstavili se bomo z ekspe- rimentalno uprizoritvijo mladih gleda- liščnikov, z dramo o Hamletu, kakor jo razumemo mladi ljudje, s tako njeno podobo, v kakršni smo skoncentrirali v pogledu igre, režije, scene, kostuma in glasbe vse bistveno značilne ele- mente mladega modernega gledališča. Hamleta je v Celju zrežiral kot gost Dino Radojević iz Zagreba, sceno je prispeval arh. Sveta Jovanovič, kostu- me Mija Jarčeva, izvirno glasbo, ki jo izvaja orkester Radia Ljubljane, pa je skomponiral Bojan Adamič. Hamleta igra Janez Eržen. Premiera bo v solxìto, 12, februarja ob 19,30. Posebej opvozarjamo, da se vse večerne predstave .Hamleta začenjajo že ob pol osmih. Abonente premierske- ga abonmaja opozarjamo, da imajo predstavo izjemoma v soboto. Vse tiste abonente, ki se premiere ne bodo mogli udeležiti, prosimo, da svoje prostore odpovedo v upravi ali pri blagajni. Za premiero je najavljenih večje število gostov iz Ljubljane in Zagreba, za ka- tere so nam potrebni prostori — Pre- mierskim abonentom, ki bodo v soboto zadržani in bodo svoje prostore odpo- vedali, bodo v zameno zagotovljena mesta na poznejših predstavah. Gledališče vabi šole in delovne ko- lektive iz mesta in okolice, da se pri- javijo za kolektivni obisk, za katerega veljajo znižane cene. Obisk Hamleta v celjskem gledališču bo merilo kulturne ravni Celja z zaledjem. — Pripominja- mo, da so gostovanja s Hamletom za- radi tehničnih ovir nemogoča. Občin- stvo iz okolice vabimo, da organizira obisk s Putnikovi mi posebnimi vlaki, Lojze Fuipič ^ Melita Lorkovič, profesor na Akade- miji za glasbo v Beogradu, je v pre- teklem mesecu z velikim uspehom kon- certirala v Belgiji in Švici. V Celju ima koncert v sredo, 16, februarja 1955, v Narodnem domu. Sfter. e — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 11. februarja 195& Iz Celja ... Vprašanje odpadnih voda ]e treba v Celju najhitreje urediti Nedavno je imela komisija za uredi- tev čistilnih naprav pri odseku za go- ■podarstvo LOMO Celje sejo, na kateri BO razpravljali o problemu odpadnih ▼oda celjske industrije. Sejo je vodil ljudski odbornik tov. Rado Jenko, po- leg deligiranih odbornikov pa sta bila navzoča tudi zastopnika ribiškega in turistično-olepševalnega društva mesta Celja. Na seji so ugotovili, da z ureditvijo iistilnih naprav v celjskih industrij- ikih podjetjih ni mogoče več odlašati. To vprašanje je bilo iz leta v leto od- rinjeno na stran, čeprav je ta problem ▼edno znova povzročal veliko škodo zlasti pa lani, ko je bil uničen skoraj ▼es ribji zarod. Vrhu tega, da z za- strupljanjem rib povzročajo odpadne vode veliko gospodarsko škodo, je Vo- glajna tudi velik kamen spodtike v od- nosu na Ureditev in čistočo mesta Celja. Ze lani je bilo to vprašanje postavljeno na ostrino, toda kot izgleda se v vod- stvih celjskih industrijskih podjetjij ne zmenijo dosti, da bi to nepravilnost odstranili. Edino kolektiv Železarne v Storah je stvar razumel in podvzel vse potrebne korake, tako da so le tam či- stilne naprave že tik pred spustitvijo ▼ pogon. Komisija je na seji sklenila, da mora v najkrajšem času biti to vprašanje urejeno. Predložila je LOMO zahtevek, da s predpisi prisili celjsko industrijo k ureditvi teh vprašanj. V tem zahtev- ku predlaga tudi, da naj celjska indu- strijska podjetja predložijo idejne osnutke predvidenih čistilnih naprav vsaj do konca marca v letošnjem letu. To vprašanje gotovo ni samo v inte- resu komisije, temveč je želja vsega celjskega prebivalstva, kajti vsi, zlasti pa oni ob Voglajni več ali manj nosijo posledice tega neurejenega vprašanja bodisi v zdravstvenem ali gmotnem pogledu. _ OB OBČNEM ZBORU INVALIDOV I. RAJONA V CELJU Prefeklo nefelio popoldne je inva- lidska organizacija 7vcze VVI I. rajona imela redni letni občni zbor. Predsednik invalidske organizacije tov. Osel Franc je pozdravil vse na- vzoče in še posebej delegata OLO Celje, tov. Lipovca. Izčrpno je podal pregled notranje in zunanje poli'ikc naše države ter očrtal naloge in smer- nice za bodoče delo invalidske orga- nizacije. Tajnik tov. Kincl Franjo je poudaril, da je invalidska organizacija skromna in v glavnem potrebuje le pomoč in podporo, kaj*i posebniti, vidnih uspehov kot vojni invalidi skupnosM ne morejo več da4. kakor bi želeli. Enkrat za vse- fej pa je treba odpraviti pri invalidih miselnost o manjvrednosti v človeški družbi, za katero so žrtvovali svoje zdravje. Skrb za otroke padlih borcev in njih vzgojo mora biM prva in največja skrb odbora. Ob priliki katastrofalne po- plave v Celju je bila s strani organi- zacije I. rajona dodeljena 16 najbolj prizadetim poplavljencem — invalidom takojšnja pomoč v znesku 104.000 din. Invalidi so sodelovali na proslavi mest- nega občinskega praznika Celja 20. ju- lija in na proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Ob priliki »Tedna otro- ka« in ob Dnevu republike so se po- brigali za otroke padlih borcev z ob- daritvijo z zimskimi oblekami in čevlji. Sodelovanje in odnos z organi oblasü in z množičnimi organizacijami 75, SZDL in RK sta bila na mestu in rodila popoten uspeh. Blagajničarka tov. Tilčka Svetko ima veliko zaslugo, da je v celoti pobrala članarino in pridobila 80% naročnikov- invalidov za »Invalidski vestnik«. Po izvršenih formalnoslih za voliWe novega upravnega in nadzornega od- bora se je razvila živahna razprava. Delegat tov. Lipovec je drage volje dajal potrebna navodila in pojasnila na vprašanja invalidov ter vojnih vdov v zvezi priznanja novega invalidskega dodaika, zdravljenja invalidov, štipen- dij, popusta na železnici i. t. d. F. K. ŠOFERJI SE OGLAŠAJO Ko Tsa društva in orjçenizaeije т tem času polagajo svoje obračune na letnih skupščinah, je tudi drnštvo poklicnih šoferjev in avtomeh«- nikov pred isto nalogo. O vseh nspehih, ne- uspehih in o bodočih nalogah našega mladega društva se boste seznanili na 111. redni letni skupščini, ki bo v nedeljo, dne 15. II. 1955 т veliki dvorani Okrajnega sindikalnega sveta т Celju s pričetkom ob 8. uri dopoldne. Zato pozivamo vse šoferje in avtomehanike iz Celja in okolice, da se skupščine polnoštevilno ■deiežijo. Odbor. Gibanjs prebjvaiciv v Celja ▼ časm od 29. I. do 5. II. 1955 je bilo rojenik 25 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Stjepan Pavić, gradbeni delavec in Marija Horvat, tkalka, oba iz Celja; Ernest Blazon, absolvent TVS iz Ljubljane in Vlaruša Bostele, bančna uslužbenka iz Celja; Janez Bizjak, zi- darski pomočnik iz Kočnega in Pavla Dacar, koharska pomočnica iz Celja; Zdravko - Ivan Smrkolj, pora. kem. mojster in Ana - Julijana Inienšek, nameščenka, oba iz Celja; Slavko Ja- nežič, študent in Marija Okorn, blagajničarka, oba iz Smarjete, občina Rimske Toplice. Umrli so: Elizabeta Breznik, gospodinja iz Celja, stara 77 let; Ana Košak, poljedelka iz lirastja, obči- na Loka pri Zusnia. stara 2U let; Zofija Lipičnik, nameščenka iz Ljubljane, stara 39 let; Antonij« Pire, gospodinja iz Celja, stara 8t let. