Barbara Kopačin Bojana Kralj Barbara Baloh Eda Birsa Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu Barbara Kopačin Bojana Kralj Barbara Baloh Eda Birsa Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu Barbara Kopačin, Bojana Kralj, Barbara Baloh in Eda Birsa Recenzentki · Janja Batič in Inge Breznik Lektoriral · Davorin Dukič Prelom · Primož Orešnik Risba na naslovnici · Eda Birsa Knjižnica Ludus · 55 · ISSN 2630-3809 Urednica zbirke · Silva Bratož Izdala in založila · Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper · www.hippocampus.si Glavni urednik · Jonatan Vinkler Vodja založbe · Alen Ježovnik Koper · 2024 © 2024 Barbara Kopačin, Bojana Kralj, Barbara Baloh in Eda Birsa Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-386-9.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-387-6/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-386-9 Izid monografije je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 223268355 ISBN 978-961-293-386-9 (PDF) ISBN 978-961-293-387-6 (HTML) Vsebina Predgovor • 7 1 Uvod • 9 2 Razvoj glasbenih sposobnosti • 11 2.1 Razvoj ritmičnega posluha • 13 2.2 Razvoj melodičnega posluha • 15 2.3 Razvoj harmonskega posluha • 18 3 Razvoj glasbenih spretnosti • 21 3.1 Petje • 21 3.2 Igranje na glasbila • 24 4 Ljudska pesem • 25 4.1 Ljudska pesem z melodijo • 27 4.2 Ljudska pesem brez melodije • 28 4.3 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank • 91 4.4 Uglasbene izštevanke • 116 5 Uporaba in izvajanje izštevank v praksi – raziskava • 119 6 Možnosti povezovanja vsebin • 123 6.1 Povezovanje vsebin glasbene in likovne umetnosti • 128 6.2 Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika • 129 7 Sklep • 133 Povzetek • 135 Abstract • 136 Viri in literatura • 137 Recenziji • 147 5 Za koga so te pesmice? Alenka Glazer Za koga so te pesmice? Koga naj razvesele? Glej prebrisane dekliče! Viš jih, zmršene fantiče! Kje sta, Mojca in Andrej? Kdo se bo igral naprej? Ti se skriješ, ti bežiš – babica, ti pa loviš! [Saksida, 2017, str. 17] Predgovor Tradicija ustnega slovstva in ljudskega izročila je v človeški družbi prisotna že od nekdaj, obstajala je pred tiskano besedo in vizualno komunikacijo, saj je človek socialno bitje in zgodbe, pesmi, izštevanke, uganke so zanj konkretna potreba. Preko njih izmenjuje izkušnje, postavlja vrednote in izraža samega sebe. Ali ni čudovito, da ustno slovstvo in ljudsko izročilo, kljub izumu vse sodobne komunikacijsko-informacijske tehnologije, še vedno igrata po-membno vlogo znotraj kulturne in jezikove tradicije vseh narodov sveta? Otrokovo okolje je že od rojstva dalje prežeto z besedo in glasbo. Otroci poslušajo besedila, glasove, šume in zvoke iz svojega najožjega okolja do tre-nutka, ko napoči t. i. občutljivo obdobje in lahko dajo glas lastnemu izražanju. Pričujoča monografija odpira kurikularno problematiko o vlogi odraslega pri medpodročnem povezovanju umetnosti v vrtcu oz. v šoli, s poudarkom na didaktično-metodičnih izpeljavah treh kurikularnih področij: glasbene, besedne in likovne umetnosti. Posebej je tudi predstavljeno, kako je mogoče pri otroku ustrezno spodbujati različne umetnosti, s poudarkom na glasbeni, in jih glede na starostno stopnjo nadgrajevati. 7 1 Uvod 1 Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka. Nietzsche (v Gabrijan, 2021) Glasba je vsakodnevna spremljevalka človeka od rojstva do smrti. Z njo se srečujemo ob različnih priložnostih in v procesu izobraževanja. Dotakne se nas na poseben način, zato jo različno sprejemamo in doživljamo. Ustvarjalci, skladatelji in pesniki, preprosti delovni ljudje in otroci, so ustvarjali glasbeno bogastvo preteklosti in sedanjosti ter še ustvarjajo kulturne vrednote, ki so nam Slovencem v ponos in nas istovetijo z najkulturnejšimi narodi sveta. Med njimi je tudi slovenska ljudska pesem, ki je del naše zemlje, našega živ-ljenja, del slovenske kulturne dediščine, del naše kulturne sedanjosti in pri-hodnosti. Kot pravi Zmaga Kumer (1996), moraš ljudsko pesem doživeti, da jo lahko vzljubiš, doživiš pa le, če jo znaš poslušati s preprostim srcem. Pisati o tem je izziv vsem, ki so to tematiko ustvarjali, jo izvajali in ohranjali do da-našnjih dni. Tema monografije so izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu, ki jih izvajamo v predšolskem, osnovnošolskem obdobju, v glasbeni šoli, v srednjih strokovnih šolah pa vse do fakultete. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju slovenske kulturne dediščine, ki pri vseh narodih velja za neizmerno bogastvo. Z njim nas nagovori glasba, ki z notnimi zapisi dopol-njuje teoretične ugotovitve in predstavlja pomemben vir glasbene literature za otroke, vzgojitelje, učitelje pa tudi za tiste, ki svoje znanje radi dopolnjujejo z različnimi pristopi uporabe in izvajanja izštevank. Namen strokovne obravnave opisane tematike je analizirati, predstaviti in utemeljiti pomen izbranih izštevank ob izvajanju različnih oblik ritmičnega dela skozi glasbene dejavnosti na različnih ravneh zahtevnosti, ob tem pa 9 Uvod upoštevati otrokov celostni razvoj na področju glasbenih sposobnosti in spretnosti. Besedilo je razdeljeno na šest poglavij. Uvodnemu poglavju sledi drugo, namenjeno pregledu razvoja otrokovih glasbenih sposobnosti na področju ritmičnega, melodičnega in harmonskega posluha. Tretje poglavje obravnava razvoj glasbenih spretnosti. Pri tem izpostavlja- mo petje kot najpogostejšo glasbeno dejavnost, oblikovanje pevskega glasu in igranje na glasbila, s katerimi poustvarjamo glasbene vsebine. V četrtem poglavju podrobno analiziramo značilnosti slovenske ljudske pesmi, ki je najtesneje povezana z materinščino, saj njena melodika in ritmika ustrezata ljudskemu umetnostnemu čutu. Ob tem izpostavljamo značilnosti ljudske pesmi z melodijo in ljudske pesmi brez melodije, pri kateri podrobno predstavimo slovenske ljudske in avtorske izštevanke. Glede na izbor ljudskih pesmi brez melodije – izštevank preko primerov navajamo oblike ritmičnega dela z uporabo le-teh. Sledi podpoglavje s primeri slovenskih in tujih ljudskih ter avtorskih izštevank, pri čemer se posvetimo različnim načinom izvajanja izštevank (izrekanje, igranje in spremljava z lastnimi/telesnimi, ritmičnimi, Orffovimi, improviziranimi glasbili in zvočili) ter oblikovanja glasbenih ob-lik (rondo, kánon). Obsežen je izbor besedil slovenskih ljudskih in avtorskih izštevank ter ljudskih izštevank iz držav, ki mejijo na slovensko ozemlje (hr-vaške, italijanske, avstrijske in madžarske izštevanke). Poglavje zaključuje preglednica uglasbljenih izštevank slovenskih avtorjev, ki je namenjena kot pripomoček k učnemu gradivu o izvajanju izštevank v pedagoškem procesu. V petem poglavju predstavljamo raziskavo o izštevankah v pedagoškem procesu (v vrtcu). V raziskavi sta nas zanimala stališče vzgojiteljic in vzgojite-ljev o pomenu izštevank za otrokov celostni glasbeni razvoj ter uporaba izšte-vank v glasbenih dejavnostih in oblikah ritmičnega dela, ki so najpogosteje zastopane v glasbenem poustvarjanju. V zadnjem, šestem poglavju predstavljamo možnosti povezovanja vsebin likovne umetnosti glasbe in jezika v pedagoškem procesu. Izpostavljamo medpodročno povezovanje omenjenih vsebin in medkulturnost kot eno iz-med področij, s katerim se srečujemo v današnjem času. Znanstvena monografija je namenjena vzgojiteljem, učiteljem, staršem in otrokom, ki se v današnjem času srečujejo s slovensko kulturno dediščino ter dediščino, ki nam jo prinašajo ljudje različnih narodnosti. Naši predhodniki so jo skrbno širili in ohranjali skozi ustno ter pisno izročilo, zato je prav, da jo tudi mi ohranjamo za prihodnost naših otrok, v tem primeru s pomočjo izvedbe dejavnosti na področju glasbene umetnosti. 10 2 Razvoj glasbenih sposobnosti 2 Najbogatejši otrok je siromašen brez glasbene vzgoje. Evripid (v Klemše, 2008, str. 16) Glasbeni razvoj je kompleksen proces z izrazitimi individualnimi razlikami med posamezniki. Odvisen je od različnih dejavnikov, podobno kot razvoj otrokovega mišljenja (Slosar, 1995a). Ko govorimo o razvoju glasbenih spo-sobnosti, se nanašamo na razvoj osnovnih glasbenih sposobnosti, kot sta rit-mični in melodični posluh, pa tudi razvoj višjih sposobnosti, kot so harmonski posluh, analitično poslušanje in estetsko oblikovanje ter vrednotenje (Denac, 2012). Opisovanje splošnih stopenj otrokovega glasbenega razvoja po biolo-ških starostnih obdobjih je izjemno težko. Določitev natančnega časa, kdaj se pri otroku razvije posamezna glasbena sposobnost, je prav tako nemogoče, zato teorije o razvoju stopenj in faz otrokovih glasbenih sposobnosti predsta-vljajo zgolj okvir (Denac, 2012; Slosar, 1995a). Glasbeni napredek otroka je odvisen tako od genetskih predispozicij kot tudi od vpliva zvočnega okolja, zato se lahko otrokova prirojena nadarjenost razvije ali zatre v odvisnosti od glasbeno spodbudnega okolja, pri čemer ge-netika določa meje tega razvoja. Pomembno je, da otroci v zgodnjih letih prejmejo bogate in raznolike zvočne dražljaje ter številne priložnosti za glas-beno izražanje. Poleg genetike in okolja pa je pomembno tudi aktivno sode-lovanje v otrokovih glasbenih dejavnostih, ki omogoča razvoj predispozicij v dejanske glasbene sposobnosti, tako osnovne glasbene sposobnosti, kot sta melodični in ritmični posluh, kot višje ravni sposobnosti, kot so harmonski posluh, analitično poslušanje ter estetsko oblikovanje in vrednotenje (Denac, 2002; Sicherl-Kafol, 2001a; Welch, 1998). 11 Razvoj glasbenih sposobnosti Rosamund Shuter-Dyson in Clive Gabriel (1981) sta prikazala splošen pregled glasbenega razvoja otrok od trenutka rojstva do dopolnjenega sedemnajstega leta. Shematski opis otrokovega glasbenega razvoja (glej preglednico 1) nakazuje, da se temeljne glasbene sposobnosti, kot sta ritmič-na in melodična, izpopolnjujejo z rastjo otroka. Nato se razvijajo glasbene sposobnosti višjega reda, vključno s harmonskim posluhom po devetem letu starosti. Povprečno razviti otroci razvijejo sposobnosti razumevanja, vredno-tenja glasbe ter izražanja v lastni produkciji ali reprodukciji. Temeljne glasbe-ne sposobnosti se razvijajo v predšolskem in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, medtem ko se razvoj glasbenih sposobnosti višjega reda začne od drugega izobraževalnega obdobja dalje, in sicer v četrtem ali petem razre-du, ter se nadaljuje še na srednji stopnji šolanja. Po mnenju Slosarja (1995a, str. 37) se pojavi nekakšna »glasbena zrelost« v obdobju med sedemnajstim in osemnajstim letom starosti, zaradi česar se poudarja pomembnost pouka glasbene umetnosti med otrokovim zorenjem za celostni glasbeni razvoj. Preglednica 1 Pregled glasbenega razvoja (Shuter-Dyson in Gabriel, 1981, str. 159) Starost v letih 0–1 Reakcije na zvok 1–2 Spontano ustvarjanje glasbe 2–3 Začetek produciranja pesmi, ki jih otrok sliši 3–4 Ustvarjanje splošnega načrta melodije Razvoj absolutnega posluha, če se otrok uči igranja na instrument 4–5 Razlikovanje med višinami tonov in zmožnost reprodukcije preprostega ritmičnega vzorca s ploskanjem ali igranjem na instrument 5–6 Razumevanje pojmov »glasneje«, »tiše« Sposobnost ločevanja »enakega« od »različnega« v lažjem melodičnem ali ritmičnem vzorcu 6–7 Izboljšanje posluha pri petju Boljše dojemanje tonalne kot atonalne glasbe 7–8 Zmožnost prepoznavanja konsonance1 v nasprotju z disonanco2 8–9 Izboljšanje izvajanja ritmičnih vzorcev 9–10 Izboljšanje ritmične percepcije3 in glasbenega spomina Usvojitev dvodelne glasbene oblike Občutek za kadence4 10–11 Oblikovanje občutka za večglasje (harmonijo) 12–17 Izboljšanje kognitivnega in čustvenega reagiranja na glasbo Opombe: 1 Blagoglasno razmerje dveh ali več tonov. 2 Neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov. 3 Ritmično zaznavanje. 4 Zaporedje akordov, s katerimi se končuje glasbena misel, skladba. 12 Razvoj ritmičnega posluha 2.1 Razvoj ritmičnega posluha Ritem po Platonovem pojmovanju predstavlja urejenost v gibanju skozi na-tančno sekvenco tonov in zvokov. V vsakdanjem življenju ta ritmična struktu-ra deluje kot temeljno načelo gibanja, ki oblikuje osnovo za raznoliko gibanje v hoji, dihanju, utripu srca, govoru, izmenjavi dneva in noči, premiku ure ter drugih kontekstih (Tomašić, 2003, str. 17). Pojem ritem Dalcroz (v Pesek, 1997, str. 126) uporablja kot sinonim za vzpostavljanje ravnotežja in razmerja valo-vanja med telesom, umom ter občutki, hkrati pa ureja odnos med zavednim in nezavednim gibanjem. Po njegovem mnenju ritem obstaja v kontekstu časa, prostora in gibanja, deluje pa med številnimi elementi gibanja. Različni avtorji (Denac, 2002; Mirković Radoš, 1983; Oblak, 2007; Tomašić, 2003; Voglar, 1987) so mnenja, da ritem odpira vpogled v naravo pesmi in njen utrip, igra pa pomembno vlogo pri dojemanju glasbe otrok. Otroci pogosto izražajo svoj odziv na ritem preko plesa, saj jih ritmična struktura lahko pomirja, razvese-ljuje ali v njih spodbudi radoživost, brezskrbnost, energičnost, veselje … Ra-znovrstne ritmične značilnosti, od enakomernega in ponavljajočega se ritma do kompleksnih ritmičnih variacij, imajo moč privabiti otroke k poslušanju in uživanju v glasbi. Razvoj ritmičnega posluha predstavlja kompleksen in dinamičen proces, ki se odvija v različnih fazah človekovega spoznavno-čutnega razvoja. Ključna vloga ritmičnega posluha se nahaja v sposobnosti zaznavanja, razumevanja ter usklajevanja ritmičnih vzorcev znotraj zvočnega okolja. Številne nevropsi-hološke raziskave (Mirković Radoš, 1983; Motte-Haber, 1990; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) so razkrile, da se osnovne sposobnosti ritmičnega posluha zače-njajo razvijati že v zgodnjem otroštvu, s poudarkom na povezavi med slušnim zaznavanjem in gibalnimi spretnostmi. Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj ritmičnega posluha, je interakcija med genetskimi predispozicijami in spodbudami okolja, v katerem otrok odrašča. Poleg tega pa mnogi otroci svoj glasbeni potencial razvijejo šele v procesu sistematičnega in kontinui-ranega glasbenega pouka. Raziskovalci na področju psihologije glasbenega razvoja, kot sta Helmuit Moog (1976a) in Helga de la Motte-Haber (1990), so soglasni v tem, da se glasbene sposobnosti pri otrocih pojavijo pred drugimi sposobnostmi. Nekateri otroci sprva ne kažejo glasbenih sposobnosti, kar ne pomeni, da jih otrok, pri katerem jih nismo opazili, nujno nima. Razumeva-nje nevrobioloških mehanizmov, ki stojijo za obdelavo ritmičnih informacij v možganih, omogoča boljši vpogled v procese, ki so ključni za oblikovanje ritmičnega posluha (Motte-Haber, 1990). Ritem nedvomno spada med ključ-ne glasbene sposobnosti, saj je njegovo delovanje bistveno pri skoraj vsaki glasbeni dejavnosti (Voglar, 1987). 13 Razvoj glasbenih sposobnosti Barbara Kopačin (2014, 2016) je ugotavljala, da izpostavljenost glasbi in ritmu v zgodnjem otroštvu lahko pozitivno vpliva tudi na razvoj spoznavnih sposob-nosti. Takrat se večini otrok naravno razvije občutek za ritem, vendar obstaja tudi skupina takih, kot smo omenili predhodno (Moog, 1976b; Motte-Haber, 1990), ki te sposobnosti ne kažejo. Otroci se običajno spontano prilagajajo ritmu, vendar nekateri težje zaznavajo ritmične elemente, kar se odraža v nji-hovem drugačnem gibanju (Zagorc idr., 2013, str. 31). Otroci izražajo glasbeno čebljanje kmalu po rojstvu, pri čemer ločimo ritmično in melodično čeblja-nje. Razvoj ritmičnega čebljanja vključuje gibanje delov telesa in ponavljanje ritmičnih vzorcev. Postopoma pridobivajo občutek za metrum in tempo ter razvijajo ritmične sposobnosti (Moog, 1976b; Pesek, 1997). Po začetnem spon-tanem gibnem odzivanju na zvok ali glasbo, ki je s slednjo nekoordinirano, postajajo reakcije dojenčkov vedno bolj koordinirane z značajem zvokov in glasbe. V petem in šestem mesecu se pojavi pomemben napredek v razvo-ju slušno zaznavnih procesov, ki se kaže v večji diferenciaciji zvokov (Moog, 1976b). Po šestem mesecu se začnejo pojavljati poskusi reprodukcije zunanjih zvočnih vtisov: najprej z grobo imitacijo posameznih zlogov, ki ji sledita nji-hovo podvajanje in ponavljanje, v katerem opazimo tudi spremembe v ritmu. Otroci se ob glasbi pričnejo gibati in zibati, kar spodbudi vsaka glasba, ne gle-de na svoj značaj. V prvem letu starosti otroci nadaljujejo s čebljanjem, ki je sestavljeno iz različnih nejasnih ritmičnih vzorcev, pavze pa so tam, kjer se po-javi potreba po vdihu. Ritmično delovanje se pri otrocih praviloma začne po-javljati po prvem letu starosti. Pomembna ritmična delovanja vključujejo po-delitev dobe, izpustitev dobe, imitacijo ritmičnih vzorcev ter ritmično gibanje ali udarjanje ob glasbi. Razvoj ritmičnih sposobnosti se poveča v drugem letu otrokove starosti (Denac, 2002). Moog (1976a) ugotavlja, da se desetina otrok, starih med 18 in 24 meseci, lahko krajši čas giblje ob ritmu glasbe. Otroci se še učijo obnoviti ritem, vendar imajo težave s trajanjem mere in prilagajanjem gibanja spremembam v ritmu (Denac, 2002, str. 25). V drugem letu starosti se močno poveča količina in raznovrstnost gibnega reagiranja na glasbo (ni-hanje stopala, dviganje in spuščanje pet, premikanje kolen …). Otroci že pri sedenju brez težav izražajo glasbene občutke s poskakovanjem, z mahanjem z rokami in ritmičnim gibanjem zgornjega dela trupa. Kljub temu pa do tret-jega leta starosti še ne izvajajo ritmičnih gibov v skladu z glasbo (Campbell, 2004, str. 100). Med tretjim in četrtim letom prevzame prevlado nad gibom petje, čeprav je gibanje še vedno pomembna oblika odzivanja na glasbo. Ot-roci, stari med štiri in pet let, naj bi že imeli sposobnost ponavljati preproste ritmične vzorce s ploskanjem (Moog, 1976b). Sposobnost sinhroniziranega gibanja z glasbo je za otroke, mlajše od petih let, težka. Otroci v tem obdobju 14 Razvoj melodičnega posluha preizkušajo zaznavanje ritma s ploskanjem ali z udarjanjem ob boben, vendar imajo težave s trajnimi razmerji in z razumevanjem ritma (Motte-Haber, 1990, str. 329). Med petim in šestim letom naj bi otroci začeli razumeti pojme glas-nost in tišina ter enakost in raznolikost v preprostih ritmičnih vzorcih. V tem starostnem obdobju naj bi že pravilno ponovili od tri do štiri udarce ritma, vendar naj bi imeli še vedno težave s taktovskimi dobami in tridelnim taktom. Razlikovanje med ritmičnimi elementi postaja boljše s starostjo, vendar otroci v petem in šestem letu še vedno težko prilagajajo gibe spremembam v ritmu (Moog, 1976a; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981; Zadnik, 2005). Razvoj ritmičnih sposobnosti je povezan z dozorevanjem, pri čemer otroci ob vstopu v osnov-no šolo še nekaj časa izkazujejo zanimanje za glasbo predvsem z živahnimi ritmi, ki spodbujajo gibanje (Motte-Haber, 1990). Med šestim in devetim le-tom je ritmični razvoj hiter in intenziven. Začenja se razvoj glasbenih sposob-nosti višjega reda (Shuter-Dyson, 1999; Slosar, 1995a). V predšolskem obdobju, ko otroci razvijajo osnovne ritmične sposobnosti skozi interakcijo z zvočnim okoljem, je poudarjena vloga aktivnosti, kot so poslušanje glasbe, igranje na lastna in druga ritmična glasbila ter sodelova-nje v skupinskih glasbenih dejavnostih. Nadaljevanje ritmičnega razvoja v osnovnošolskem obdobju prinaša kompleksnejše izzive, povezane z razume-vanjem strukturiranega ritma in visoko stopnjo ritmične natančnosti. Pri razi-skavah na področju razvoja ritmičnega posluha si avtorji niso enotni. Nekate-ri dajejo, glede na to, da gibanje spremlja vsako otrokovo aktivnost, prednost ritmičnemu posluhu (Bentley, 1966; Révész, 2001), drugi melodiji, češ da ritem v otroških telesnih aktivnostih nima nič ali zelo malo skupnega z glasbenim ritmom in da se kvalitativno razlikujeta (Wing, 1971). 2.2 Razvoj melodičnega posluha Raziskave o slušni zaznavi novorojenčkov (Mirković Radoš, 1983; Moog, 1976b; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) so potrdile, da imajo ti sposobnost zaznavanja zvoka takoj po rojstvu. Med strokovnjaki, kot so psihologi, avdiologi in dru-gi (Brackbill idr., 1966; Bench, 1969, v Slosar, 1995a) obstajajo različna mnenja glede učinkov različnih zvokov na novorojenčka. Vendar se strinjajo, da se novorojenčki bolje počutijo v prisotnosti zvokov kot v popolni tišini. Materin glas otrok prepozna pri približno štirinajstih tednih. Njeno petje mu je ljubše od drugih zvokov, saj mu to predstavlja komunikacijo z materjo. V tem času je dojenček že sposoben ugotoviti smer zvoka, kar dokazuje s pogledom proti zvočilu. Po šestem mesecu se začnejo pojavljati poskusi reprodukcije zuna-njih zvočnih vtisov: najprej z grobo imitacijo posameznih zlogov, ki ji sledita njihovo podvajanje in ponavljanje, v katerem opazimo že spremembe v višini 15 Razvoj glasbenih sposobnosti tonov in ritmu (Moog, 1976b). Moog (1976a) piše, da se devetmesečni dojenč-ki različno odzivajo na glasbo, bodisi prijetno bodisi neprijetno, in v tem ob-dobju začnejo tudi vokalizirati in čebljati, kar je znak njihovega zadovoljstva. Čebljanje je sestavljeno iz tonov različnih višin, izvedenih na enem vokalu ali na manjšem številu zlogov. Moog razlikuje med neglasbenim čebljanjem, ki je predhodnik govora, in glasbenim čebljanjem, ki se pojavi kot odziv na glasbo, vendar ni ritmično organizirano in vključuje zvoke različnih višin na enem samem samoglasniku ali zlogu. Nadalje piše, da melodije glasbenega čebljanja ne kažejo podobnosti s poslušano glasbo in imajo še nejasne me-lodične ter ritmične organizacije, pavze so npr. tam, kjer se pojavi potreba po vdihu. V prvem letu starosti se zgodi velik napredek v glasbenem razvoju, poleg gibnega še zvočno odzivanje na glasbene dražljaje. Okoli drugega leta starosti otroci začnejo posnemati pesmi, najprej se osredotočijo na besedilo in ne toliko na ritem ali melodijo. Sčasoma začnejo posnemati tudi melodijo, vendar so peti intervali manj natančni kot v dejanski melodiji. V drugem letu se začnejo pojavljati tudi »spontane pesmi« (Slosar, 1995a, str. 33), njihova po-gostost pa se povečuje okoli tretjega leta starosti. Proces razvoja »spontane pesmi« lahko razložimo s Piagetovo teorijo vklju- čevanja (asimilacije) in prilagoditve (akomodacije). Otrok vključuje glasbene elemente iz okolja v svojo shemo »spontane pesmi«. Če otrok teh glasbenih vzorcev ne more vključiti v svoje že obstoječe sheme, ustvari nove – proces prilagoditve. Na ta način se obris njegove »spontane pesmi« vedno bolj prib-ližuje oblikam naučenih pesmi (Slosar, 1995a). Tako ustvarja nove pesmi, ki jih Moog (1976b, str. 44) imenuje »potpourri« pesmi. Te imajo izposojeno ri-tem, melodijo ali pa tudi dele besedila. Gre za nekakšna zlitja ter kombinacije spontanih in naučenih pesmi. Vendar spontanega ustvarjanja pesmi otroci ne opustijo, kljub temu da znajo zapeti že nekaj naučenih otroških pesmi. Dominantno vlogo ima besedilo, ritem in melodija sta še vedno nekaj ab-straktnega. Med tretjim in četrtim letom prevladujočo vlogo nasproti gibu prevzame petje, čeprav je gibanje še vedno pomembna oblika odzivanja na glasbo. Petje v tem obdobju postane namreč del domišljijskih iger (Piaget, 1952). Čeprav se količina gibanja, povezanega z glasbo, s starostjo zmanjšuje, se njegova pestrost povečuje. Melodija in ritem pri posnemanju pesmi pos-tajata vse podobnejša pravim pesmim. Kmalu za tem se otrok začne ukvarjati tudi z domišljijskim petjem, pri čemer iz več znanih pesmi sestavlja novo. Ksenija Mirković Radoš (1983) piše, da se razvoj melodičnega posluha od- vija v dveh fazah. Na začetku otrok zazna le splošno obliko in smer melodi-je, medtem ko v drugi fazi prepozna in reproducira intervale ter odnose, ki tvorijo melodijo. Otroci imajo več težav pri drugi fazi, saj še nimajo razvite 16 Razvoj melodičnega posluha prostorske predstave in ne obvladujejo harmonskih ter tonskih konceptov (Mirković Radoš, 1983). Po ugotovitvah različnih strokovnjakov (Shuter-Dy-son, 1999; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) naj bi otroci, stari med štiri in pet let, že imeli sposobnost razločevati tonske višine. Med petim in šestim letom naj bi otroci začeli razumeti pojma glasnost in tišina ter pojma enakost in razno-likost v preprostih tonalnih vzorcih. Tudi Slosar (1995a) ugotavlja podobno, in sicer da imajo tri- in štiriletni otroci še težave pri razlikovanju tonov po višini, pet- in šestletni pa takoj ugotovijo, ali sta dva tona enaka ali različna, dokler ne usvojijo pojma višje – nižje, pa smer gibanja intervala težje poimenujejo. Razvoj melodičnega posluha pri predšolskih otrocih predstavlja kompleksen proces, osredotočen na zmožnost zaznavanja, razumevanja in ustvarjanja melodičnih struktur. V tem obdobju se začenja oblikovanje osnovnih melo-dičnih veščin, ki so ključne za celovito glasbeno dojemanje. Otroci posto-poma razvijajo sposobnosti razlikovanja višin tonov, prepoznavanja melodij ter posnemanja melodičnih vzorcev. Hargreavesova (1986) raziskava razvoja spontanega petja govori o tem, da je v začetni fazi petje sestavljeno iz kratkih melodičnih fraz, brez fiksiranih tonskih višin v malih nenatančnih intervalih, ki se ponavljajo v nedogled. Melodičen in ritmičen obris motiva v grobem os-taja nespremenjen, spreminjajo se tonske višine. Tudi Moog (1976a) ugotavlja podobno, in sicer da se razvoj melodičnega posluha in občutka za tonaliteto odvija med šestim ter devetim letom starosti in predstavlja temelj za razvoj harmonskega posluha, ki se nadaljuje v desetem in enajstem letu, ko se razvi-ja sposobnost vertikalnega poslušanja. Če povzamemo najpomembnejše ugotovitve glasbenega razvoja v smis- lu razvoja osnovnih glasbenih sposobnosti, lahko opazimo, da razvoj melo-dičnega posluha napreduje od splošnega in nejasnega čutnega zaznavanja celote k postopnemu razumevanju posameznih delov, ki se kasneje umesti-jo na višji ravni. V procesu oblikovanja melodičnega posluha, ki predstavlja sposobnost posameznika, da prepozna, razume in interpretira melodične elemente glasbe, kot so tonalni vzorci, intervali med toni, melodične linije in harmonski odnosi, lahko opredelimo dve temeljni stopnji: prvo, kjer otrok za-zna in reproducira splošno obliko ter smer melodije, pri čemer še ne razlikuje višine posameznih tonov, ter drugo, kjer otrok prepozna in natančno repro-ducira intervale, ki tvorijo melodijo. Prehod med tema stopnjama je posledi-ca spoznavnega razvoja. Veliko avtorjev (Mirković Radoš, 1983; Moog, 1976a; Shuter-Dyson, 1999; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) meni, da je sposobnost analitičnega razlikovanja intervalov ključna za nadaljnji glasbeni napredek, kar se kaže v razvoju naprednejših glasbenih sposobnosti. Oblikovanje za- 17 Razvoj glasbenih sposobnosti vesti o tonaliteti, ki se pojavi med šestim in devetim letom, je temelj za razvoj harmonskega posluha in sposobnosti harmonskega vrednotenja. 