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Prvo predavanje iz ciklusa predavanj o plasbi bo v torek, 15. februarja ob 18,50 na učiteljšču. Govoril bo prof. Boris Ferlinc o temi: Uvod ▼ glasbo in bistvo glasbe. Vpisovanje še traja adla na spolzki cesti in si zlomila nogo. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. Na cesti Zidani most—Radeče se je to dni pripetila težka prometna nesre- ča. Srečala sta se doslej še neznani 10 tonski kamion s prikplico in 3 tonski kamion, last Vzgojno-po bol j sevalnega zavoda iz Hotemeža pri Radečah. To- vornjak, ki je vozil cement v Hotemež, se je pri srečanju prevrnil po obcestni strmini ter obstal med drevjem nad Savo. Na kamionu so bili zraven šo- ferja še štirje moški. Eden od njih, in sicer Franc Azič iz Celja, je bil pri nesreči mrtev, dva sta bila težje po- škodovana, šofer in še eden sta dobili lažje poškodbe. Vse ponesrečence sc takoj prepeljali v celjsko bolnišnico Ni še pojasnjeno, kako se je пезгесг pripetUa, obsojanja vredno pa je, da je šofer 10 tonskega kamiona svoje vozil< pognal in pobegniL IVAN MALGAJ Dne 1. februarja t. 1. je bil pokopan v Šentjurju pri Celju najstarejši brat koroškega heroja iz prve svetovne vojne Franca Malgaja — Ivan Malgaj. Po dovršeni meščanski šoli je vstopil v službo pri bivši južni železnici, pri ka'eri je služil tudi njegov oče. Seveda je bila prva uprava njegovega poslo- dajalca nemška in na slovenskih pro- gah ponemčevalna, kar je mladega uradnika bolelo. Zato je bil kmalu znan kot »upornik«, ker pa je bil službeno izborno podkovan in marljiv, da mu pri tem niso mogli nagajati, so mu na- gajali tako, da so ga neprestano pre- meščali. Menjal je okoli *ridese< služ- benih mest po vsej tedanji Avtriji. Za- radi tega še vedno ni klonil in se pro- dal. Ostal je vedno narodno zaveden in delaven Slovenec. Po zlomu Avtrije je bil nazadnje postajni načelnik v Gornji Radgoni, od koder je tudi stopil v pokoj. Ves čas službovanja in tudi po'Cm je marljivo pisal strokovne član- ke in zanimive reportaže v raznih čas- nikih. Njegovo življenjsko delo je bila Zgodovina železniškega prometa, v ka- teri je zbral na stoline podatkov o raz- voju in pomenu te važne panoge sve- tovnega gospodarstva. 2al ni našel za- ložnika. Bil je izreden ljubitelj knjig in je nabral v svojem življenju (lani jeseni je bil star 80 let) zelo veliko knjig, katerih del je zapustil celjski študijski knjižnici. EdinsWena je njegova zbirka izrezkov člankov iz vseh mogočeh ča- sopisov, ki sega do leta 1919 nazaj. V njej so zbrani tudi vsi njegovi tiskani članki, zlasM iz ožje zgodovine Šent- jurja pri Celju. Zelo veliko spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilni govori so pri- ča, da je bil priljubljen in spoštovan pri vseh. Fr. 5, IZ RIMSKIH TOPLIC V Rimskih Toplicah je že dalj časa trenje zaradi dvorane, ki je p>riključena gostilni pri px)staji. Dvorano je obnovil Okrajni ljudski odbor. Pogodbo za vzdr- ževanje in uporabo dvorane pa je ob- činski ljudski odbor sklenil kar z dve- ma predstavnikoma, to je z gostinskim podj. in telovadnim društvom Partizan. Zdaj se prepirajo kdo ima prednost pri uporabi dvorane in kdo jo naj čisti ter vzdržuje. Telovadci v Rimskih Topli- cah so mnenja, da bi bilo prav, če bi prednost imeia mladina s telovadbo in da je gostiln že itak preveč. ... in zaledja Področje kozjanske komafie se siri O dokončni obliki bodoče kozjanske komune je naš list že obširno pisal. Vendar se je to nanašalo samo na obči- ne Lesično, Kozje in Polje ob So tli, ki bo vključeno v bodočo komunsko obči- no. Poročali smo tudi, da sta poleg teh občin geografsko vezani na kozjansko tudi občini Bistrica ob Sotli in Podreda. Vendar tokrat do nekega sklepa še ni prišlo. Te dni pa so bili zbori volivcev na področjih občin Bistrica in Podsreda, volivci so dokončno odločili, da se pri- ključijo kozjanski komuni. Tu in tam se je govorilo, da je bilo precej agita- cije od strani Kozjancev. S priključitvijo teh predelov kozjan- ski komuni se bo teritorialni obseg ob- čine znatno povečal in bo prva njena skrb, da se z vsemi sredstvi loti teme- ljite preobrazbe kmetijstva, živinoreje, vinogradništva in sadjarstva. V nedeljo, dne 6. t. m. je bil v Koz- jem dobro obiskan zbor živinorejcev kozjanskega področja. Zbor je vodil živinozdravnik dr. Sok Anton. Na zbo- ru je bil navzoč delegat OZZ Celje, tov. Jurak. Temeljito so se pogovorili o bo- doči živinoreji, sprejeli so sklepe in pro- račun za živinorejski odsek ter odobrili živinorejski pravilnik. Novi odbor živi- norejskega odseka šteje 11 članov. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Anton Sok. V odbor so bili izvoljeni najboljši živinorejci, kar je jamstvo, da se bo ta odsek temeljito pobrigal za izboljšanje živinoreje. Na območju občine Kozje so pristo- pili kar najresneje k zatiranju sadnih škodljivcev. Ekipe za škropljenje sad- nega drevja so stalno na terenu. Do sedaj so že oškropili okoli 150 sadnih dreves. Tudi čiščenje poteka v redu in zelo resno. Le tu in tam je še kaic zaostankar, ki ne misli resno, vendar se bodo tudi ti prepričali, da je sad- jarstvo ena glavnih panog za zboljša- nje življenjske ravni tukajšnjih kme- tovalcev. _[_ IZ LIBOJ Sindikalni svet delavcev in uslužben- cev Keramične industrije Liboje bo imel v nedeljo redni letni občni zbor na katerega vabi tudi predstavnike so- sednih kolektivov ter političnih in pro- svetnih organizacij. O SAVINJSKEM LOKALNEM VLAKU V vseh industrijskih središčih si pri- zadevajo odgovorni organi, da bi de- lavci porabili čim manj časa za vožnjo na delo in z dela domov. Tega pa ni mogoče trditi za Savinjsko progo od Celja do Velenja. Iz te smeri prihaja dnevno na delo v Celje okoli 600 de- lavcev in nameščencev, ki imajo v ve- čini delovni čas od 6. do 14. ure. Ju- tranji vlak je zelo ugoden s prihodom v Celje ob 5,40. Precej drugače je ob povratku, ko prvi vlak pelje ob 13,15, to se pravi takrat, ko še vsi delajo. Naslednji vlak pelje šele ob 16,40, to se pravi, da delavci in nameščenci ta- vajo v Celju polni 2 uri in 40 minut. Ureditev tega vprašanja po vsej priliki spada tudi v izboljšanje življenjskega standarda. Ureditev tega vprašanja naj bi bil prispevek k njegovemu izboljša- nju. Sindikalne organizacije so že pod- vzemale razne korake, vendar se do- zdeva, da je akcija prenehala, čim je uprava JDŽ vzela to na znanje. Naj- primerneje bi bilo tako, da bi vlak ob 13,15, ki nima nobenih zvez z drugimi vlaki, vozil ob 14 20. Takega ukrepa bi bili delovni ljudje iz Savinjske do- line zek) veseli. PODOBNO NA PROGI CELJE—ŠENTJUR Tudi v Železarno Štore se vozi ve- liko število delavcev, saj je stanovanj- ski problem v Storah prav tako pereč kot drugod. Železarna se je po vojni povečala, saj zaposluje desetkrat več delavcev kot pred vojno, potem je jasno, da je vlak, ki vozi iz Celja proti Rogatcu prenapolnjen. Po navadi pri- p>elje že v Store prepoln, tako, da se delavci poslužujejo poleg hodnikov in stopnic še odbijačev, kar jih spravlja v življenjsko nevarnost. Etodajmo še zdravje, odnosno prehlad, revmatizem itd. Nujno je, da se tako stanje izboljša, odpraviti pa ga bo mogoče le na način, da se »Rogatčanu« doda še dva ix)tniška vagona. %ШЏ pranim v eiliski ektiici v časi od 29. I. do 5. II. 1955 je bilo rojenih 11 dečkov in 9 deklic. Poročili so se; Anton Mesič, posestnik iz Polzele in Terezija Kosec, kmečka hči iz Ločice ob Savinji; Martin Kotnik, električar iz Založ, občina Polzela in Marija Kramer, gospodinjska pomočnica iz Za- l'>ž. občina Polzela; Jože Grobler, nameščenec iz Celja in Anica Golavšek, kmečka hči iz Loke, občina Tabor; Jože Golavšek, kmečki sin iz Loke, občina Tabor in Marija Goroševšek, kmečka hči iz Loke; Ivan Jelene, posestnik iz Brodnic in Marija Lipovšek, poljedelka iz Škofe, oba iz občine Rimske Toplice; Janez Doberšek, poljski delavec iz Babne gore in Anéela Koprive, poljska delavka iz Jelc, oba iz občine Slivnica pri Celja; Jakob Vrečko, poljski delavec iz Kostrivnice in Berta Račko, poljska delavka iz Jelc, oba iz občine Slivnica pri Celju; Jožef Suster. poljski delavec iz Jazbin vrha in Ceci- lija Rozman, poljska delavka iz Kostrivnice, oba iz občine Slivnica pri Celju; Franc Sajko, transportni delavec iz Tržišča in Marija Zalo- kar, poljedelka iz Drevenika, oba iz občine Rogaška Slatina; Janez Kamenšek, gradbeni de- lavec iz Nezbiš, občina Pristava in Rozalija Drofenik, steklarska delavka iz Rogaške Sla- tine; Janez Znidar, kmet iz Rupe in Jožefa Ci- gelsck, poljedelka iz Otemne, oba iz občine Šmartno v Rožni dolini: Matevž Lešnik, polje- delec iz Ilramš in Angela Znidar, poljedelka iz Rnpe, oba iz občine Šmartno v Rožni dolini; Franc Volf, tovarniški delavec iz Železna in Ana Koštomaj. poljedelka iz Gotovelj, oba iz občine Znlec: Andrej Sejko. učitelj iz Juršincev, občina Rogatec in Marija Erjavec, učiteljica iz Juršincev; Alojz Hriberšek. delavec iz Donačke gore, občina Rogatec in Silva Manko, delavka iz Rogatca; Franc Paj, kmečki sin iz Sel. vrha in Marija Bračič, kmečka hči iz Sv. Jerneja, oba iz občine Loče pri Poljčannh; Ignac Kobe, kmečki sin iz ?ič in Zofija Hribernik, trgovska pomočnica z Mlač, oba iz občine Loče pri Polj- canah; Martin Pezdevšek. delavec iz Zg. Selc in Angela Otorepec, poljedelka iz Zg. Selc, oba iz občine Ponikva pri Grobelnem: Anton Zdolšek iz Slatine in Marija Šmid, poljedelka iz Osred- ka, občina Slivnica pri Celju: Dominik Rošer, kmečki sin iz Tolstega vrha, občina Mislinj« in Pavla Pogladič, kmečka hči iz Pake, oba iz ob- čine Vitanje; Anton Smisi, delavec iz Križan vrha, OLO Krško in Ana Sturbej, poljedelka iz Brezovca, občina Polje ob Sotli. Umrli so: Ferdinand Šilih, npokojenec iz Strmca, star 66 let; Matija Kavčič, prevžitkar iz Landeka, občina Strmec, star 78 let; Elizabeta Močenik, gospodinja iz Creskove, občina Strmec, stara Г0 let: Marija Cvetanovič. gospodinja iz Polzele, stara 74 let; Ida Creinnšek iz Smarjete, oskrbo- vanka v domu onemoglih v Vojniku, stara 56 let; Franc Vidic iz Polzele, oskrbovanec v domu onemoglih v Vojniku, star 68 let; Rozalija Resner, upokojenka iz Višnje vasi, stara 76 let; Franc Pobežin, občinski revež iz Rogaške Sla- tine, star 7? let; Elizabeta Kač, gostilničarka iz Gotovelj. občina Žalec, stara 78 let: Jožef Dro- fenik, delavec iz Tlak, občina Rogatec, star 69 let: Dominik Filej. tovarniški delavec iz Polžanske vasi. star 26 let: Rozalija Fuhrer, posestnica iz Dolge gore, občina Ponikva pri Grobelnem, stara 79 let; Franc Polanec, upoko- jenec iz Dolge gore, občiHa Ponikva pri Gro- belnem, star 79 let. V KOZJEM BI RADI IMELI TUDI SODARSKO PODJETJE Kot je znano, so na območju kozjan- ske občine vinorodni predeli. Bodoča icozjanska komuna bo posvetila veliko « pozornost obnovi vinogradov, zato pa ¡ s tem v zvezi na občini razmišljajo, da i bi büo dobro ustanoviti tudi sodarsko ixxijetje. Seveda bodo tukaj precejšnji strošld, zato pa se že morajo pomeniti i z okrajem. Potreba ipo takem podjetju je vsekakor velika, ker že danes vino- gradniki, ki imajo še kolikor toliko , ohranjene vinograde, ob povoljnih le- tinah nimajo kam spraviti vina, ker ni sodov. Razmišljali so, da bi tako podjetje ustanovili pri žagi, kjer so najbolj pri- pravni prostori. Kozjani upajo, da bo bodoča komuna zadovoljivo rešila tudi to vprašanje. NOVICE IZ DOBRNE V nedeljo je bil v Dobrni zbor sad- jarjev. Inženir Pajenk je predaval o sadjarstvu in zaščitnih sredstvih. Po predavanju so predvajali sadjarsko- kmetijski film. Udeležba je bila mnogo- številna. Izvolili so tudi člane in pred- sednika sadjarskega odbora. * Stošesto obletnico smrti največjega elovens'kega pesnika Franceta Prešerna so proslavili v ponedeljek zvečer z na- stopom KUD »Kajuh«, ki je zapel vrsto njegovih pesmi. Sodelovali so tudi re- citator j i in folklorna skupina. * V nedeljo je bil redni letni občni zbor Društva čebelarjev. Izvoljen je bil nov odbor. Med drugim so se člani Društva čebelarjev pogovorili o varstvu in hra- njenju čebel. — Čebelarji se sestane jo redno vsak mesec. Iz tega mora vsakdo sklepati, kako pridni in vestni so čebe- larji iz Dobrne, ki jih je po števuu zelo malo. Iz sodne duorane UBOJ NA DOBROVLJAH Postaja LM v Mozirju jç 20. 