2.3 Razvoj harmonskega posluha Razvoj harmonskega posluha, kot piše Slosar (1995a) ni bil tako intenziv-no raziskovan kot razvoj ritmičnega in melodičnega posluha. Raziskave so se osredotočale predvsem na razumevanje čutnega dojemanja melodije v večglasju ter na razvijanje zasnove ubranega (konsonanca) in neubranega sozvočja (disonance). Vendar pa je bilo manj pozornosti namenjene senzibili-zaciji za ustrezno harmonizacijo melodij (Slosar, 1995a, str. 36). Razvoj harmonskega posluha je ključna sestavina glasbenega izobraže- vanja, ki omogoča posamezniku, da prepozna, razume in interpretira har-monske strukture v glasbi. Harmonski posluh vključuje sposobnost zazna-vanja akordov, intervalov v okviru akordov, tonalitet (dur, mol), vokalnih, pevskih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih zasedb ter splošne harmonske strukture skladb (oblikovnih delov v glasbi in glasbenih oblik). Razvijanje harmonskega posluha prispeva k glasbeni pismenosti, omogoča boljše razumevanje kompleksnosti glasbenih kompozicij ter podpira glasbe-nike pri ustvarjanju in interpretaciji glasbe (Moog, 1976a; Oblak, 2001; Pesek, 1995, 1997; Sloboda, 2005; Slosar, 1995b). Kot piše Katarina Zadnik (2019, str. 105), se intenzivni razvoj harmonskega posluha začne v obdobju formalnologičnega mišljenja, med desetim in dva-najstim letom starosti, in je povezan z razumevanjem glasbeno-harmonskih kategorij ter pravil. Začetki razvoja harmonskega posluha segajo že v predšol-sko obdobje, kjer petje pesmi ob spremljavi klavirja ali Orffovih glasbil otro-ka usmerja v tonalni sistem dur-mol, ki je osrednji sistem v zahodni glasbeni kulturi. V predšolskem obdobju ta poteka predvsem skozi naravno izposta-vljenost glasbi, poslušanje pesmic, igranje z zvočnimi igračami ter preproste glasbene dejavnosti izvajanja in ustvarjanja. V tem obdobju je poudarek na spodbujanju poslušanja, razumevanja in uživanja v zvokih okoliškega sveta ter glasbi kot pomembnem izraznem sredstvu. Kljub temu da so otroci v tem obdobju še precej mladi za podrobno razumevanje glasbene teorije, se nji-hov harmonski posluh razvija na nekaterih osnovnih ravneh. Na stopnji for-malnologičnega mišljenja otrok razlikuje harmonije glede na zvočno barvo kot konsonance, ki tvorijo prijetno sozvočje, in disonance, ki ustvarjajo nape-tost in nelagodje. V osnovni šoli se razvoj harmonskega posluha nadaljuje in postaja sistematičnejši, pri čemer igra zelo pomembno vlogo pouk glasbene umetnosti z izvajanjem glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvar-janja ob in v glasbi (Pesek, 1997; Sicherl-Kafol, 2015; Slosar, 1995a; 2007; Voglar, 18 Razvoj harmonskega posluha 1980; Zadnik, 2019). Raziskava Mary Louise Serafine (1988) je pokazala, da se občutek za tonalni center postopoma razvija in se končno utrdi med desetim in enajstim letom starosti. V primerih, kjer je glasbeno izobraževanje otrok v predšolskem obdobju in v prvem triletju vzgojno-izobraževalnega obdobja intenzivno, pa se zavest o tonaliteti lahko razvije že pri osmih letih. 19 3 Razvoj glasbenih spretnosti 3 Glasba nas notranje bogati, razveseljuje, tolaži, povezuje nas z drugimi prijatelji glasbe, seznanja nas z zakonitostmi narave in življenja. Slosar (1993, str. 1) V sklopu glasbenih aktivnosti, ki vključujejo izvajanje, poslušanje ter ustvar-janje ob in v glasbi, spodbujamo razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja pri predšolskih otrocih ter učencih in dosegamo učne cilje na različnih področjih – spoznavnem, čustveno-motivacijskem in telesno gibalnem. Ra-zvoj glasbenih spretnosti je zelo razgiban proces, ki zahteva čas, predanost izvajanju glasbenih dejavnosti in vajo. Ne glede na to, ali gre za učenje petja ali igranja na glasbila, je pot do izpopolnjenih glasbenih spretnosti dolga in zahtevna. Redno izvajanje glasbenih dejavnosti je ključnega pomena tudi pri razvoju glasbenih spretnosti pri vsakemu posamezniku in mu sčasoma omogoča, da se pri izvajanju glasbe izrazi na avtentičnejši in izrazitejši način. (Bastian, 1998; Campbell, 2004; Čebulc, 2009; Denac, 2002; Kopačin in Birsa, 2022; Oblak, 2001; Sicherl-Kafol, 2001b, 2015; Slosar, 2002, 2007, 2008; Tierney idr., 2015). 3.1 Petje Zborovsko petje je v Sloveniji najmnožičnejša ljubiteljska kulturno-umetni-ška dejavnost, saj imamo od 2.500 do 3.000 pevskih zborov, okoli 1.300 zboro-vodij in približno 80.000 pevcev (Slovenska tiskovna agencija, 2021). Tudi v pedagoškem procesu glasbene umetnosti v predšolskem in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se petje izpostavlja kot te-meljna glasbena dejavnost. Petje, ki je melodično in ritmično natančno iz- 21 Razvoj glasbenih spretnosti vajanje vokalnega dela z upoštevanjem vseh elementov interpretacije, ne le zadovoljuje potrebo po individualnem izražanju, temveč spodbuja tudi sku-pinsko muziciranje. Ta aktivnost pomembno vpliva na razvoj temeljnih glas-benih sposobnosti, kot sta ritmični in melodični posluh, hkrati pa krepi spo-sobnost estetskega doživljanja glasbe (Denac, 2010; Pesek, 1997; Rojko, 2012; Sicherl-Kafol, 2015; Slosar, 2007). Slosar (1999, str. 11) predlaga, naj pedagoški proces glasbene umetnosti v predšolskem in prvem vzgojno-izobraževal-nem obdobju temelji na petju, ki je temelj slovenskega glasbenega izročila. Le tako bomo s petjem razvijali, kot piše Slosar (1999, str. 11), trajno ljubezen do pevske kulture in našega pevskega izročila, zaznavanje in vrednotenje do-živetega petja, zvočno mišljenje ter melodični in ritmični posluh. S petjem bomo izboljšali tudi našo pevsko in govorno tehniko ter vplivali na pravil-no in jasno izgovorjavo ter tekoč govor. Nezanemarljiv je vpliv petja tudi na sposobnost slišanega in zavestnega dojemanja elementov interpretacije ter njihove uporabe za oblikovanje doživete interpretacije pesmi, s čimer se obli-kujejo tudi čut za estetiko, glasbeni vrednostni sistem, glasbeni besednjak ter sposobnost poglobitve v glasbene vsebine in orientacije ter vrednotenje slikovnih in grafičnih zapisov melodije. Nenazadnje pa s petjem spodbujamo tudi ustvarjalnost, predvsem z vidika interpretacije zapete pesmi, izmišljanja melodije, besedila ali obojega, dopolnjevanja ali spreminjanja melodije. Tudi Albinca Pesek (1997, str. 147) piše, da je izvajanje glasbene dejavnosti, kot je petje, enako pomembno kot poslušanje glasbe in ples. Otroci začnejo svojo sposobnost petja razvijati že ob rojstvu. Veliko njihovih zvokov, vključ-no z jokom, ima glasbeni element, saj vključujejo ritmične tone različnih višin in jakosti. Te zgodnje vokalizacije so temelj za razvoj petja in govora. Med odraščanjem otroci postopoma pridobivajo nadzor nad svojim glasom in eksperimentirajo z njim. Tudi drugi avtorji (Denac, 2010; Oblak, 2007; Pesek, 1997; Sicherl-Kafol, 2001b; Slosar, 1995b) pišejo o tem, da se razvoj petja začne z opazovanjem in s poslušanjem odraslih. Pomembno je, da je pesem v živ-ljenju otrok prisotna v vsakdanjem življenju kot nekaj samoumevnega, da z otroki pojemo zelo izrazno in čutno, z natančnimi tonskimi višinami in brez-hibnim ritmom, s čisto dikcijo, pravilnim dihanjem in pevsko držo. Otroke uči-mo peti z zgledom, moramo jim pokazati, da nas petje zanima in da ob tem uživamo, kar bo zagotovo vplivalo na njihov odnos do petja. V predšolskem obdobju začenjamo z izbiranjem pesmi, ki imajo manjši tonski obseg, in jih prilagajamo otrokovemu naravnemu pevskemu obsegu. Postopoma širimo tonski obseg na šest tonov in eno oktavo. Na začetku upo-rabljamo pesmi s tremi, štirimi in petimi toni. Središče otrokovega glasovne-ga obsega je na enočrtanem tonu »g«, čeprav se lahko to razlikuje od otroka 22 Petje do otroka. Pomembno je, da pesem pojemo v zapisani intonaciji in da si pred vsakim petjem damo intonacijo. Seveda pa moramo izbirati take pesmi, ki izražajo različna razpoloženja in imajo estetsko vrednost, v katerih se besede, melodični in ritmični vzorci ponavljajo. Besedila pesmi morajo biti razumljiva in taka, da si jih otroci hitro zapomnijo. Repertoar pesmi lahko razširimo z novimi, kratkimi pesmimi različnih razpoloženj in tem, predvsem pa izbira-mo take pesmi, ki so za otroke zanimive in jih lahko razumejo. Take pesmi, ki imajo ponavljajoče se dele, pa so zelo primerne tudi za urjenje intonacije. Otroci morajo prvič doživeti pesem kot celoto in usvajanje le-te v zgodnjem otroštvu, od drugega do sedmega leta starosti, mora biti celostno (Denac, 2010; Pesek, 1997). Večina dveletnikov začne spontano peti. Odrasli bi morali pri otrocih take poskuse petja spodbujati in odobravati. Pesmice, ki jih izvajamo pri tej sta-rosti otrok, pa naj ne bi vključevale harmonskih spremljav, saj lahko te otroke zmedejo. Na tej stopnji otrokovega razvoja naj bi bil pevski repertoar za njih preprost. Večina tri- in štiriletnih otrok že spontano ter precej intonančno čis-to prepevajo bodisi v parih bodisi v manjših skupinah, sposobni pa so peti tudi sami. Nekateri morda še zaostajajo pri petju v skupini ali pojejo drugačne besede. Starši in vzgojitelji bi morali otrokom vedno zagotoviti priložnost za petje, vendar jih ne bi smeli siliti k temu. Otroci tudi radi prepevajo pesmi, ki so jih ustvarili sami. Večino pesmi je mogoče spremljati z enostavnimi hor-monskimi spremljavami s klavirjem, kitaro ali ritmično z drugimi manjšimi instrumenti. Pet- in šestletni otroci že znajo prepoznati ter zapeti raznoliko zbirko pesmi, se zelo zabavajo v ustvarjanju pesmi, ki se nanašajo na vsako-dnevne dogodke, in začenjajo razvijati sposobnost kritičnega ocenjevanja svojega petja ter petja starejših. Na tej stopnji razvoja zelo uživajo v izvajanju izštevank in sodelovanju v glasbenih didaktičnih igrah, kjer aktivno sodeluje-jo (Pesek, 1997). Slosar (1999, str. 11) piše, da pravilno petje ni nekaj, kar nam bi bilo naravno dano, ampak je spretnost, ki se je moramo naučiti. Kultivirano petje zahteva sproščeno telo, pravilno pevsko dihanje in pevsko oporo ter jasno izgovarja-nje glasov, zlogov in besed. Za sprostitev telesnih mišic, mišic grla, vratu in obraza obstajajo posebne vaje, ki jih moramo prilagajati otrokovemu razvoju. Otroke je treba spodbujati, da med petjem ohranjajo sproščeno držo obraza, ki vključuje rahlo odprta usta (zgornja ustnica ne pokriva zob). Takšna drža obraza in njegove mimike pozitivno vpliva na kvaliteto glasu, intonacijo, jas-nost izgovorjave ter splošno počutje. 23 Razvoj glasbenih spretnosti 3.2 Igranje na glasbila Z igranjem na glasbila se otrok razvija na kognitivnem, afektivnem in psi-homotoričnem področju glasbe. Omogoča mu razvijanje glasbene ustvar-jalnosti, improviziranje z glasbili in domišljijski svet (Pesek, 1997). Glasbila v glasbene dejavnosti uvajamo postopno in sistematično. Pri tem upoštevamo naslednje kriterije: splošni kriterij, namen ter razvojno primernost in učne potrebe (Borota, 2013, str. 94). Z igranjem na ritmična in melodična glasbila otrok razvija melodični ter ritmični posluh, drobno motoriko, pravilno izva-jalsko tehniko, skupinsko muzicira, samostojno izbira glasbila pri oblikovanju zvočnih vsebin in predstav, eksperimentira z zvokom, izvaja ritmični in me-lodični ostinato ter odmev, izvaja spremljave na osnovi mere, ritma pesmi in ostinatnega motiva ter večglasne ritmične spremljave, reproducira in ustvarja ritmične ter melodične motive (Denac, 2010, str. 58), igra poudarjene in nepo-udarjene dobe, dinamične spremembe, dodaja zvočne efekte za spremljanje pesmi (Pesek, 1997, str. 151), izvaja eno- in dvoglasen bordun, spremljavo po slikovnem/notnem zapisu ali ob glasbenem posnetku (Borota, 2013, str. 100). Elementarna tehnika igranja na glasbila otroku omogoča poustvarjalno igranje na glasbila. Dejavnosti igranja na glasbila so povezane z igranjem spremljave k peti pesmi in ritmični izreki. Otrok lahko spremlja in igra na lastna/telesna glasbila, ritmična in melodična glasbila Orffovega instrumen-tarija, otroška ljudska glasbila in zvočila, improvizirana glasbila, klasična glas-bila in na glasbila percussion plus (Borota, 2013). Z izbiro različnih glasbil otroku omogočamo, da s poustvarjanjem ponazar- ja razlike v glasbenem izražanju in razvija občutljivost na zvoke. Z igranjem na glasbila izpolnjuje tehniko igranja na glasbila, razvija spretnost, zvočnost, ritmično koordinacijo in igro (Denac, 2010). 