7. 1954 izvedela, da ni od nikoder domov Jo- žeta Klančnika, ki je prejšnjo nedeljo FK)poldne odšel h kmetici Frančiški Za- garjevi, da bi od nje odnesel svoje stvari. Ugotovili so, da je res bil pri njej in da je za njim izginila vsaka sled. Za gar jeva je bila vdova in se je k njej priselil leta 1948 v prepričanju, da se bo z njo poročil. Zalagal jo je z denarjem in ji posodil tudi nekaj lesa. Leta 1953 jo je pustil, ker je opazil, da ima z njo razmerje tudi Poličnik Anton. Od nje je hotel tudi izterjati dolg v znesku več sto tisoč dinarjev. Za gar jeva se je v tej zaskrbljenosti oklenila Poličnika, ki je dobival kot konjač mesečno plačo. Ko je Poličnik padel pod vpliv Za gar j eve, se ni več brigal za svojih šest nedoletnih otrok, tako da so otroške doklade morali na- kazovati ženi. Tisto nedeljo zvečer sta se v veliki sobi pri Žagar j evi močno prepirala s Klančnikom Poličnik in Zagarjeva. Organom LM je Zagarjeva zatrjevala, da ni bilo nič hudega iz tistega prepira in da je Klančnik odšel v poznem mraku. Naslednjega jutra je dala po- rbati hišo, toda organi LM so kljub temu še ugotovili krvne madeže v tisti sobi, kjer je bil prejšnji večer prepir. Ugotovili so tudi to, da je v nedeljo zvečer med prepirom vstopil v sobo Poličnik Ln da je imel v žepu velik mesarski nož in da je pred dvema me- secema kupil revolver. Pod takimi dokazi je Poličnik klonu in priznal, da je Klančnika v tisti sobi najprej ustrelil, nato pa še z nožem za- bodel. Poličnik se je hotel zagovarjati s silobranom, kar pa je bilo na razpravi ovrženo. Kakšno vlogo je imela pri tem Zagarjeva, ni pojasnjeno. Poličnik je z ničemur ne obremenjuje, sama pa taji vsako udležbo. Po umoru je Poličnik pripeljal skozi kuWinjo v sobo samoko^nico, naložil vanjo mrtvega Klančnika, ga odpeljal v bližnji gozd in tam zakopal. Zagar- jeva taji tudi to, da bi čula to pre- važanje, ker je baje spala v drugi sobL Sodišče je ugotovilo, da je Poličnik ravnal pod vplivom Zagarjeve in ga obsodilo na 15 let strogega zapora. Zo- per Zagarjevo je sodišče ugotovilo samo to, da je s čiščenjem tal, ki jih je dala namazati še z oljem, pomagala Polič- niku, da ga ne bi odkrili kot zločinca. Dokazovanje zoper njo je bilo otežko- čeno s tem, ker so se otroci in sorod- niki odpovedali pričevanju. Obsojena je bua na 4 leta zapora. Dvorana je bila polna poslušalcev Ì2 domačih krajev, ki niso prišli toliko zaradi Poličnika, kakor pa zaradi nepri- ljubljene Zagarjeve. Ob razglasitvi sod- be poslušalci niso bili zadovoljni, ker so za Zagarjevo pričakovali višjo ka- zen. M. C. V. A. je bil nakupovalec za Tovarno papirja v Višnji vasi. Dobival je denar vnaprej. Pozvan je bil na obračun in ker jo denar zapravil, je prijavil na po- staji LM v Vojniku, da je bil na cesti napaden in da so mu napadalci vzeli večjo vsoto denarja. Na podlagi dokazov je priznal, da na- pada nanj ni bilo in da je denar upo- rabil. Zagrešil jo še druga kazniva de- janja, kakor nedovoljeno trgovanje a lesom in ponareditev listin. Okrožno sodišče ga je obsodilo na 1 leto in pol zapora. Pri odmeri kazni je sodišče kot olajševalno upoštevalo številno družino ln bolezen v družinL CELJSKI TEDNIK, 11. februarja 1955 Stev. 6 — stran 7 ATOMSKA ENERGIJA TVDI V MÍROLJVBNE NAMENE, Slika prikazuje model dela najnovejše atomske centrale, katero bodo kmalu začeli graditi v Severni Škotski. Glavni del centrale je reaktor od jekla v ♦bHki krogle s premerom 45 m. Ta atomska centrala bo proizvajala paro, ki bo poganjala stroje za proizvodnjo električne energije. O letečih govoricah Ko sem se odločil za naslov, sem se spomnil TT-jevih senza- cionalnih člankov o letečih krož- nikih, ki so se tu in tam pojav- ljali v fantastičnih oblikah. Stvar, o kateri mislim na tem mestu razpravljati, je po svoji osnovi podobna teoriji o letečih krožni- kih, čeprav ni nova. Prešel bom kar k stvari: Nedavno sem obi- skal svojega pr^cjatelja Staneta, ki je nosilec spomenice 1941 na njegovem domu. Oba, njega in ženo Mileno sem našel precej če- merne volje. Ker ne drezam rad v nerazpoložene ljudi in njihove osebne zadeve, rvisem spraševal po vzrokih nejevolje in sem Sta- netu raje ponudil partijo šaha, da bi ga malo razvedril. »Prav nič nisem razpoložen,« mi je odgo- voril, »pomeniva se raje o pro- blemu, ki zadnje čase tako muči mojo ženo. Ti veš, da mi je Mi- lena, še predno sva se poročila dejala, da hoče še naprej hoditi v službo, ker noče imeti občutka odvisnosti ali pa postati samo go- spodinjska pomočnica in bi bil tako ves njen trud, ki ga je pre- bila po tečajih in izpitih zaman.oskus umora. Preiskava bo kmalu zaključena in bodo vlomilce predali sodišču. Organi notranje uprave v Celju so pri zasledovanju drzne tolpe pokazali mnogo prizadevnosti in iznajdljivosti, za kar jim gre vse priznanje. Lep delež k hitri likvidaciji tolpe so pokazali tudi prebivalci sami, ki so organom notra- nje uprave pomagali spraviti vlomilce pod ključ. Stev. 6 — Strani 8 celjski tednik, iL februarja 1955 Kladioar naiaspešnejai na državnem prvenstvu v nedeljo je močna ekipa celjskih atletov nastopila na I. državnem atletskem prvenstvu T pokritih prostorih, ki je bilo v Zagrebu. Kla- divar je že kar v >zimskem< času pokazal izvrstne rezultate. Kljub močni konkurenci, sai je na prvenstvu nastopilo kar 10 društev iz vse države, je Kladivar pobral največ zmag in tudi po ostalih doseženih mestih največ točk. Zagrebški gledalci so bili zopet navdušeni nad sijajnimi zmagami celjskih atletov. Lorger Stane je poleg zaprek prevladoval tudi v teku na 60 m, kjer je prepričevalno premagal stalnega dižavnega reprezentanta — sprinterja Jovančiča iz Beograda. S tem je osvojil kar dva državna prvenstva. Tudi sijajni Vipotnik Andrej ni imel konkurence v Hočevarju, članu Partizana in stolnim državnim reprezenfantom. V teku na 1000 m ga je Vipotnik pustil za seboj skoraj za 2 sekundi! V tej disciplini sta se odlično odrezala tudi Gajšek in Kralj. Izreden uspeh je dosegel Vehovar, saj se je v skoku ob palici takoj uvrstil za Milukovom na 2. mesto. Kovač se je tokrat na zaprekah zaradi treme moral zadovoljiti s tretjim mestom, ker ga je na sa- mem cilju za las prehitel Cerne. Od vseh je najkvalitetnejši rezultat postavila Slamuikova na 600 m, kjer je s časom 1:44,7 bila le za 3 sekunde slabša od državnega rekoirda na teka- lišču. V tej disciplini je presenetila tudi tudi Belajeva, ki je osvojila 2. mesto in pustila za seboj državno reprezentantko kar za 3 sekunde! Če že govorimo o presenečenjih, moramo ome- niti tudi Celesnikovo, ki v metu krogle ni dosegla svojih 12 m in jo je premagala mlada Hiidobivnikova iz Ljubljane. Jagrova kljub si- jajnemu času 8,2 na 60 m ni prišla v finale . . . Prva letošnja bilanca večjega tekmovanja — državnega prvenstva v pokritih prostorih — je za Kladivarja pravi triuraf. Celjani so osvojili največ prvih mest — 4, po točkovanju prvih treh mest pa bi vrstni red nastopajočih društev bil naslednji: 1. Kladivar — 31, 2. Mladost — 21, 3. Odred — 17, 4. Crvena zvezda — 11, __Nogomet_ V KLADIVARJU CEZ 200 AKTIVNIH NOGOMETAŠEV Nedeljsko skupščino ND Kladivar, ki ji je prisostvovalo nad 100 članov, med ostalimi za- stopniki celo ljudska poslanca tov. Stegnar in Lubej, je po svojem obračunu letnega dela in krepki analizi vseh uspehov in neuspehov celjskih nogometašev, kateri so mnogo prispe- vali tudi številni diskutanti, brez dvoma šteti med najbolj uspele skupščine od obstoja društva. Na zelenem igrišču ni bilo tolikih uspehov kot v prejšnjih letih. Ligaško moštvo počiva na repu tabele v hrvatsko-slovenski ligi. V 38 tekmah je doseglo le 13 zmag, 4 srečanja so bila nerešena in kar 21 krat so izbrani nogo- metaši morali položiti orožje. Razlika v golih je za Celjane seveda negativna — 90:103. B- moštvo je v letu 1954 nastopilo 18 krat, 8 srečanj je odločilo v svojo korist, po 5 pa je bilo neodločenih in izgubljenih. Tudi mladinsko moštvo ni bilo tako uspešno kot prejšnja leta. Neorganizirani sistem tekmovanj je močno ško- doval mladim celjskim nogometašem, ki so prav zaradi napak nadrejenih organov morali v kratkem času odigrati celo vrsto napornih tekem. Na finalnem tekmovanju v Ljubljani niso mogli ponoviti uspeha iz leta 1953, ker je moštvo nastopilo precej okrnjeno. V istem času je namreč boljša garnitura mladincev nastopila na velikem mednarodnem turnirju na Reki. Športna bilanca vseh moštev potemtakem ni tako uspešna kot prejšnja leta. Manj je bilo nastopov kot v prejšnjih letih in tudi manj uspehov. Vzroke je pač iskati v preslabih pri- pravah preko zime, v predolgih odmorih med spomladanskim in jesenskim delom tekmovanja, v poškodbah, pa tudi nediscipliniranosti posa- meznih igralcev, ki je prišla do izraza na ne- katerih tekmah. Društvo je vidnejše uspehe doseglo pri pri- dobivanju novega članstva, saj štejejo društve- ne vrste 501 člana, med aktivnimi nogometaši pa so na prvem mestu pionirji — 136! In še več bi jih bilo, če bi društvo imelo več sredstev za nabavo opreme. Drugi važnejši uspeh je izvajanje del na Glaziji, ki bodo večjega ob- sega in bodo zopet uredila Glazijo v športno igrišče. Nič manjši ni uspeh, da je društvo s pametnim gospodarjenjem pod vodstvom ne- utrudljivega tov. Jerička doseglo aktivno bilan- co s skoraj 500.000 din salda. Po poročilu tov. Hlačarja, ki je poročal т imenu upravnega odbora, se je razvila živahna razprava. Vsi so na svoj način podajali koristne predloge, ki bodo novemu odboru v veliko po- moč pri njegovem nadaljnjem delu. Igralci so odločno izjavljali, da bodo spomladi krepkeje posegli v borbo na zelenem igrišču in da upajo na boljši uspeh. Te želje prevevajo brez dvoma tudi slehernega ljubitelja nogometne igre, saj si Celjani z okoličani želijo, da bi tudi v na- slednjih letih imeli vsaj enega zastopnika v kvalitetni ligi, ker bi bili sicer prikrajšani za boljše nogometne tekme. Upamo, da bodo igral- ci držali besedo, novi upravni odbor s tovarišem Učakarjem na čelu pa bo skrbel za uspešno premagovanje vseh drugih težav, ki so za do- sego športnih uspehov prav tako izredno važni in pomembni. Kegljanje__ 2ENSKE MED SEBOJ V nedeljo so nastopile v prijateljski tekmi 3 ženske ekipe na kegljišču Betona, v medna- rodnem slogu. Kladivar je bil najuspešnejši, ga čeprav je dobil krepko lekcijo kegljačic etona. Izid srečanj: Beton : Gradiš (Šoštanj) — 244 : 206, Beton : Kladivar — 268 : 194 in Kladivar : Gradiš — 282 : 166. __Košarka_ NASTOP CELJSKIH UCITELJISCNIKOV Celjski učiteljiščniki so se v nedeljo т Celju pomerili v košarki s Partizanom iz Hrastnika. Zmagal je zasluženo Partizan Hrastnik z 62:53 (35:25). Najboljša igralca sta bila brata Milino- vič, od katerih je Drago igral za učiteljišče in dosegel 33 košev, Branko pa za Hrastnik in dal 27 košev. Učiteljiščniki so kot posamezniki za- dovoljili, manjka pa jim taktika in sistem igre. 5. Sarajevo — 10, 6. Dinamo — 9, 7. Partizan — 8. 