24 4 Ljudska pesem 4 Narodna pesem je naša pristna, ne zlagana podoba. Poznati jo moramo. Vsak narod mora poznati samega sebe, če hoče ohraniti svojo prvobitnost. Kunaver, (1984, str. 5) Besedna zveza ljudska pesem kot strokovni izraz je na Slovenskem prišla v rabo po drugi svetovni vojni namesto starejšega izraza narodna pesem. V slovenskem jeziku se samostalnik pesem pojavlja v zvezi z glagolom peti. Slovenci smo ljudske pesmi peli že davno prej, preden je prvi slovenski pe-snik zapisal svoje misli in čustva v obliki verzov ter jih objavil v tisku. Ljudska pesem ni utihnila ob nastanku umetne poezije, ki se ne poje. V ljudski pesmi pa je melodija nepogrešljiva sestavina (Kumer, 1996, str. 9). Mira Omerzel Ter-lep (1984, str. 4) navaja, da se ljudska glasba od umetne razlikuje v načinu izražanja, v jeziku, ki je poln tipičnih okrasnih pridevnikov in prispodob, v me-lodičnem in harmonskem izrazu, ki je velikokrat v nasprotju s »šolsko« klasič-no harmonijo, v nenavadnem križanju glasov, v mnogokrat značilno ozkem tonskem obsegu, v značilnem svobodnem ritmu in načinu petja. Vodušek (2003, str. 37) ljudsko pesem označuje s temi besedami: »Pojem ljudske pesmi naj po našem mnenju obsega vse ustaljenejše spontane glasbeno-vokalne pojave, celo tudi vriskanje, ki je različno v posameznih pokrajinah in večkrat tudi ne nastopa samo zase, temveč je ritmična sestavina pesmi (ponekod na Štajerskem) ali pa njeno normalno dopolnilo (v Reziji).« Ljudska pesem obsega vse pesniške izraze, ki so razširjeni med različnimi družbenimi sku-pinami in za katere je značilna predvsem spontana, nezavedno premišljena, nešolana in improvizacijska narava tako pri samem ustvarjanju kot tudi pri prenašanju ter širjenju, v nasprotju z razmeroma zavedno, organizirano, šola- 25 Ljudska pesem no in fiksirano dejavnostjo ob nastanku in obnavljanju umetne poezije (Vo-dušek, 2003). Zmaga Kumer (1996, str. 13–14) ljudsko pesem označuje takole: »Ljudska pesem je tisti del vokalne glasbene kulture, ki nastaja kot stvaritev posameznika, živi pa v skupnosti, in sicer tisti, za katero je značilna prete-žno spontana, ne zavestno premišljena, pretežno nešolana, improvizorična ustvarjalna in poustvarjalna dejavnost. Čeprav podvržena spremembam, pa vendar ohranja tudi sestavine, ki pripadajo dediščini iz minulih dob. Nekatere njene vsebinske sestavine so pogojene geografsko, sociološko, zgodovinsko in jezikovno ter so na primerih na posameznem območju občutene kot etnič-ne ali krajevne značilnosti.« Mira Omerzel Terlep (1984, str. 3–4) v svojem raziskovanju poudarja, da je ljudska glasba inherentno povezana z načinom življenja in s kulturo vsake-ga ljudstva. Kljub temu je redko mogoče nedvoumno določiti kraj in čas na-stanka ljudskega izročila, kamor sodi tudi ljudska pesem, saj se le-to nenehno spreminja in prilagaja trenutnemu okusu časa. Avtorica izpostavlja, da defini-cijo ljudskosti lahko opišemo s tem, kaj ljudstvo poje, igra ali pleše. Ljudskost določata uporabnost in pogostost. Glasba, ki jo označujemo kot ljudsko, je tako glasba, ki se uveljavlja med širokimi množicami v določenem času in kraju, pri čemer posamezne stvaritve preoblikuje in prilagaja svojemu estet-skemu dojemanju. Nadalje poudarja, da se tudi ljudstvo skozi čas spreminja, zato v ljudsko ustvarjalnost vključuje glasbo, ki je bila v določenem obdobju značilna za najrazličnejše družbene plasti, vključno s kmeti, z obrtniki in me-ščani. V besedilih ljudskih pesmi se prepletata resničnost in ustvarjalna do-mišljija. Zgodovinsko ugotovljeni dogodki so podani tako, kakor jih je dojel človek, ki je pesemsko besedilo zložil, skladno s spontanim slogom, oblikami in načinom izražanja ljudske govorice (Denac in Žnidaršič, 2018; Kramolc idr., 1969; Kumer, 1996, str. 10; Šivic in Terseglav, 2006). Pomemba značilnost ljudske pesmi, ki jo opisuje Zmaga Kumer (1996, str. 11–13), je ustno prenašanje pesmi, ki gre iz roda v rod, kar ustvarja tradicional-nost. Ob tem prehajanju nastajajo spremembe, saj vsaka ponovitev prinaša variante. Ljudska pesem ima vedno tudi določeno vlogo, saj nikoli ni sama sebi namen. Namenjena je razvedrilu, družabnosti, posebnim priložnostim … Če je ljudska pesem povezana s šegami, je hkrati trdoživa in spremenljiva, saj se spreminja v času in prostoru, kakor živ organizem. Zmaga Kumer (2002, str. 18–24) slovensko ljudsko pesem po vsebini raz- deli na ljubezenske, svatovske, mrliške, plesne pesmi, pesmi o samskem in zakonskem stanu, vojaške pesmi, pesmi o raznih stanovih (tj. poklicih) in delu, koledniške, nabožne, romarske, pivske in otroške pesmi, ki so zelo raznolike po vsebini, obliki ali načinu izvajanja, saj imajo lahko melodijo ali pa so samo rit- 26 Ljudska pesem z melodijo mično govorjene. Med slednje spadajo zlasti izštevalnice, šale, igriva rimana besedila, enokitične zmerljivke otrok drug drugemu ali posmehljivke osebam na račun imena, starosti, drugih lastnosti. Govorjene so tudi razne nepristne, ponarejene večerne molitvice, šale o svetnikih in besedila, v katerih se vrstijo vprašanja in odgovori. Vodušek (2003, str. 37) meni, da je pod pojmom sloven-ska ljudska pesem poleg péte pesmi zajeto tudi tisto, kar se nikdar ne poje in se ne podaja na poseben, recitativni način kot npr. jurjevske obhodne pesmi otrok. Med samo govorjene pesmi spada predvsem del otroškega izročila, ki ohranja ali izrazit ritmičen element (izštevalnice) ali metrično, z rimami veza-na besedila, kot so novoletne kolede, voščila ob tepežkanju – šapanju, igre v verzih, zbadljiva besedila, oponašanja živalskih in drugih glasov … Sem za-jame tudi ljudsko ritmizirano prozo, kot se kaže v zagovorih, starih ljudskih molitvah, ženitnih pismih, nekaterih šegah … Poleg teh pesemskih stvaritev brez petja pa med ljudske pesmi uvršča tudi tradicionalne pojave, ki nimajo pesemskih prvin v samem besedilu, so pa praviloma združeni s petjem (pas-tirski klici, ulični klici prodajalcev …). 4.1 Ljudska pesem z melodijo Ljudska pesem z melodijo predstavlja bistveni element kulturnega izraza v kontekstu etnomuzikologije. Raziskovanje teh pesmi zaznava njihovo kom-pleksnost in raznolikost, poglobljeno pa se osredotoča na analizo melodič-nih struktur ter njihovo vpetost v specifične kulturne in družbene kontekste. Melodične značilnosti ljudske pesmi so ključnega pomena pri razumevanju glasbenega izraza posamezne skupnosti, saj odražajo njihove vrednote, tra-dicije in splošni duh. Hkrati pa se skozi čas in prostor kažejo evolucijski vzorci melodičnih elementov, kar odpira široko polje raziskovanja, usmerjenega v preučevanje dinamike glasbenega izraza v različnih kulturnih okvirih. Poleg tega je treba upoštevati vlogo melodičnih vzorcev v kontekstu pre- nosa in ohranjanja ljudske pesmi. Melodija igra ključno vlogo pri prenašanju pesmi iz roda v rod, saj se skozi ustno izročilo ohranja njen značilni glasbeni izraz. Analiza melodičnih struktur ljudske pesmi lahko razkriva načine, kako se te pesmi prilagajajo in spreminjajo v različnih družbenih kontekstih, pri čemer se ohranja njihova temeljna identiteta, hkrati pa omogoča inovacije in prilagoditve, ki so odraz spreminjajočih se kulturnih okoliščin. Znanstveno razumevanje ljudske pesmi z melodijo zahteva integracijo et- nomuzikoloških metod, ki omogočajo sistematično analizo melodičnih struk-tur v povezavi s kulturnim kontekstom in zgodovinskim razvojem. Raziskova-nje ljudske pesmi z melodijo tako prinaša vpogled v kompleksno in raznoliko 27 Ljudska pesem tkivo glasbenega izraza, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje kulturne dediščine in identitete skupnosti. Izštevanke vsi poznamo – te folklorne pesmice, te neskončno smešne šale, te skrivnostne uroke naših otroških skrivanj in lovljenj. Ni težko dokazati, da je tudi izštevanka pesniška oblika, ki ima svoja in samosvoja, stroga pravila. V oči – natančneje: v ušesa! – pade izjemno živ in bogat ritem. Novak (2012, str. 23) 4.2 Ljudska pesem brez melodije Marija Stanonik (2006, str. 252–253) navaja, da motivika otroške ljudske pesmi odkriva gospodarske in družbene razmere, v katerih so živeli njeni nosilci. Pokaže nam njihovo tesno povezanost z naravo in življenjem v neformalnih skupinah, recimo v primeru pastirjev. Do izraza prihaja zabavnost, smešnost, komičnost. To komičnost v otroški ljudski pesmi avtorica razlaga v smislu, da je smeh vedno smeh skupine, da ima družbeni pomen, saj je kot tak vedno namenjen drugim. Tudi otroške ljudske pesmi, kot del otroških iger, so po svoji funkciji izrazito kolektivne in ne solistične, saj rabijo za skupno zabavo otrok ali otrok in odraslih. Kljub temu pa ljudska pesem preprostemu človeku ni bila samo zabava, temveč spremljevalka vsakdanjih in prazničnih dni, ki odseva njegovo podobo in odzivnost na dogodke, ki so ga prizadeli. Nosilec pesmi je človek, ki se z njo sreča že v zgodnjem otroštvu. V tem obdobju mu mama, babica, varuška zapoje zazibalko ali uspavanko, da ga poteši in uspa-va. Običajno so to preproste pesmice, ki so si jih matere izmišljevale in zlagale sproti ter jih še danes. Ko pa se otrok skobaca iz maminega naročja in pomeša med vrstnike, ga obda svet igre, ki je poln kratkih pesmic. Preden se gredo otroci npr. skrivat ali lovit in je treba določiti tistega, ki bo mižal ali lovil, se postavijo v krog in eden začne glasno izgovarjati besede izštevalnice. Včasih so sestavljene iz na videz nesmiselnih besed in so očitno stare. Nekatere so nastale blizu šole in so bolj domiselne, drugim se pozna, da so nekaj živega in nastajajo še danes (Kumer, 1996, str. 25). Zmaga Kumer (1975, str. 82) trdi, da so otroške izštevalnice med redkimi pri- meri ljudskega pesemskega izročila, ki nimajo melodije. Kljub temu pa niso brez stika z glasbo, saj jih otroci izgovarjajo ostro ritmizirano ali z nekoliko pojočim, privzdignjenim glasom. Največkrat so »izštevalnice skovane iz čud-nih, na videz ničemur podobnih besed, včasih so kratki, smiselni stavki ali tudi dolga naštevanja, vselej pa so besedila ostro ritmizirana. Nekatera so zelo do-miselna, druga, nastala blizu šole, prazna in bledolična« (Kumer, 1975, str. 20). 28 Ljudska pesem brez melodije Marija Stanonik (2006, str. 259) piše, da so izštevanke pogosto sestavljene iz samih nerazumljivih besed, s katerimi skušajo odrasli ali starejši otroci pred mlajšimi povečati pomen štetja. Tudi Lipnik in Matić (1993, str. 98–99) navaja-ta, da so izštevanke igrice, ki imajo pogosto nesmiselne besede. Uporabljamo jih za izštevanje – določanje, kdo bo z igro pričel (lovil, mižal), katero vlogo bo kdo imel v improvizacijah in dramatizacijah, kdo bo iz igre izpadel … Najpo-gosteje so besedila izštevank v verzih, njihovi lastnosti pa sta ritmično pripo-vedovanje in združevanje razumljivih ter nesmiselnih besed, ki se jim otroci hitro pokorijo kot kaki višji sili, hitro se jih naučijo na pamet in jih zelo radi uporabljajo zaradi ritma pripovedovanja, zaradi rim kot v pesmih in zaradi nesmislov v vsebini. Saksida (2009, str. 20–21) trdi, da je lahko otroška izšte-vanka sestavljena tudi iz besed, ki ne pomenijo prav nič, delujejo pa le s svojo zvočnostjo: vzbujajo smeh in veselje, ko jih izgovarjaš. Številne izštevanke so verjetno nastale kot posledica različnih otroških iger, ki so omogočile ustvar-janje stavkov, ki so bili za otroke nerazumljivi, kar je večkrat spodbudilo otro-ški posmeh, saj so se ti stavki pogosto izpeljali iz tujih jezikov, kot npr. latinšči-ne. Po mnenju Zmage Kumer (2002) je izštevanka »Ekate pekate« nastala na podlagi molitve Angite, pangite, cingite me, habilis fabilis, domine. V literaturi najdemo tri poimenovanja govorjenega ritmiziranega besedila. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednje razlage: − izštévanka -e ž (ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: otroci poznajo veliko izštevank [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014b] − izšteválnica -e ž ( ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: naučiti se novo izšte-valnico [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014a] − preštévanka -e ž (ẹ́ ) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014c] V zgodnji pomladi po dvoriščih oživijo rajalne igrice, ki jih mlajši prevzema- jo od starejših vrstnikov ali prenesejo iz šole. Veliko teh dejavnosti je vezanih na podeželje, kjer je otrok še povezan z naravo, medtem ko se mestni otroci igrajo drugačne igre. Otroci z izštevanko npr. določijo tistega, ki bo mižal ta-čas, ko se bodo drugi otroci poskrili. Otroci se postavijo v krog in nekdo med izgovarjanjem izštevanke pri vsakem zlogu pokaže zapored na enega prija-telja v krogu. Pomembno je, da se otroci na začetku dogovorijo, ali bo mižal tisti, ki bo prvi izštet, ali tisti, ki ga kot zadnjega zadene zadnji zlog. Včasih si nagajajo z zmerljivkami, ki se rimajo na imena. Igriva ustvarjalnost otro- 29 Ljudska pesem ške domišljije poraja igre z rimanim besedilom, razna izpremetavanja rekov, onomatopoetične verze, ki oponašajo razne glasove živali in predmetov (Ku-mer, 1996, str. 25). Marija Stanonik (2006, str. 251) pravi, da se otroška ljudska pesem napaja iz treh virov. Besedila otroške pesmi so lahko ustvarili odrasli oblikovalci posebej za otroke. Lahko so izdelek otrok samih ali pa nastanejo kot pojavi, ki so v življenju odraslih izgubili svojo primarno funkcijo in se na poslednji stopnji pred propadom zatečejo v otroško slovstveno folkloro, ki je dostopna otrokovemu razumevanju. Otroci sami tudi odločajo in odločijo, kaj ostane na cedilu njihove pozornosti in kaj pade skozenj v skorajšnjo pozabo. Seveda pa ima otroška ljudska pesem predvsem zabavno funkcijo, opravlja pa tudi vzgojno nalogo