8. Ljubljana — 5 itd. Ne le Kladivar — vsa slovenska atletika je napredovala na tem prven- stvu, saj se je iz Zagreba vrnilo v Slovenijo kar 7 državnih prvakov. Pri tem moramo ome- niti še zmago mladega Muškatevca na 1000 m med mladinci. Prvo državno prvenstvo v pokritih prostorih je nadvse uspelo. To nam dokazujejo kvali- tetni rezultati in razburljive borbe, ki bodo za- grebškim gledalcem ostale še dolgo v spominu. V mesecu marcu bo ASAJ priredil v Zagrebu še mladinsko prvenstvo v zaprtih prostorih. Po sijajnih uspehih v Zagrebu bosta konec tega meseca odpotovala v Pariz dva celjska atleta na veliko mednarodno tekmovanje Fran- cije v pokritih prostorih. To sta Lorger Stanko in mladi Vipotnik Andrej, ki sta v sijajni formi in vse kaže, da sta že danes najresnejša jugo- slovanska kandidata za prihodnje olimpijske igre, ki bodo leta 1956 na petem kontinentu — v Avstraliji — v Melbournu! _Plavanje PLAVALCI MORAJO IMETI PLAVALNI BAZEN Letno zborovanje mladih celjskih plavalcev, ki jih je že nad 100, je pokazalo vrsto uspehov v preteklem letu. Brez možnosti sistematične vadbe in brez plavalnega bazena se celjski plavalci vedno uspešneje uveljavljajo v naši republiki. Najprej so osvojili prvenstvo v šta- jerski plavalni grupi, v finalnih tekmah pa so si delili 2. in 3. mesto z Radovljico. To je viden uspeh, ki mu ni mogoče oporekati. Poleg pla- valcev so bili zelo uspešni waterpolisti, ki so no prvenstvu Slovenije v II. skupini dosegli najprej 2. mesto, v finalu pa so se^ uvrstili na 6. mesto. Kljub temu, da so izboljšali 11 celj- skih plavalnih rekordov, da so v vseh disci- plinah pokazali lep napredek v moški in ženski ekipi, da imajo kvaliteten kader skakalcev v vodo, pa ni bilo denarja, da bi se lahko ude- ležili mladinskega prvenstva Slovenije. In ven- dar je plavanje po kategorizaciji športov šteti v isto vrsto z atletiko in smučanjem. Po do- sedanjih uspehih so se plavalci iz Celja uvrstili za prihodnje leto v hrvatsko-slovensko ligo. 2e danes si pa belijo glave — kje bodo trenirali in tekmovali . . . Zasilno plavališče v mrtvem rokavu Savinje so sedar izgubili in v vsej Savinji ni mirnega kotička za vadbo šport- nega plavanja. Zato so plavalci na skupščini sklenili, da bodo odločno povzdigovali svoj glas vse dotlej — in to pri vseh merodajnih činiteljih — dokler lepo urejeno mesto Celje ne bo dobilo vsaj skromnega plavalnega baze- na, pa čeprav 33-metrskegai V razpravi je bil sprejet sklep, da bi se plavalni bazen gradil že leta 1955 v industrijskom delu Celja — v Gaberjih, kjer bi na tem objektu bili nepo- sredno zainteresirani vsi delovni kolektivi. Celjski plavalci so prepričani, da bi prav de- lovni kolektivi lahko edini pripomogli k iz- gradnji skromnega bazena, kot so to storili že v drugih krajih in vaseh Slovenije, kjer ni tako močne industrije. Z dobro voljo sindika- tov, delavskih svetov in upravnih odborov na- ših podjetij bi mesto Celje brez večjih težav lahko zgradilo skromen plavalni bazen, kajti bazena olimpijskih dimenzij v sklopu celjskega športnega parka ob Savinji še precej let ne bomo imeli. To so želje celjskih plavalcev in obenem vseh celjskih in slovenskih športnikov — saj nas že povsod po svetu začudeno vprašujejo, kako to, da Celje ne premore te športne na- prave. OBČNI ZBOR POMORSKO-BRODARSKEGA DRUŠTVA »RINKA« Celjski kajakaši so na svojem občnem zboni dne 4. II. 1955 pregledali uspehe in pomanjklji- vosti društva ter izvolili nov upravni odbor. Stari predsednik upravnega odbora jç v obšir- nem poročilu predočil uspehe društva, kakor tudi težave, s katerimi se je borilo med letom. Mnogo požrtvovalnosti je bilo treba, da so si s prostovoljnim delom in s pomočjo Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Celja zgradili bara- ko. Pri graditvi barake so člani opravili okoli 750 prostovoljnih ur. Tudi ob veliki poplavi v Celju so prvi priskočili k reševanju in prevozu hrane k ogroženim zgradbam, kjer je bil prevoz mogoč samo s kajakom. Drznima kajakašema je uspelo rešiti iz deroče Voglajne dva vojaka ob tej priliki. Ko se je začel rušiti^ leseni most na Savinji v Leven, so bili kajakaši prvi, ki so s svojimi kajaki omogočili, da so lahko privezali železne vrvi na stebre mosta in s tem omogočili uspešno delo ostalim reševalnim ekipam. Tradicionalno udejstvovarije celjskih kajaka- šev je tudi Titove štafeta. Preko 10 kajakašev se vsako leto spusti po Savinji in Savi do Bre- žic, kjer so vedno prisrčno pozdravljeni od množic, ki jih čakajo ob bregovih. Najpomemb- nejši uspeh pa je osvojitev drugega mesta y državi v letu 1953 v ekipnem tekmovanju. Pri vseh teh uspehih pa nastaja vprašanje mno- žičnosti tega športa, kakor tudi finančna pro- blematika, ki čestokrat povzročata živahne de- bate. J, s. Ondulacija, lišp in nakit ne spadajo v šolske klopi Šolski sveti, odnosno šolski odbori po nasih šalah, so v zadnjem času nekako zasii v dve skrajnosti: lastili so si pra- vico posegati v interna šolska vpra- šanja (kot so šolski uspehi, ukori ia diugo), ali pa so hoteli reševati pred- vsem materialna vprašanja. Šolski od- bor na II. celjski gimnaziji pa je ta okvir obšel in člani odbora že dalj časa rešujejo na svojih sestankih vpra- šanja, ki zadevajo splošno šolsko pro- blenoatiko. Pretekli teden so se člana šolskega odbora il. gimnazije v polnem števuu udeležili sestanka. Izčrpno poročilo ravnatelja, tov. Jakhla in živahna, vse- stranska razprava je pokazala jasno sliko življenja in dela na tej šoii, ki Ji pod taKo težidmi okoliščinami mo- ramo te uspene nai-avnost zavidati. Povprečni šolski uspeh — 61,6 /o — je izkazal za lu Уо višji dvig od prve redo- vaine konference. Zadovoljiva je tudi ugoiovitev, da na tej šoii ni več veli- kega razpona med us'pehi višjih in mzjih razredov. Okoliščine, ki so negativno vplivale na šolski uspeh so predvsem izredna prostorna sLis'ica (tudi po 50 dijakov v eni učilnici) in 11 oddelKov s popoldan- skim poukom. Precejšen odstoteic nega- tivnih ocen je opaziti pri dijakih, kjer sta oba roditelja zaposleaia in tam, kjer oirok zaradi stanovanjskih razmer ni- ma primernega kotička, kjer bi se lahko v nuru učil m napravu svoje naioge. Zato se v Celju kaže čedalje nujnejsa potreba po neicem dnevnem zavetišču za srednješolsko mladino. Roditeljski sestanki na tej šoli so v splošnem dobro uspeli, razen v treh višjih^ razredih, kjer se starši niso od- zvali vabilu. Sola odločno in upravičeno graja takšen malomaren odnos stai-šev do šole, odnosno do svojih višješolcev, ker je vsekakor zgrešeno mnenje, da dijak, ki je nekako srečno prilezel do 7. razreda, bo vlekel brez kontrole tudi še dalje. Roditeljskih