po načelu prijetno s koristnim, pri čemer je bistve-no sodelovanje odraslih. Estetska funkcija jima je podrejena. Ko pa začneta zabavna in vzgojna funkcija zamirati, prevlada estetska funkcija in v novih okoliščinah otroški ljudski pesmi omogoči ponovno prilagoditev sodobne-mu pojmovanju. Otroci izštevanke najraje uporabljajo pri skrivanju in lovljenju. Poznamo ve- liko različnih izštevank v zelo podobnih inačicah, njihove vsebine pa so vča-sih popolnoma nesmiselne. Otroci pa jih zelo radi tudi spreminjajo. Literarni teoretiki izštevank ne uvrščajo v svojevrstno pesniško obliko, kljub temu da nam njihov izjemno bogat ritem »pade« naravnost v ušesa. Kljub temu pa ni težko dokazati, da je izštevanka tudi pesniška oblika, saj ima svoja stroga pra-vila. Ima živ in bogat ritem. Tega imajo izštevanke zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da si izštevanko otroci hitreje in lažje zapomnijo. Lahko pa ritem služi kot besedna uvertura v gibalno igro, ples. Same izštevanke pa dokazujejo, da obstaja vez med otroškim doživljanjem sveta, ki je odraslim očem prikrita (Lipnik in Fajfar, 1994; Novak, 1997). Slovstvena folklora obsega besedila raznolike dolžine, ki segajo od ene be- sede, pogosto uporabljene metaforično, do daljših besedil, kot so pravljice in pesmi, ki se prenašajo preko naravnega načina komunikacije. Klasična de-finicija opredeljuje, da se ta besedila tradicionalno prenašajo iz roda v rod, vendar dandanes ostajajo v družbi za določen čas, zlasti če avtor ni znan in so sprejeta v družbeni repertoar, zaradi česar so širše razširjena. Gre za estetski pojav, ki se običajno širi v verbalnem mediju in v sodobnem času tudi v tiska-ni obliki. Funkcije ljudskega slovstva/slovstvene folklore so različne, vendar imajo vse poudarjeno komunikacijsko vlogo, saj neposredno nagovarjajo na-slovnika, bodisi osebo ali višjo silo (Stanonik, 1999). Kot meni Stanonik (1999), je otroška slovstvena folklora zbirni pojem za be- sedil(c)a, ki živijo predvsem med otroki. V njih se svojevrstno družita resnični svet narave in odraslih ter domišljijski in naivni otroški svet s svojo poseb- 30 Ljudska pesem brez melodije no poetiko. Med izrazitimi oblikovnimi lastnostmi sta predvsem razgibana onomatopeja in veselje nad igro, ki se kaže v besedi, ritmu, zgradbi. Otroška slovstvena folklora zajema tri vire (Stanonik, 1999): − besedila, ki jih ustvarijo odrasli posebej za otroke (npr. Levstik, Pavček); − pojave, ki so v življenju odraslih izgubili svojo prvotno vlogo in se na stopnji pred propadom zatečejo v otroško slovstveno folkloro v obliki, ki je dostopna otrokovemu razumevanju; − besedilca otrok samih. Bistvena lastnost otroških folklornih obrazcev je, da jih prenašajo in soobli- kujejo prav otroci. To pomeni, da je od slednjih odvisno, kaj ostane v mreži njihovega zanimanja in kaj pade skóznjo v skorajšnjo pozabo. Folklorni ob-razci imajo predvsem zabavno funkcijo, s sodelovanjem odraslih opravljajo tudi vzgojno nalogo po načelu združevanja prijetnega s koristnim (Stanonik, 1999, str. 94–96). Žanri otroške slovstvene folklore so izštevanke, nagajívke, zmerljívke/zmerjávke itn. (Primc, 1997, str. 311). Izštevanke spadajo v ljudsko slovstveno izročilo in so del ustnega izročila v mnogih kulturah, vključno s slovensko. So pesmi, ki se pogosto uporabljajo pri otrocih, običajno med igro ali štetjem. Znane so po ritmičnih vzorcih in preprostih besedilih, pogosto pa vsebujejo elemente zabave, iger ali štetja. Razvijale so se skozi čas in odražajo kulturno bogastvo ter tradicijo. Pogosto so povezane z otroškimi igrami in dejavnostmi ter so del ustnega izročila, ki se prenaša med generacijami. Izštevanke so kratke ritmične pesmi, namenje-ne igri oz. izštevanju. Otroci jih imajo zaradi ritma, rime in šaljivosti, pa tudi dolge niso, običajno zelo radi. So pomemben del vzgoje, saj prispevajo k ra-zvoju jezikovnih veščin, štetja, ritmičnih sposobnosti in socialnih interakcij. Prav tako so del identitete določene kulture in pomagajo ohranjati tradicijo. Poleg tega pa izštevanke igrajo pomembno vlogo pri razvoju semantične- ga spomina pri otrocih. Semantični spomin je del dolgoročnega spomina, ki se nanaša na pomene in koncepte, ki so shranjeni v naših možganih. Je del dolgoročnega spomina, ki se nanaša na shranjevanje in obdelavo pomena informacij. Gre za vrsto spomina, ki je povezan z znanjem o svetu, konceptih, dejstvih in s pomenom besed. Omogoča razumevanje jezika, prepoznavanje pomena besed, konceptov in dejstev, ne glede na kontekst, v katerem so bila informacije prvotno pridobljene. Nasprotuje epizodičnemu spominu, ki se nanaša na spomin na specifične dogodke in izkušnje, do katerih je prišlo v določenem času in kraju. Semantični spomin je abstraktnejši in se nanaša na splošno znanje, ki ga posameznik pridobi skozi življenje. Ta vrsta spomina je 31 Ljudska pesem ključna za razumevanje sveta okoli nas in omogoča sposobnost povezovanja ter razumevanja različnih informacij in konceptov. Raziskave so pokazale, da glasba lahko pozitivno vpliva na kognitivni razvoj otrok, vključno s spodbu-janjem semantičnega spomina. Glasba lahko k pospeševanju otrokovega se-mantičnega spomina prispeva na več načinov: − Povečanje pozornosti: Poslušanje glasbe lahko poveča otrokovo pozor- nost, kar lahko vodi k boljšemu zaznavanju in shranjevanju informacij v dolgoročni spomin. − Povezovanje z besedilom: Glasba pogosto vključuje besedila, ki jih ot- roci s poslušanjem povezujejo s pomenom. To lahko prispeva k razvoju semantičnega spomina. − Ustvarjanje pozitivnega okolja za učenje: Glasba lahko ustvari pozitivno in spodbudno okolje, kar lahko prispeva k boljšemu spominu in učenju. − Ponavljanje in ritmični vzorci: Ponavljajoči se ritmični vzorci v glasbi lahko pomagajo pri utrjevanju informacij v spominu. Otroci se lahko lažje spomnijo besed ali konceptov, če so vključeni v ritmično okolje. − Razvoj kognitivnih veščin: Aktivno sodelovanje pri glasbenih dejavno- stih, kot je petje ali igranje instrumentov, lahko spodbuja razvoj kogni-tivnih veščin, ki so povezane s semantičnim spominom. Pri izštevankah se otroci srečujejo z različnimi številkami, imeni in dejanji, kar spodbuja njihov semantični spomin na več načinov. Poleg tega so besedi-la izštevank pogosto polna besed, ki opisujejo različne situacije, like ali pred-mete. Otroci se tako učijo nove besede in povezujejo pomene s konkretnimi izkušnjami. Npr., v izštevanki, ki vključuje živali, se otroci ne samo spominjajo številk, ampak tudi povezujejo vsako žival s specifičnimi lastnostmi ali značil-nostmi. Izvajanje gibalnih gibov ali gest med izštevanko dodatno spodbuja semantični spomin. Otroci se ne samo učijo besed in številk, temveč tudi po-vezujejo gibe s koncepti. To povezovanje med gibanjem in besedilom poma-ga okrepiti semantični spomin, saj se informacije shranjujejo v možganih na več ravneh. Kot meni Rodari (2014), lahko izštevanke predstavljajo zabavno in interak- tivno metodo za razvoj semantičnega spomina pri otrocih. Sodelovanje v teh dejavnostih spodbuja njihovo kognitivno razumevanje in povezovanje infor-macij, kar lahko pozitivno vpliva na njihov jezikovni in spominski razvoj ter prinaša dodatne dimenzije učenju jezika: 32 Ljudska pesem brez melodije − Razvijanje fonološke zavesti: Izštevanke pogosto vsebujejo besedne igre, rime in ponavljanja zvokov, kar prispeva k razvoju fonološke zaves-ti. To je sposobnost razpoznavanja in manipulacije zvokov v jeziku, kar je temelj za razvoj branja in pisanja. − Spodbujanje besednega zaklada: Glasba in izštevanke lahko vsebujeta besede, ki morda niso del vsakdanjega pogovornega jezika. Otroci se lahko naučijo novih besed in izrazov ter razvijejo svoj besedni zaklad skozi poslušanje in ponavljanje. − Povečanje koncentracije in pozornosti: Glasba in ritmični vzorci v izštevankah lahko pomagajo pri povečanju otrokove koncentracije in pozornosti. Sposobnosti sledenja ritmu in ponavljanja besed v pesmi zahtevata mentalno angažiranost. − Socialno učenje in interakcija: Otroci se pogosto učijo jezika skozi soci- alno interakcijo. Skupno petje izštevank lahko spodbuja komunikacijo in sodelovanje med otroki ter z odraslimi. Pri povezovanju glasbe z izštevankami je pomembno izbrati pesmi, ki so primerne otrokovi starosti in razvojni stopnji. Uporaba ritmičnih gibov ali preprostih instrumentov lahko dodatno pripomore k vključitvi otrok in kre-pitvi povezave med jezikom, gibanjem ter glasbo. Oblike ritmičnega dela z izštevankami Otrok že v predšolskem obdobju v svojih igrah izraža čut za ritem. Ta se kaže v izmišljarijah in izvajanju različnih ritmičnih besedil. Ob tem pa izraža potrebo po gibanju, ki ga povezuje z govorom ali s petjem. Iz te dejavnosti izhaja ele-mentarna ritmična vzgoja. Izhodišče so ritmična besedila, ki jih uporabljamo v različnih oblikah ritmičnega dela. Te pa vodijo otroka od podzavestnega k zavestnemu doživljanju ritma (Bidovec-Oblak in Bole, 1967). Oblike ritmičnega dela so: Izreka besedila Besedilo izštevanke enakomerno izrekamo na določeni glasovni višini. Pri tem ne upoštevamo elementov interpretacije (primer 1). 33 Ljudska pesem Primer 1 »Kocka« (Bojana Kralj) Kocka pikice ima štiri, pet, šest, ena, dva tri - pojdi ven ti! Ritmizacija besedila Časovno enakomerno izrekamo poudarjene in nepoudarjene zloge besedila v umirjeni dinamiki. Primerne so otroške igre, ki so povezane z ritmičnim gi-banjem. To lahko naredimo z gibom roke, s korakanjem ali z gibanjem zgor-njega dela telesa v desno in levo smer na zlog, označen odebeljeno. Ob tem urimo občutek za mero (metrum) (primer 2). Primer 2 »Dvigni roko« (Bojana Kralj) Dvigni roko, dvigni nogo, ploskni enkrat, skoči dvakrat, reci tri - ven greš ti! Ritmična spremljava besedila Ritmična besedila spremljamo z ritmičnimi vzorci, ki jih izvajamo z glasbili: lastnimi/telesnimi (ploskanje, trkanje ob rob mize ali po mizi, korakanje, topo-tanje, igranje z dlanmi/s prsti po mizi, po kolenih, po prsnem košu idr.); ritmič-nimi (z lesenimi glasbili: paličice, les, kastanjete, cevasti les, leseni agogo, ma-rakas; s kovinskimi: triangel, činele, kraguljčki, kovinski niz, tamburin; glasbila z membrano ali opno: pavke, bongos, konge, različni bobni), z zvočili, ki jih sami naredimo (škatlice s peskom, z rižem, zveneči pokrovčki idr.), s predmeti, ki jih imamo pri roki (svinčnik, ključi, kozarci, kamni idr.) ali z ljudskimi glasbili (lončeni bas, stržek idr.). Izvajamo najpreprostejše oblike ritmične spremljave (ritmične ostinate), ki jih razvijamo tako, da gibe nadomestimo z različnimi glasbili. Ritmične ostina-te lahko iščemo v besedilu izštevanke ali pa si jih sami izmislimo. Poleg ritmičnih ostinatov lahko otrok ob izreki besedila igra tudi ritem be- sedila (zlogovni/besedni ritem) ter občuti srčni utrip, ki ga z zavedanjem pre- 34 Ljudska pesem brez melodije nese v glasbeni utrip ter nato v metrični utrip oz. metrum. Uporaba različnih glasbil tako omogoča oblike preprostega ritmičnega večglasja. Primer 3 »Raca hodi za jezerom« (ljudska) Prek in Korošec (1968, str. 99). Primer 4 Ritmični vzorci (ostinati) spremljav z lastnimi/telesnimi in ritmič- nimi glasbili − Spremljava izštevanke z lastnimi/telesnimi glasbili (plosk, topot, trkanje) kot primer ritmičnega večglasja (primer 5). 35 Ljudska pesem Primer 5 »Raca hodi za jezerom« Primer 6 Spremljava izštevanke z ritmičnimi glasbili (paličice – ritem, trian- gel – ostinato, boben – metrum) kot primer ritmičnega večglasja Spremljanje ritmičnih besedil z izraznimi gibi Ritem besedila, spremljan z gibi, ki jih otrok izvaja ob svojem doživljanju rit-ma in ob pomoči odrasle osebe, močneje prodre v njegovo zavest. Ob upora-bi gibov, ki si jih otrok izmišlja, lahko uporabimo tudi gibe znakovnega jezika (primer 7). 36 Ljudska pesem brez melodije Primer 7 »Roke, noge, glava, trup« (Bojana Kralj) Besedilo izštevanke Gibi znakovnega jezika Roke, noge, glava, trup, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (b. l.) svinčnik, črta, pika, stop. In beseda, slika, zvok, gredo skupaj naokrog. En, dva, tri – z njimi pojdeš tudi ti! Ritmični odmev Ritmični odmev izvajata dve osebi ali oseba in skupina. Ritmične motive izštevanke izvaja npr. vzgojiteljica/učiteljica, otroci jih takoj ponovijo z ali brez izreke besedila. Ob tem vzgajamo čut za ritmično frazo in otroku razvijamo čut za ritem ter glasbeni spomin (primera 8, 9). Primer 8 »En ten tini« – motivi Prek in Korošec (1968, str. 98). Primer 9 »En, ten, tini« – ritmični odmev 37 Ljudska pesem Primer 10 »En, ten, tini« – ritmični odmev z izreko besedila in igranjem na lastno/telesno glasbilo Primer 11 »En, ten, tini« – izvajanje ritmičnega odmeva z izreko besedila in igranjem z zvočilom (dva kamna) 38 Ljudska pesem brez melodije Ritmični dvogovor v obliki vprašanja in odgovora Otrok odgovarja na vprašanja odraslega z uporabo različnih glasbil ali z izre-ko besed. V tem primeru uporabljamo naučene izštevanke. Dvogovor izvaja-ta najprej dva izvajalca (npr. učitelj in otrok, dva otroka) tako, da izrekata be-sedilo izštevanke. V nadaljevanju drugi izvajalec izvaja besedilo z ritmičnim glasbilom ter nato še prvi izvajalec z ritmičnim glasbilom (primer 12). Primer 12 »Mačka« (Dane Zajc) Izrekamo besedilo Izrekamo in igramo na Igramo na dvoje izštevanke glasbilo različnih glasbil O1: Reci mačka, O1: Reci mačka, boben: O2: ti si tačka. paličice: paličice: O1: Reci mačka. O1: Reci mačka. boben: O2: ti si račka. paličice: paličice: O1: Reci mačka, O1: Reci mačka, boben: O2: ti si kvačka. paličice: paličice: O1: Reci maček, O1: Reci maček: boben: O2: ti si hlaček. paličice: paličice: O1: Reci miš, O1: Reci miš, boben: O2: ti loviš! paličice: paličice: Slosar (1996, str. 17–18). 39 Ljudska pesem Besedilo izštevanke je uglasbil Mirko Slosar. Pesem zapojemo v dveh sku- pinah ali v kombinaciji solist – zbor. Nato petju dodamo še igranje z lastnimi / telesnimi glasbili (plosk, igranje po kolenih) (notni zapis 1). Notni zapis 1 »Mačka« (Dane Zajc, Mirko Slosar) Slosar (1996, str. 17–18). Polifono ritmično večglasje Izštevanko izrekamo in z glasbili ali brez izvajamo v dveh ali več skupinah v obliki kánona. Ob tem lahko izvajamo zibanje v levo in desno smer kot me-trum za enakomerno izvedbo izštevanke. To kasneje nadomestimo z glasbili (lastnimi, ritmičnimi glasbili, zvočili). Izrekanje izštevanke poteka v dveh skupinah (dvoglasni kánon) ob istoča- snem izvajanju metruma z lastnim glasbilom (igranje z rokami po kolenih) (primer 13). Primer 13 »Zvezdice na nebu« (Bojana Kralj) 40 Ljudska pesem brez melodije Ritmični rondo Izštevanko lahko uporabimo tudi pri oblikovanju glasbene oblike rondo. Izštevanka je osnovni del (A), v nadaljevanju pa uporabimo ritmična trajanja za nove dele (B, C idr.). Rondo lahko oblikujemo kot govorjeni (A) del in kot igrana (B, C) dela z lastnimi ali ritmičnimi glasbili. V A-delu izvajamo izštevanko z izrekanjem in igranjem metruma z lastnim glasbilom (z dlanmi po kolenih), B-del igramo z ritmičnim glasbilom (s paliči-cami), z zvočilom (dva kamna) pa C-del rondoja (primer 14). Primer 14 »Sara je kolo dobila« (Antonija Žerdin) 41 Ljudska pesem 42 Ljudska pesem brez melodije Prosta improvizacija ritma Otroci izrekajo ali igrajo ritem izštevanke v različnih notnih/tonskih trajanjih. Primer izštevanke Janeza Bitenca v uglasbitvi Mira Kokola: »Izštevalnica – na-gajivka«. Primer 15 »Izštevalnica – nagajivka« (Janez Bitenc, Miro Kokol) – ritmična izreka izštevanke Kokol (1978, str. 312–313). 43 Ljudska pesem Notni zapis 2 »Izštevalnica – nagajivka« (Janez Bitenc, Miro Kokol) – petje izštevanke v različnih tonskih trajanjih Kokol (1978, str. 312–313). Prehod k zavestnemu opazovanju ritma. Za zavestno opazovanje ritmičnih pojavov je sposobnost dojemanja ritmičnih vzorcev brez besedila. Ko otrok utrdi občutek za ritem, mero in gradnjo ritmične fraze, uvedemo uporabo ritmičnih zlogov: TA in TA–TE ali TA–TA. Ritmične zloge uporabimo tako, da nadomestimo npr. besedilo izštevanke z ritmičnimi zlogi (primer 18). 44 Ljudska pesem brez melodije Primer 16 Glasovi (Bojana Kralj) Odrasel Otrok A, E, I, O, U – TA-TA TA-TA TA Ana risati hiti. TA-TA TA-TA TA-TA TA A, E, I, O, U – TA-TA TA-TA TA Eva pisati hiti. TA-TA TA-TA TA-TA TA A, E, I, O, U – TA-TA TA-TA TA Ivo brati se uči. TA-TA TA-TA TA-TA TA A, E, I, O, U – TA-TA TA-TA TA Oton peti se uči. TA-TA TA-TA TA-TA TA A, E, I, O, U – TA-TA TA-TA TA Urška zdaj miži! TA-TA TA-TA TA Zavestno izvajanje ritmičnih zlogov izštevanke prenesemo v notni zapis (dobo, njeno poddelitev in tišino – pavzo) (primer 17). Primer 17 Notni zapis izštevanke »Glasovi« (Bojana Kralj) Primeri izštevank Na primerih izštevank predstavljamo različne oblike ritmičnega dela, ki jih skozi glasbene dejavnosti izvajamo v predšolskem in osnovnošolskem ob-dobju. Izbrane izštevanke predstavljajo možnosti izpeljave oblik ritmičnega dela, preko katerega otroci razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti. Ob vsakem primeru izbrane izštevanke predstavljamo izvedbo le-te ter na koncu še dodatek »ostale dejavnosti«, kjer gre za nadaljevanje za izvajanje in širi-tev kulturne dediščine z drugimi dejavnostmi (npr. gibanje, rajanje, znakovni 45 Ljudska pesem jezik, ustvarjanje glasbe, bibarije, didaktične igre idr.). Izbrali smo besedila slovenskih ljudskih in avtorskih izštevank ter besedila izštevank iz zakladnice sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške). Izštevanka 1 »Hočeš nočeš« (ljudska) Hočeš nočeš v šolo greš, Hočeš nočeš vse izveš, Hočeš nočeš se učiš, Hočeš nočeš ti loviš! Knific (2006, str. 40). Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo in korakamo v krogu. − Izrekamo in ploskamo. − Izrekamo, korakamo in ploskamo istočasno. − Dlan roke postavimo na srce in prisluhnemo utripu srca. − Hitrost bitja srca izrekamo na nevtralni zlog, npr. tok. − Besedilo izštevanke izrekamo v hitrosti utripa srca. − Izmislimo si simbole za zapis utripa srca in ob slikopisu enakomerno izvajamo besedilo izštevanke (primer 18). Primer 18 »Hočeš, nočeš« – izrekanje izštevanke ob zapisu utripa Hočeš nočeš v šolo greš, hočeš nočeš vse iz - veš, hočeš nočeš se u - čiš, hočeš nočeš ti lo - viš! 46 Ljudska pesem brez melodije − Slikopisu dodamo zapis za korakanje (primer 19). Primer 19 »Hočeš, nočeš« – izrekanje in korakanje Hočeš nočeš v šolo greš, hočeš nočeš vse iz - veš, hočeš nočeš se u - čiš, hočeš nočeš ti lo - viš! − Slikopisu dodamo zapis za ploskanje (primer 20). Primer 20 »Hočeš, nočeš« – izrekanje in ploskanje Hočeš nočeš v šolo greš, hočeš nočeš vse iz - veš, hočeš nočeš se u - čiš, hočeš nočeš ti lo - viš! − Izštevanko izvajamo z lastnimi/telesnimi glasbili (plosk, topot) (primer 21). Primer 21 »Hočeš, nočeš« – izrekanje in izvajanje utripa z lastnimi/telesni- mi glasbili Ho - češ no - češ v šo – lo greš, Ho - češ no - češ vse iz - veš, Ho - češ no - češ se u - čiš, Ho - češ no - češ ti lo - viš! 47 Ljudska pesem − Izštevanko izvajamo z ritmičnimi glasbili (ročni boben, paličice, les, kastanjete, prstne činele) po slikopisu (primer 22). Primer 22 »Hočeš, nočeš« – izvajanje z ritmičnimi glasbili Ho - češ no - češ v šo - lo greš, ho - češ no . češ vse iz - veš, ho - češ no . češ se u - čiš, ho - češ no - češ ti lo - viš! − Izštevanko izvajamo z ritmičnimi glasbili po notnem zapisu (primer 23). Primer 23 »Hočeš, nočeš« – izrekanje in igranje z ritmičnimi glasbili 48 Ljudska pesem brez melodije Ostale dejavnosti: − Izreko izštevanke izvajamo z nakazovanjem gibov v znakovnem jeziku. Besedilo izštevanke Gibi znakovnega jezika Hočeš nočeš v šolo greš, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (b. l.) hočeš nočeš vse izveš, hočeš nočeš se učiš, hočeš nočeš ti loviš! Izštevanka 2 »An tan tantaran« (ljudska) An, tan, tantaran, čim, bum, kalvaran, kalvarika, koza, čika, čin! Kumer (1975, str. 315). Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo in z gibom roke merimo besedilo izštevanke ob uporabi me- tronoma. − Določimo poudarjene in nepoudarjene zloge. − Izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepoudarjene besedne zloge. − Izrekamo izštevanko in igramo z lastnim/telesnim glasbilom (topot). Postavimo se v krog in korakamo. Pri tem pazimo na menjavo težke in lahke dobe metruma (primer 24). Primer 24 »An, tan, tantaran« – izrekanje in korakanje 49 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko in igramo metrum z ritmičnim glasbilom (boben) (primer 25) Primer 25 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje metruma z ritmičnim glasbilom − Izrekamo izštevanko v treh skupinah. Prva skupina izreka besedilo izšte- vanke, druga in tretja pa izrekata dvogovor: »bum, čin«. Vsi pa istočasno ob izreki korakamo na mestu, postavljeni v dva kroga (primer 26). Primer 26 »An, tan, tantaran« – izrekanje v treh skupinah in topotanje − Izrekamo izštevanko in z lastnim/telesnim glasbilom (igranje po kolenih) igramo ritem izštevanke (primer 27). Primer 27 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ritma z lastnim glasbilom 50 Ljudska pesem brez melodije − Izrekamo izštevanko in z ritmičnim glasbilom (cevasti les) igramo ritem izštevanke (primer 28). Primer 28 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ritma z ritmičnim glas- bilom − Izrekamo izštevanko in istočasno igramo z dvema lastnima glasbiloma (plosk, topot) ritem besedila. Na začetku naredimo kratek, dvotakten uvod s topotanjem (primer 29). Primer 29 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ritma z dvema lastnima glasbiloma − Izštevanko izrekamo in istočasno igramo v dveh skupinah ritem (cevasti les) ter metrum (kastanjete) z dvema ritmičnima glasbiloma (primer 30). Primer 30 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ritma z dvema ritmični- ma glasbiloma 51 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko in z lastnim/telesnim glasbilom (tlesk) igramo osti- natno spremljavo (primer 31). Primer 31 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ostinata z lastnim/tele- snim glasbilom − Izrekamo izštevanko in z ritmičnim glasbilom (triangel) igramo ostinat- no spremljavo (primer 32). Primer 32 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ostinata z ritmičnim glasbilom − Izrekamo izštevanko in igramo s tremi ritmičnimi glasbili: ritem (cevasti les), metrum (kastanjete) in ostinato (triangel). Razdelimo se v tri skupi-ne ali pa igrajo samo trije posamezniki, ostali izrekajo besedilo izštevan-ke in izreko po lastni izbiri spremljajo z lastnimi/telesnimi glasbili (topot, igranje po kolenih, tlesk) (primer 33). Primer 33 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje metruma, ritma in osti- nata z ritmičnimi glasbili 52 Ljudska pesem brez melodije − Izrekamo izštevanko in igramo dve ostinatni spremljavi ter metrum s tremi ritmičnimi glasbili (cevasti les, paličice, boben). Dvotaktni ostinatni spremljavi vzamemo iz besedila: »an tan tantaran« in »koza, čika, čin« (primer 34). Primer 34 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje metruma ter dva različ- na ostinata z ritmičnimi glasbili − Izrekamo izštevanko in z improviziranimi glasbili igramo ritem izštevan- ke v igri dvogovora ali vprašanja in odgovora (dve kuhinjski žlici in dva jogurtova lončka). Z žlicama igramo izmenjaje po mizi (z levo in desno žlico); jogurtova lončka obrnemo na narobno stran (odprtina navzdol) in postavimo na mizo. Igramo z dlanmi po levem in desnem lončku izmenjaje (primer 35). Primer 35 »An, tan, tantaran« – izrekanje in igranje ritma z zvočili 53 Ljudska pesem Ostale dejavnosti: − Izštevanki ustvarimo melodijo (npr. v pentatoniki, duru, molu, modusu) in spremljavo z lastnimi, ritmičnimi in melodičnimi glasbili. Notni zapis 3 »An, tan, tantaran« – ustvarjanje melodije v pentatoniki Notni zapis 4 »An, tan, tantaran« – ustvarjanja melodije v durovi lestvici, na razloženem trozvoku Notni zapis 5 »An, tan, tantaran« – ustvarjanja melodije v durovi lestvici in bordunske spremljave − Ob izreki izštevanke gibno/gibalno ali rajalno izrazimo vsebino. Postavimo se v krog, izrekamo besedilo izštevanke in korakamo v notra- njost kroga in po krogu v desno smer (metrum). Primer gibalne spremljave 1 »An, tan, tantaran« – korakanje Besedilo izštevanke Gibalno izražanje An tan tantaran, Korakamo naprej, v sredino kroga bum, čin kalvaran. Korakamo nazaj lalvarika, koza, čika, Korakamo v desno smer kroga čin! Počepnemo Postavimo se v krog in hodimo po krogu v desno smer. Izrekamo izštevan- ko, ploskamo in korakamo (metrum). 54 Ljudska pesem brez melodije Primer gibalne spremljave 2 »An, tan, tantaran« – korakanje in plosk Besedilo izštevanke Gibno izražanje An tan tantaran, Plosk, korak, plosk, korak bum, čin kalvaran, Plosk, korak, plosk, korak kalvarika, koza, čika, Plosk, korak, plosk, korak čin! Plosk Izštevanka 3 »En kovač konja kuje« (ljudska) En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje? En, dva, tri, kdor ni priden, ta miži! Majer in Prelog (1994, str. 18). Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo in merimo besedilo izštevanke ob uporabi metronoma. − Določimo poudarjene in nepoudarjene besedne zloge. − Izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepoudarjene besedne zloge. − Izštevanko izrekamo in igramo ritem z lastnim/telesnim glasbilom (igra- nje z rokami po kolenih) (primer 36). Primer 36 »En kovač« – izrekanje in igranje ritma z lastnim glasbilom − Izštevanko izrekamo in igramo ritem z ritmičnim glasbilom (les) (primer 37). Primer 37 »En kovač« – izrekanje in igranje ritma z ritmičnim glasbilom. 55 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko in igramo metrum z lastnim glasbilom (topot) (primer 38). Primer 38 »En kovač« – izrekanje in igranje metruma z lastnim glasbilom − Izrekamo izštevanko in igramo metrum z ritmičnim glasbilom (bongos) (primer 39). Primer 39 »En kovač« – izrekanje in igranje metruma z ritmičnim glasbilom − Izštevanko izrekamo in igramo ostinatno spremljavo z lastnim glasbilom (igranje/udarjanje z desno pestjo po levi pesti) (primer 40). Primer 40 »En kovač« – izrekanje in igranje ostinata z lastnim glasbilom − Izštevanko izrekamo in igramo ostinatno spremljavo z ritmičnim glasbi- lom (ročni boben) (primer 41). Primer 41 »En kovač« – izrekanje in igranje ostinata z ritmičnim glasbilom 56 Ljudska pesem brez melodije − Izštevanko izrekamo in igramo z ritmičnimi glasbili (ročni boben, bon- gos, les) na tri načine: metrum, ritem in ostinato (primer 42). Primer 42 »En kovač« – izrekanje in igranje metruma, ritma in ostinata z ritmičnimi glasbili Ostale dejavnosti: Izštevanka »En kovač konja kuje« ima več različic. Tudi te variante lahko izva-jamo na več načinov: z lastnimi, ritmičnimi in improviziranimi glasbili. En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje? En, dva, tri, pa povej število ti! Weingerl (1972, str. 9). En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje? Potrebuje samo tri, koliko pa rečeš ti? Dvajset! Marty in Šivic (2004, str. 70). En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje? En, dva, tri, pojdi venkaj ti! Menart (1980, str. 10). 