sestankov je bilo na šoli 33 — v vsakem razredu po eden, v težavnejših razmerah pa tudi po dva. Vsali razrednik je imel pripravljenih nekaj splošnih vprašanj in nasvetov, končno pa je na zeljo staršev »kritično ocenil« tudi posameznike. Na splošno so starši še kar dovolj dobro povezani s šolo, oglašajo se posamič v razredih in od meseca do meseca zasledujejo uspehe svojih otrok. V izvenšolski zaposlitvi se dijaki II. gimnazije uspešno bavi jo s ñzkulturo in so v odbojki in nogometu v med- zavodnem tekmovanju osvojili nekaj častnih prvih meet. Lepo uspevajo tudi pevska zJbor, dramatska s'kupina, orke- ster, prav marljivi so tudi modelarji LT, ki delajo v petih skupinahi. Dela- ven je tudi prirodoslovni krožek, zelo agilni so taborniki, nikakor pa ne more zaživeti »Počitniška zveza«. Da bi bolje spoznali inteligenčni nivo svojih dijakov, je šola nedavno razpi- sala za višješolce anketo, iz katere so spoznali, da so dijaki II. gimnazije sicer zelo razgledani, vedo povedati mnogo o literaturi, športu, filmu, gle- dališču, precej tuja pa jim je likovna umetnost in glasba. Člani šolskega odbora so na tem se- stanku govorili tudi o proračunu za leto 1955 ter s tem v zvezi razpravljali o najnujnejših adaptacijah, odnosno o novogradnjah. Telovadnica je za 29 oddellvov (da ne omenjamo še drugih šol, ki tu gostujejo) odločno premajhna in ibi jo bilo nujno iK)trebno razširiti s tem, da bi na dvorišču prizidali novo lopo. Prav tako nujno bi büo, da bi dvorišče preuredili v športno igrišče. Ko(t je na tej šoli pereče vprašanje utesnjenih šolskih prostorov, prav tako pereče pa je tudi vprašanje stanovanj- skih prostorov za profesorje, ki imajo neprimerna stanovanja, nekateri pa sploh v Celju ne dobe stanovanja in tako »grozi« zavodu, da bo v bodoče ob eneg^ najboljših profesorjev, ki se že dalj časa vozii iz Rogaške Slatine. Pra> tako je II. gimnazija v Celju razen Ekonomske srednje šole edina, ki nima v šolskem poslopju tudi stanovanja za ravnatelja. Načrt za novo stavbo za stanovanjske potrebe je bil sicer že na- rejen, ker pa je bilo poslopje mišljeno med gimnazijo in ibanko, (bi bili vsi desni razredi te gimnazije prikrajšani za zrak in svetlobo, so zato ta načrt strokovnjaki gradbene in medicinske stroke ovrgli. Pač pa bi bilo primerno mesto na vogalu dvorišča, kjer bi bilo v novi stavbi lahlco stanovanje za rav- natelja, nekaj samskih sob za profe^ sorje in prostor za potrebe mladinske organizacije. To bi bilo lahko izved- ljivo in člani šolskega odbora so se zelo zavzeli za uresničenje te T^amislL Končno so člani šolskega odbora raz- pravljali tudi o tem, da bi bilo treba mladini privzgojiti več skromnosti, po- sebno glede oblačenja. Obsodili so tiste starše, ki že v I. razredu, ali pa še celo prej, dajo svoji hčerki trajno on- ddlacijo, jo tudi sicer nališpajo s prsta- ni in zapestnicami, za šolsko klop pa dajo prerazkošno oblačilo, da pri slabše situirani sošolki vzbuja le zavist. Zato so člani odbora sklenili, da se po raz- rednikih šole dajo nasveti staršem, naj svojih otrok za šolo ne lišpajo preveč in naj bi jim po možnosti preskrbeli enotne šolske plašče, kot,so bili nekoč v veljavi. OBJAVE IN OGLASI OPOZORILO VSEM DELODAJALCEM DRŽAVNEGA. ZADRUŽNEGA IN PRIVATNEGA SEKTORJA Zvezni družbeni plan za leto 1955 pred- videva v 21. poglavju, da se plačuje za tekoče leto prispevek za socialno zavaro- vanje po splošni stopnji 45 % od zneska izplačanih plač in drugih osebnih izdat- kov, t. j. od osnove za prernčunavanie prispevka (Uradni list FLRJ št. 5i,54.«é z dne 38. decembra 1954). Glede osnove pa onozarjamo na člene 31 in 53 Uredbe o delitvi celotnega do- hodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 54/54-376 z dne 28. decem- bra 1954). Opozarjamo še na odlok o začasni upo- rabi predpisov o finansirnnjn socialnega zavarovanja iUr. list FLRJ št. 57/54-685 z dne 31. decembra 1954). ki predpisuje v točki 5, da se določi stopnja prispevka 2 12,5 %: za osebe, navedene v prvem odstavku drugega razdelka 21. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1955, t. j. za vajence^ za sezonske delavce kmetijskih posestev, zadrug, ustanovlje- nih kot podjetje KDZ in zadružnih kme- tijskih posestev. KoHČDO še opozarjamo na sklep OLO Celje, s katerim je razveljavljen odlok o dopolnilnem prispevku za socialno za- varovanje v višini 1 % za leto 1954 pri zavodu v Celju. Tako se torej za leto 1954 plača 45 % prispevka za socialno zavarovanje, v letu 1955 pa g tu navedeno omejitvijo 43 %. Zavod xa socialno zavarovanje Celje Objava OBVEZNO CEPLJENJE KOKOŠI PROTI KOKOŠI! KUGI Po odredbi državnega sekretariata za sospo- derstvo m L.O ivio \^cije iiu züicuno obve^ii» cepljenje kokoši v Celju in bližnji okolici od 20. do 23. II., in sicer: 20. П. Štore, Teharje; 20. 11. Tremarje, Košnica (strnjeno naselje), Polule ob cesti; 20. II. Lava, Hahno; 21. II. Bukovžlak; 21. in 23. II. mesto, Breg, Miklavški hrib (strnjeni del). Skalna klet, Jožefov hrib. Selce, Cret, Ljubljanska cesta — na zbirnem meštm v mestni klavnici od 7. do 12. ure; 22. II. Spodnje in Zgornje Trnovlje; 23. П. Medlog; 25. II. Školja vas; 24. П. Šmarjeta, Mariborska cesta, Sp. Iludinja; 24. II. Ostrožno; 25.11. Zg. Hudinja, Dečkova cesta in naselje: 25. II. Lopata; 36. II. Leveč, Drešinja vas, Ložnica; 27. II. Pečovnik, Zagrad (simieno naselje); 27. IL Lisce (strnjeno naselje); 28. II. Lokrovec. Opozarjamo, da je cepljenje obvezno in brez- plačno. Priporočamo, da bi vaški odborniki se- stavili spisek lastnikov kokoši ter ga dostavili mestnemu veterinarju v mestno klavnico de 18. II. 1955. Iz tajništva za gospodarstvo LO MO. RADIO CELJE razpisuje mesto radijskega dopisnika z isto- časno funkcijo proKram.skesa referenta .za Çovorne oddaje. — Pogoji: najmanj srednje- šolska izobrazba, sposobnost dopisovanja, znanje (pasivno) dveh tujih jezikov, pozna- vanje družbenih razmer v mestu in okolici. Ponudbe je poslati na naslov: Radio Celje» Gregorčičeva 3. KORESPONDENT - stenodaktilograf. perfektne njoč v slovenskem, hrvaškem in nemškem je- ziku, išče primerno štiriurno »zaposlitev v sre- dišču mesta Celja. Naslov oddati v upravi lista. PRODAM parcelo 600 m« v Kersnikovi ulicL — Vprašati: Celje, Krožna pot 2. PRODAM po ugodni ceni stavbno parcelo U arov v Skofji vasi blizu glavne ceste. Vprar šali pri F. Cuješ, šmarjeta. PRODAM njivo pri kolodvoru, primerno za stavbišče. Zdolšek Marija, Šentjur pri Celju. PRODAM 1000 kom. hmeljevk (rabljene 2 leti). Naslov v upravi lista. PRODAM prvovrstno dobro ohranjeno orehov* jedilnico in spalnico. — Vprašati v Celju, Gubčeva 8/1. PRODAM dvostanovanjsko hišo v Celju, 10 mi- nut od postaje. Naslov v upravi lista. KUPIM avtoplašč, velikost ?,5i X 17 ali 7.00 X 17 nov ali malo rabljen, še dober 80 do 90 %. — Ponudbe poslati na Easlov: Ferlez Rudolf« Šentjur pri Celju. ZAMENJAM enosobno stanovanje v mestu za dvosobnega izven mesta. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje. — Vprašati: Rošar. Leskoškova 23. ISCEM družabnika za gradnjo stanovanjske hiše v Celju. Gotovina do 500.000 din. Naslov т upravi lista. ISCEM fanta ali dekle, ki se želi izučiti kro- J jaške obrti. Žalec 91. Ц UPOKOJENKO vzamem v skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi lista. POPRAVEK. V 3. številki bi se moral oglas pra- vilno glasiti: Opozarjam tov. Potočnik, ne tovariša Potočnika, kakor je bilo pomotoma objavljeno. OIiEDAL.laČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJl Sobota, 12. febr.' 1935 ob 19,30 — Shakespeare: HAMLET — premierski abonma Torek, 15. febr. 1955 ob 19.30 — Shakespeare: HAMLET — abonma red torek in izven Sreda. 16. febr. 1955 ob 19,30 — Shakespeare: HAMLET — predstava za sindikate Četrtek, 17. febr. 1955 ob 19,30 — Shakespeare: HAMLET — abonma red četrtek in izven Petek, 18. februarja 1955 ob 15 — Shakespeare: HAMLET — I. šolski abonma Opozarjamo občinstvo, da je začetek večernih predstav Hamleta ob 19,30. LJUDSKI ODER - CELJE Nedelja, 13. febraarja ob 16: Pecija P. Petroviči VOZEL — gostovanje т Zadružnem domu um Babnem NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 13. П. 1955: dr. Seväek Maksim. Celje,. Ljubljanska cesta Sft. KINO KINO UNION, CELJE Od U. do 18. II. 1955: >USODNA LJUBEZEN« — ameriški film Od 19. do 21. IL 1959: >GOSPOD RIPUA« — francoski film Dne 20. II. ob 10. uri matineja: >VSI NA MORJE« jugoslovanski film KINO DOM, CELJE Od 11. do 16. IL 1955: >STALAG 17« — ameriški film Od 17. do 32. n. 1*55: >OTHELO< — marokanski film Dne 13. П. 1955 ob 1». mri matineja: >SOLA NA. PROSTEM« - francMki fUm Јштш Valovna dolžina 202 metra Nedelja, 13. februarja: 1#,M Napoved časa, poročila l«,it Zabavna glasba, vmes reklame i*\ objave \ H,l? Igra tambnraški orkester SKUD j >France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Janka Hočevarja l»,3t Kar sle želeli — to bomo zavrtelil 11,N Radiiska kronika 11,15 Glasbena medigra 11,3в Zdravstveno predavanje: dr. ВоЈав Vrečer »O sladkorni bolezni« 11,4* 20 minut z velikimi zabavnimi orkestri 12,M Zaključek oddaje Ponedeljek, 14. februarja: 18,M Poročila, reklame in objave ie,15 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Torek, 15. februarja: 18,M Poročila, reklame in objav« 18,15 Operetna glasba 18,3« do 22,15 Prenos iz Ljubljana Sreda, 16. februarja: 18,И Poročla, reklame in objave 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,3* do 22,15 Prenos iz Ljubljana Četrtek, 17. februarja: 1S,N Poročila, reklame in objave 18,15 Igra godba na pihala SKUD >France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Ivana Karlovčeca ia,3t do 22,15 Prenos iz Ljubljane Petek, 18. februarja: 18,N Pregled iCeljskega tednika« 18,1« do 22,15 Prenos iz Ljubljana Sobota, 19. februarja: 18,M Poročila, reklame in objave 18,15 Kar ste želeli - to bomo zavrtelil 18,5» do 22,15 Prenos iz Ljubljane Želje, reklame in objave sprejema viak dan vratar LOMO Celje, Gregorčičeva 3. ZAHVALA Taam, ki м dragega pokojnika IVANA MALGAJA viš. revidenta drž. žel. v pok. nmrUga dne 50. I. 1955, spremljali na njegovi zadnji poti, »e najtopleje zahvaljujemo. Predvsem zahvala g. Šolincn za tolažbo v bo- lezni in za poslovilne besede, nadalje dr. Svetini, dr. Doboviskn in g. Bolki. Prav lepa kvala tudi dr. Knen za njegovo pomoč, pevcem, gasilcem in vtem darovalcem vencev, vsem, ki to ga MrMilJali k zadnjams počitku. TRADICIONALNI KLADIVARJEV PLES VALČKOV VECER SOBOTA, 5. MARCA — NARODNI DOM PLESNI ORKESTER RADIA LJUBLJANE DIRIGENT BOJAN ADAMIC VABILA BODO RAZPOSLANA PRIHODNJE DNI Kmetijska zadruga Polje ob Sotii pri Podčetrtku pošta Buče išče knjigovodkinjo — knjigovodja — samca. Nastop taiioj, plača po dogovoru! Upravni odbor podjefia ÄPNENIK PECoVNIK CELJE razpisuje mesto MOJSTRA OBRATNE STROJNE DELAVNICE za vodstvo delavnice in nadzor nad stroji in strojnimi napravami. Pogoji: Večletna praksa v kovinski industriji s položenim mojstrskim izpitom ali delovodsko šolo in KOMPRESORISTA z večletno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravUniku in strokovnosti Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravni odbor podjetja. Družba sv. Mohorja v Celju sporoča žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni ravnatelj dr. France Kotnik slovenski etnograf in prosvetni inšpektor v pokoju Pogreb bo v četrtek, dne 10. februarja 1955 ob 15. uri na Ravnah na Koroškem Celje, dne 7. februarja 1955 Odbor UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ CELJE obvešča, da je bivša Kržišnikova ulica (med poslopjem LOMO in Kalanovo hišo) zaprta za ves promet v obeh smereh. Dovoz v bolnišnico je iz Kersnikove nlice. OBVESTILO Odjemalce električne energije obveščamo, da bomo v nedeljo, dne 15. H. prekinili električni tok od 8. do 15. ure na področju Skalne kleti, Jožefovega hriba. Teharske ceste, Miklavškega kriba, Anskega vrha, Brega in središča mesta (od savinjske železnice do Savinje, razen bol- nišnice). Tok bo prekinjen zaradi obnovitvenih deL V časn prekinitve električnega toka je sma- trati, da so električne naprave kot običajno pod napetostjo. Elektro-Celje VABILO Vabim« vae člane in prijatelje organizacije RK, da se udeležijo občnega zbora RK I. četrti, ki bo dne 18. februarja 1955 ob 1^,5« v klubski «obi hotela »Evropa«.