57 Ljudska pesem An kovač konja kuje, krko žabljo potrebuje? Treba jih ja samo tri. Krko jih fali? An, dva, tri, hode uven ti! Koštiál (1996, str. 17). Izštevanka je bila priljubljena tudi med skladatelji in zato so jo uglasbili. Matija Tomc jo je uglasbil za glas in klavir. Zato jo lahko tudi pojemo enoglas-no (notni zapis 6). Notni zapis 6 »En kovač« (prir. Matija Tomc) Jeraj (1949, str. 14). − Izštevanki lahko dodamo spremljavo z različnimi glasbili. Tokrat bomo peto besedilo izvajali z melodičnimi glasbili (sopranski zvonček, altovski in basovski ksilofon) (notni zapis 7). Notni zapis 7 »En kovač« (prir. Bojana Kralj za glas in Orffova glasbila) 58 Ljudska pesem brez melodije − Izštevanko pojemo in igramo klavirsko spremljavo (notni zapis 8). Notni zapis 8 »En kovač« (prir. Matija Tomc za petje in klavir). Jeraj (1949, str. 14). − Izštevanko uporabimo za otroško igro (bibarijo) med odraslim in otro- kom (primer 43). Primer 43 »Kako kovač konja kuje« – bibarija Potek igre: Kako kovač konja kuje Otrok leži na hrbtu in z bosimi nožicami brca v zrak. »Konjiček, kaj brcaš? Počakaj, te bomo podkovali! Čakaj, čakaj … (In ga zgrabimo za nožici.) 59 Ljudska pesem Uuuuu, koliko blata ima ta konjiček na kopitu! Dajmo mu jih ostrgati! (In »konjičku« s prsti strgamo blato z nogice .) Konjiček, ne brcaj! Drži nogico pri miru! Tako … Blato smo ostrgali, zdaj bomo pomerili podkev … (In gremo s kazal- cem okrog otrokovega stopala.) Joj, kako veliko podkev potrebuje ta konjiček! Sedaj mu bomo podkev pritrdili. Ne brcaj! Tu en žebelj … (S prstom popra- skamo po podplatku in ga s peto »zabijemo«.) Tu še en žebelj, tu še enega, da bo bolj držalo … Bumf, bumf, bumf! (Zabijamo žeblje v otrokovo stopalce. Ko je ena noga podkovana, podkujemo še drugo.) Černigoj (1996, str. 21–22). Izštevanka 4 »Otroci rajajo« (Pavle Rožnik) V krogu mačka, zunaj miš. Lenka beži, ti loviš! Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo besedilo izštevanke ob uporabi metronoma. − Določimo poudarjene in nepoudarjene besedne zloge. − Izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepoudarjene besedne zloge. − Izštevanko izrekamo in spremljamo z improviziranim glasbilom (koc- ko). Postavimo se v krog in se usedemo na tla. Vsak otrok dobi kocko, ki jo postavi pred seboj na tla. Izrekamo izštevanko in prestavljamo kocko v smeri urinega kazalca v desno smer. Kocko vzamemo levemu prijate-lju z desno roko in jo položimo na tla pred seboj. To ponavljamo vse do konca izštevanke. Pri tem pazimo na enakomerno izvajanje in premika-nje kocke (primer 44). − 60 Ljudska pesem brez melodije Primer 44 »V krogu mačka« – izrekanje in igranje z improviziranim glasbi- lom − Postavimo se v dva sedeča kroga (notranji in zunanji krog), obrnjeni eden proti drugemu. Z dlanmi igramo/udarjamo po tleh ritmično izreko izštevanke v dialogu med notranjimi in zunanjimi izvajalci v krogu (primer 45). Primer 45 »V krogu mačka« – izrekanje in igranje ritma z lastnimi glasbi-lom v dveh skupinah − Postavimo se v dva kroga (zunanji in notranji). Stoje se primemo za roke v paru, se obrnemo eden proti drugemu in istočasno izrekamo izštevanko ter izvajamo ostinatno spremljavo s ploskom v svoje dlani in v prijateljeve dlani v zraku . Z izreko začnemo po dvotaktnem uvodu lastnih glasbil (primer 46). Primer 46 »V krogu mačka« – izrekanje in igranje ostinata z lastnim glasbi- lom v paru − Izštevanko izvajamo v več manjših krogih (vsaj štirje izvajalci) ali parih, vse tri navedene primere istočasno: metrum (kocka), ritem (igranje z dlanmi po tleh) in ostinato (plosk v svoje in sosedove roke/dlani) (primer 47). 61 Ljudska pesem Primer 47 »V krogu mačka« – izrekanje in igranje metruma, ritma in ostina-ta v skupinah Ostale dejavnosti: − Izštevanko »Otroci rajajo« lahko nadaljujemo še z otroško igro »Mačke in miške« (primer 48). Primer 48 »Mačke in miške« – didaktična igra. Potek igre: »Mačke in miške« Potrebujemo mačko, ki lovi miško, in otroke, ki se postavijo v krog, se primejo za roke in držijo čim bolj strnjen ter zaprt krog. Z izštevanko izberemo miško, ki gre v krog, in mačko, ki je zunaj kroga in poskuša priti vanj, da bi ujela miško. Otroci v krogu, z rokami navzdol in čim bolj strnjeni skupaj, mački branijo prehod v krog. Ko se mački uspe prebi-ti vanj, otroci v krogu hitro spustijo miško iz njega in ponovno preprečujejo mački pot iz kroga, kamor se je ujela. Igra se konča, ko mačka ujame miško, in za ponovno igro z izštevanko izberemo novo miško in mačko. Vogelnik (1989, str. 53). 62 Ljudska pesem brez melodije Izštevanka 5 »Ena bela lilija« (ljudska) Ena bela lilija, notri pleše deklica, lilija oveni, pojdi ven zdaj ti! Majer in Prelog (1994, str. 19). Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo besedilo izštevanke ob uporabi metronoma. − Določimo poudarjene in nepoudarjene besedne zloge. − Izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepoudarjene besedne zloge. − Izštevanko izrekamo in igramo z lastnim glasbilom (korakanje). Posta- vimo se v več manjših krogov s štirimi izvajalci. Levo roko stegnemo naprej, v notranjost kroga, tako da so vse štiri dlani postavljene ena nad drugo in hodimo po krogu v desno smer (metrum) ter izrekamo izštevanko (primer 49). Primer 49 »Ena bela lilija« – izrekanje in korakanje 63 Ljudska pesem − Izštevanko izrekamo, merimo z lastnim glasbilom (nakazovanje z izteg- njeno roko) in izvajamo ritmično izreko s ploskanjem. Postavimo se v krog. Z izštevanko določimo vodjo, ki bo vodil izreko izštevanke tako, da bo nakazoval vstope z iztegnjeno roko posameznim/zaporednim izvajalcem v krogu. Ta bo s ploskanjem zaigral in izrekel le tisti del bese-de (ritem), ki ga vodja nakaže z roko (metrum). Izvajalec izvaja ritem in izreka, vodja nakazuje metrum (primer 50). Primer 50 »Ena bela lilija« – izrekanje, nakazovanje metruma in igranje ritma z lastnim glasbilom − Izštevanko izrekamo in izvajamo ostinatno spremljavo z lastnim glasbi- lom (plosk). Postavimo se v pare, obrnjeni eden proti drugemu. Izreka-mo izštevanko in igramo dvotaktno ostinatno spremljavo s ploskanjem v svoje roke ter prijateljeve dlani izmenjaje: plosk v svoje roke (1. doba), z desno roko/dlanjo v prijateljevo desno roko v zraku (2. doba), dva ploska v svoje roke (1. doba), plosk z levo roko v prijateljevo levo dlan (2. doba). To ponavljamo do konca izreke izštevanke (primer 51). 64 Ljudska pesem brez melodije Primer 51 »Ena bela lilija« – izrekanje in igranje ostinata z lastnim glasbi- lom Ostale dejavnosti: − Z izštevanko izberemo deklico, ki bo sodelovala v plesni igri »Bela, bela lilija«, ki je znana kot primer otroškega plesa z izbiranjem. Potek plesa »Bela, bela lilija« Otroci se postavijo v krog, primejo za roke in med petjem pesmi hodijo po krogu (metrum) v desno smer. V sredini kroga je ena deklica, ki hodi v naspro-tni smeri in izvaja, kar ji med pesmijo narekujejo: poskoči enkrat, nato dvak-rat, skloni glavo, zapre oči in na koncu s prstom pokaže na poljubno deklico ter mora uganiti njeno ime. Če ugane ime, se vlogi zamenjata: imenovana deklica pride v sredino kroga, tista, ki je izbirala, pa na njeno mesto. Igra se ponavlja, dokler otroci izkazujejo interes (notni zapis 9). Različica melodije in plesa (notni zapis 10) pa je krajša verzija. Otroci se pos- tavijo v krog. Izbran otrok je v sredini in pleše v nasprotni smeri urinega kazal-ca z zaprtimi očmi, ostali v krogu korakajo in pojejo pesem. Ko je petja konec, otrok v sredini stopi k naključno izbranemu otroku in ga objame (Kuret, 1942, str. 12). 65 Ljudska pesem Notni zapis 9 »Bela, bela lilija« – petje in otroška plesna igra Ramovš (1980, str. 158). − Obstaja pa tudi različica ljudske pesmi »Lepa bela lilija« (notni zapis 10) v melodiji in besedilu. Različica besedila pesmi: Lepa bela lilija,/ notri je ´na deklica. /Deklica se okol´ vrti/ in si eno izvoli (Cvetko, 2017, str. 84). Notni zapis 10 »Lepa bela lilija« – petje in otroška plesna igra Majer (1996, str. 56). Izštevanka 6 »Cicel, micel« (Vojan Tihomir Arhar) Cicel, micel, rukum buk, kaj me gledaš, kakor čuk? Nisem tiček, nisem miš, bunga tunga, ti loviš! Kokol (1978, str. 316) Izvedba: − Izrekamo besedilo izštevanke. − Izrekamo besedilo izštevanke ob uporabi metronoma. 66 Ljudska pesem brez melodije − Določimo poudarjene in nepoudarjene besedne zloge. − Izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepoudarjene besedne zloge. − Izštevanko izrekamo in se zibljemo v desno in levo smer (metrum) (pri- mer 52). Primer 52 »Cicel, micel« (Vojan Arhar) – izrekanje in izvajanje metruma z zibanjem Kokol (1978, str. 316). − Izštevanko je uglasbil skladatelj Miro Kokol. Melodijo pojemo in se ob petju zibljemo v levo in desno smer (metrum) (primer 53). Primer 53 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in izvajanje me- truma z zibanjem. Kokol (1978, str. 316). 67 Ljudska pesem − Izštevanko pojemo in igramo metrum z ritmičnim glasbilom (bongos) (primer 54). Primer 54 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje me- truma z ritmičnim glasbilom. − Izštevanko pojemo in igramo ritem z lastnim glasbilom (trkanje ob rob mize – izmenjaje desni – levi kazalec) (primer 55). Primer 55 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje ritma z lastnim glasbilom 68 Ljudska pesem brez melodije − Izštevanko pojemo in igramo ritem z ritmičnim glasbilom (leseni agogo) (primer 56). Primer 56 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje ritma z ritmičnim glasbilom − Izštevanko pojemo in dvotaktno ostinatno spremljavo igramo z lastnim glasbilom (plosk in z dlanmi po desnem ter levem kolenu – izmenjaje) (primer 57). Primer 57 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje osti- nata z lastnim glasbilom 69 Ljudska pesem − Izštevanko pojemo in dvotaktno ostinatno spremljavo igramo z ritmič- nim glasbilom (tamburin) (primer 58). Primer 58 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje osti- nata z ritmičnim glasbilom − Izštevanko pojemo in igramo s tremi ritmičnimi glasbili: z lesenim ago- gom (ritem), z bongosom (metrum) in s tamburinom (ostinato) (primer 59). Primer 59 »Cicel, micel« (Vojan Arhar in Miro Kokol) – petje in igranje me- truma, ritma in ostinata z ritmičnimi glasbili 70 Ljudska pesem brez melodije Ostale dejavnosti: Izštevanko pojemo in vsak otrok si na besedi »cicel, micel« izmišlja nova ime-na, rastline, živali, predmete idr., npr. Tine– Tone, Maja – Jana, hiša – avto, son-ce – luna idr., in te primere ob petju izštevanke ponovijo vsi izvajalci. Tako nas-tane pesem nadaljevanka. Ob petju izštevanke otrok gibalno izraža besedno vsebino (primer gibalne spremljave 3). Primer gibalne spremljave 3 »Cicel, micel« – petje in gibalno izražanje Besedilo izštevanke Gibalno izražanje Cicel, micel, Z levo roko pokažemo črko C, v levo dlan postavimo tri prste desne roke za črko M. rukum buk, Korakamo na mestu Kaj me gledaš, Zaokrožene dlani postavimo pred oči in gledamo skozi »očala« kakor čuk? Dlani spustimo na prsni koš Nisem tiček, Odkimamo z glavo in s komolci obeh rok nakažemo ptičje peruti nisem miš, Odkimamo z glavo in hitro stečemo po prstih bunga, tunga, Hodimo s težkimi koraki naprej ti loviš! Zaploskamo in pokažemo s prstom na izbranega prijatelja. Izštevanka 7 »Druga izštevanka« (Maja Planinc) Fantek, punčka, žabica, slonček, račka, žogica in še žoga in še miš, ej, medvedk, ti loviš! Planinc (2013, str. 19). Izvedba: − Postavimo se v krog in se usedemo na tla. Na sredino kroga postavimo igrače: fantka, punčko, žabico, slončka, račko, malo in veliko žogo, miš in medvedka. Otroci povedo imena igrač v zaporedju, kot so postavlje-ne na tleh, in tako se naučijo besedilo izštevanke. − Izrekamo izštevanko in z roko nakazujemo zaporedje igrač (metrum), ki jih imamo postavljene na tleh. To lahko izvajamo tudi individualno. Vsak otrok, ki je izštet, z roko nakazuje posamezno igračo (metrum) in izreka. − Izštejemo otroka »medvedka«, ki bo igral na boben (metrum), ostali pa nakazujejo z roko in vsi izrekajo besedilo izštevanke (primer 60). 71 Ljudska pesem Primer 60 »Druga izštevanka« – izrekanje in igranje metruma z ritmičnim glasbilom − Postavimo se v dva kroga. V njega položimo le nekaj igrač. V prvem kro- gu so fantek, punčka, žabica, žoga in miš, v drugem pa slonček, račka, mala žogica in medvedek. Igrače postavimo v pravo zaporedje besedi-la. Vsaka skupina izmenjaje izreka in spremlja ritem z lastnim glasbilom. Prva skupina trka ob rob mize (prvi verz) in ploska (tretji verz), druga skupina pa igra z dlanmi po mizi (drugi verz) in topota (četrti verz) (pri-mer 61). Primer 61 »Druga izštevanka« – izrekanje in igranje ritma z lastnim glasbi- lom v dveh skupinah 72 Ljudska pesem brez melodije − Izštevanko izrekamo in igramo ritem z dvema ritmičnima glasbiloma v dveh skupinah. Prva skupina igra s paličicami (prvi in tretji verz), druga skupina pa z bobni (drugi in četrti verz) (primer 62). Primer 62 »Druga izštevanka« – izrekanje in igranje ritma z dvema ritmič- nima glasbiloma 73 Ljudska pesem − Izštevanko izrekamo in igramo ritem z lastnim (igranje po kolenih) ter ritmičnim glasbilom (paličice). Z lastnim glasbilom igrajo vsi izvajalci in glasno izrekajo besedilo, z ritmičnim glasbilom (paličice) igra posame-znik, in sicer takrat, ko skupina pove prvi verz, nato posameznik zaigra ritem s paličicami kot medigro k drugemu verzu. Nato izrekajo in igrajo z rokami po kolenih drugi verz, solist (paličice) nato zaigra ritem druge-ga verza. In tako se izmenjujeta skupina ter solist do konca izštevanke (primer 63). Primer 63 »Druga izštevanka« – izrekanje in igranje ritma z lastnim (skupi- na) ter ritmičnim glasbilom (solist) Ostale dejavnosti: − Izštevanko lahko izrekamo v različnih ritmičnih trajanjih. Vsak posame- znik si izmišlja svoj ritmični vzorec besedila, skupina pa ga ponovi (primer 64). Primer 64 »Druga izštevanka« – izmišljanje ritmičnih vzorcev 74 Ljudska pesem brez melodije − Izrekamo različne ritmične vzorce, jih zapišemo z notnimi trajanji in izvajamo z ritmičnimi zlogi (primer 64). Izštevanka 8 »Andili bandili« (ljudska) Andili bandili tetere, venti kvatro, venti tre. Are bare špecarija, tika taka škampavija. Vija vaja venkanaja! Kralj (2001, str. 36–39). Izvedba: − Izštevanko enakomerno izrekamo. − Izštevanko izrekamo in tleskamo (glasbeni utrip) (primer 65). 75 Ljudska pesem Primer 65 »Andili bandili« – izrekanje in nakazovanje utripa z lastnim glasbilom Tlesk Izreka Andili, bandili tete- re, venti kvatro, venti tre are bare špeca- rija, tika taka škampa vija. Vija, vaja ven ka - naja! − Besedilo izštevanke zapišemo v glasbenem ritmu (primer 66). Primer 66 »Andili bandili« – besedilo izštevanke in glasbeni ritem Besedilo izštevanke Glasbeni ritem Andili bandili tetere, venti kvatro, venti tre. Are bare špecarija, tika taka škampavija. Vija vaja ven kanaja! 76 Ljudska pesem brez melodije − Besedilo izštevanke uglasbimo (notni zapis 11). Notni zapis 11 »Andili bandili« (Bojana Kralj) – zapis melodije − Izštevanko izvajamo z Orffovimi glasbili (sopranski zvonček, altovski metalofon, sopranski ksilofon, altovski ksilofon) in pojemo v kanonu (notni zapis 12 ). Notni zapis 12 »Andili bandili« (Bojana Kralj) – petje in igranje z Orffovimi glasbili 77 Ljudska pesem 78 Ljudska pesem brez melodije 79 Ljudska pesem Izštevanka 9 »Jedan, dva, tri« (hrvaška ljudska) Jedan, dva, tri, što znam ja, ne znaš ti. Jedan, dva, tri, moj prijatelj si ti! Velika zbirka brojalica na jednom mjestu (2020). Izvedba: − Izštevanko enakomerno izrekamo. − Izštevanko izrekamo in korakamo v krogu (primer 67). 80 Ljudska pesem brez melodije Primer 67 »Jedan, dva, tri« – izrekanje in korakanje Jedan, dva, tri, što znam ja, ne znaš ti. Jedan, dva, tri moj pri- telj si ti! − Izštevanko izrekamo v dveh skupinah in igramo ritem z lastnimi/telesni- mi glasbili (plosk, igranje po kolenih) (primer 68). Primer 68 »Jedan, dva, tri« – izrekanje igranje ritma z lastnima glasbiloma 81 Ljudska pesem − Izštevanko izrekamo v dveh skupinah in igramo ritem z ritmičnimi glas- bili (boben, cevasti les) (primer 69). Primer 69 »Jedan, dva, tri« – izrekanje in igranje ritma z ritmičnimi glasbili Izštevanka 10 »Mappamondo« (italijanska ljudska) Mappamondo, mappamondo, fa girare tutto il mondo, fa girare anche te: uno, due, tre! Conte per bambini in rima (b. l.). Izvedba: − Izštevanko enakomerno izrekamo. − Besedilo izštevanke izrekamo v obliki ritmičnega odmeva (solist – sku- pina) in istočasno igramo metrum z lastnim/telesnim glasbilom (izme-njaje z rokami po kolenih) (primer 70). 82 Ljudska pesem brez melodije Primer 70 »Mappamondo« – izrekanje v obliki ritmičnega odmeva in igra- nje metruma z lastnim glasbilom 83 Ljudska pesem − Izrekamo besedilo izštevanke v dveh skupinah (dvoglasen kanon) in istočasno igramo metrum z lastnim/telesnim glasbilom (z rokami po kolenih) (primer 71). Primer 71 »Mappamondo« – izrekanje v kanonu in igranje metruma z lastnim glasbilom − Izrekamo izštevanko in igramo besedni ritem izštevanke z lastnim glasbi- lom (z rokami po kolenih) (primer 72). Primer 72 »Mappamondo« – izrekanje in igranje ritma z lastnim glasbilom 84 Ljudska pesem brez melodije − Izštevanko večglasno izrekamo v treh skupinah in igramo ritem ter osti- natna vzorca z lastnim glasbilom (z rokami po kolenih) (primer 73). Primer 73 »Mappamondo« – izrekanje, igranje ritma in dveh ostinatnih vzorcev z lastnim glasbilom 85 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko v treh skupinah in igramo ritmične vzorce/ostinate z ritmičnimi glasbili (boben, paličice, kastanjete) (primer 74) Primer 74 »Mappamondo« – izrekanje in igranje ritmičnih vzorcev z ritmič- nimi glasbili 86 Ljudska pesem brez melodije Izštevanka 11 »Izštevanka« (nemška ljudska izštevanka) Eins, zwei, drei, butter mit brei, salz mit speck, und du bist weg. Die 30+ besten Abzählreime für Kinder (b. l.). Izvedba − Enakomerno izrekamo besedilo izštevanke. − Besedilo izštevanke izrekamo in upoštevamo poudarjene in nepoudar- jene besedne zloge (primer 75). Primer 75 »Izštevanka« – izrekanje poudarjenih in nepoudarjenih be- sednih zlogov Eins, zwei, drei, butter mit brei, salz mit speck und du bist weg. − Izrekamo izštevanko in igramo besedni/zlogovni ritem z lastnim glasbi- lom (plosk) (primer 76). Primer 76 »Izštevanka« – izrekanje in igranje zlogovnega ritma z lastnim glasbilom Plosk Izreka Eins, zwei, drei, but - ter mit brei, salz mit speck und du bist weg. 87 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko in večglasno izvajamo besedni/zlogovni ritem z lastnimi/telesnimi glasbili (plosk, topot, z rokami po kolenih) (primer 77). Primer 77 »Izštevanka« – izrekanje in igranje zlogovnega ritma z lastnimi glasbili Izreka Eins, zwei, drei, but- ter mit brei, salz mit speck und du bist weg. Plosk Z rokami po kolenih Topot − Izrekamo izštevanko in večglasno izvajamo zlogovni ritem z ritmičnimi glasbili (boben, les, prstne činele) (primer 78). Primer 78 »Izštevanka« – izrekanje in igranje zlogovnega ritma z ritmični- mi glasbili Izreka Eins, zwei, drei, but- ter mit brei, salz mit speck und du bist weg. Prstne činele Les Boben Izštevanka 12 »Ecc, pecc, kimehetsz« (madžarska ljudska) Ecc, pecc, kimehetsz, holnapután bejöhetsz, cérnára, cinegére, ugorj, cica, az egérre. Fuss! Kiszámolós mondókák (b. l.). 88 Ljudska pesem brez melodije Izvedba: − Enakomerno izrekamo besedilo izštevanke. − Besedilo izštevanke izrekamo in upoštevamo poudarjene ter nepou- darjene besedne zloge (primer 79). Primer 79 »Ecc, pecc, kimehetsz« – izrekanje poudarjenih in nepoudarje- nih besednih zlogov Ecc, pecc, kimehetsz, holnapután bejöhetsz, cérnára, cinegére, ugorj, cica, az egérre Fuss! − Izrekamo izštevanko in igramo metrum z ritmičnim glasbilom (boben) (primer 80). Primer 80 »Ecc, pecc, kimehetsz« – izrekanje in igranje metruma z ritmič- nim glasbilom − Izrekamo izštevanko in igramo besedni/zlogovni ritem z lastnim glasbi- lom (z dlanmi po mizi) (primer 81). Primer 81 »Ecc, pecc, kimehetsz« – izrekanje in igranje ritma z lastnim glasbilom 89 Ljudska pesem − Izrekamo izštevanko in igramo ritem z ritmičnim glasbilom (bongos) (primer 82). Primer 82 »Ecc, pecc, kimehetsz« – izrekanje in igranje ritma z ritmičnim glasbilom − Izrekamo izštevanko in jo izvajamo v glasbeni obliki rondo z lastnima/ telesnima (plosk, topot) glasbiloma in ritmičnim glasbilom (bongos) (primer 83). Primer 83 »Ecc, pecc, kimehetsz« – izvajanje rondoja z lastnima in ritmič- nim glasbilom 90 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank 4.3 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Slovenske izštevanke Slovenska ljudska dediščina obsega poleg vsebinsko raznolikih ljudskih pe-smi za odrasle tudi pesmi za otroke. Med njimi so tudi izštevanke, izštevalnice, preštevanke, ki so nastajale ob različnih priložnostih. Otroci so te vsebinsko zanimive pesmi ohranjali skozi ustno izročilo. Ob igri lovljenja, skrivanja in drugih otroških igrah so se ohranile do današnjih dni. Ljudska besedila so tudi slovenske pesnike in druge ustvarjalce spodbudila, da so po vzorcu le--teh začeli ustvarjati tudi svoja besedila izštevank. V manjšem izboru smo jih tudi zapisali v spodnji preglednici. Z izštevanko se na začetku otroške igre določi, kateri otrok prevzame do- ločeno vlogo, npr., naj miži, se skrije, lovi, zapusti krog, išče druge otroke, reši uganko itd. Elementi na koncu izštevank so: vija, vaja, ven; vija, vaja, čof; povej hitro ti; ti loviš; pojdi ven zdaj ti; ta miži; ujemi jo še ti idr. »Vija, vaja, ven« (ljudske izštevalnice) »Vija, vaja, ven« je najpogostejši verz na koncu izštevank, ki jih otroci izrekajo pri različnih igrah. An, ban, pet podgan, An, duj, trtanuj, štiri miši, v zlati hiši. sija, vija, kompanija, Vija, vaja, ven! srba, raka, tika taka. Černigoj (1996, str. 28). Vija, vaja, ven! Majer in Prelog (1994, str. 8); Kumer An, ban, pet podgan, (1975, str. 312). štiri miši v uh me piši. Vija, vaja, ven! An pan Prek in Korošec (1968, str. 98). ima hišo s podgan, slamnato streho, An ban pomalane dar, pet podgan, notri prebiva komarjev vior, sedem miši, vija, vaja, ven! v uh me piši, Gašperin (1990, str. 92). vija, vaja, ven! Menart (1980, str. 10). 91 Ljudska pesem Anča banča pomaranča Elc pelc, kumisar, v prvi klopici sedi, sedem let si gospodar. pa napiše črko i: Vija, vaja, ven! gori, doli naokoli, Černigoj (1996, str. 33). vija, vaja, ven! Menart (1980, str. 13). En kolo po cesti gre, guma poči, on poskoči. En, daj, trta naj, Vija, vaja, ven! šija, vija kompanija, Majer in Prelog (1994, str. 17). siva raka, tika taka. Vija, vaja, ven! En ten tini, Prek in Korošec (1968, str. 98). sava raka bini, sava raka tika taka An duj trtanuj, vija, vaja, ven! sija, vija, kompanija, Prek in Korošec (1968, str. 98). srba, raka, tika, taka, vija, vaja, ven! Enci benci komesar, Kumer (1975, str. 312). kupi konja za svoj d´nar, peljal ga je v Rim Anderle banderle, zlata kolesa, in prodal za en cekin. da se popeljemo v sveta nebesa, Vija, vaja, ven! angelci vriskajo, duše pa piskajo, Majer in Prelog (1994, str. 20). vija, vaja, ven! Kumer (1975, str. 390). Bog daj srečo, kravo rdečo, Ambuli, pupambuli, konja vranca, kuc – kapučina, vola samca, po vrtu špancira, belo kozico, kobilice nabira. z drobno nožico. Rajha – špajha, Vija, vaja, ven! kolc – knedel, Gašperin (2010a, str. 26). vija, vaja – ven! Černigoj (1996, str. 34). 92 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Enci benci Sladoled po deset, na kamenci kdor ga kupi tu sedijo se zastrupi. tri mladenci, Jaz sem ga kupila, eri beri se nisem zastrupila. muzikeri, Vija, vaja, ven! vija, vaja, ven! Černigoj (1996, str. 38). Gašperin (1990, str. 22). Pika nogavička Mož in žena ima rdeča lička, vkup rojena, nosek pa rumen, v mišji luknji vija, vaja, ven! poročena, Černigoj (1996, str. 38). vija, vaja, ven! Majer in Prelog (1994, str. 28). Pika pikica, to je lepa sličica, Prvega aprila smešna usta, debel vrat, sta se dva ubila. ven pa ide ta kosmat! Prvi na kolesu, Gašperin (2020, str. 36). drugi na drevesu. Vija, vaja, ven! Anza panza Černigoj (1996, str. 39). štrukle pieku, pieč podrú, Sladoled po deset, vse požrú, kdor ga kupi, u guoščo zbežow, se zastrupi. smole nebraw, Kdor ga ne, pieč nemazow, pa umre. takú je prav. Vija, vaja, ven! En dva tri, Štrukelj (2005, str. 10). vija vaja ven! Kumer (1975, str. 390). 93 Ljudska pesem »Vija, vaja ven« (avtorske izštevanke) Pri avtorskih izštevank, ki jih je v primerjavi z ljudskimi manj, se redkeje pojavi zaključni verz »vija, vaja, ven«. »Preštevanka« »Izštevanka« Kajetan Kovič Antonija Žerdin Tinka, Tonka, V blatu pujska čofotata, nina, nana, rada skupaj se igrata, kdo ulovil to zabavno je prav vsem, bo cigana? vija, vaja, ven! Tine, Tone, Žerdin (2021, str. 8) Jure, Janko, kdo ulovil »Izštevanka« bo ciganko? Antonija Žerdin Ta cigan je zloben mož, Drobne lučke, lučke bele, poln otrok spet ves travnik so zavzele. njegov je koš; Koliko jih je, ne vem, je ciganka vija, vaja, ven! škrbasta, Žerdi (2021, str. 12). škilasta in grbasta. »Žoga« Mene noče, Antonija Žerdin ti boš njen, vija, veja, Hopla, hop, je poskočila, vaja, ven! dol po hribu skotalila, Menart (1980, str. 15). v blatnem jarku je obstala in se vsa je zapacala. Pojdi ponjo, jaz ne grem, vija, vaja, ven! Žerdin (2021, str. 20). 94 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank »Pojdi ven ti« (ljudske izštevanke) Zaključni verz »pojdi ven ti« se pojavi pri izštevankah s štetjem in ostalih izšte-vankah, kjer je v ospredju rima. Baba sede u balon, Eva je po vrtu hodila, tam si kupi gramofon, koliko ptičev je nalovila? gramofon zapoje, Ena, dve, tri – en, dva, tri, pojdi ven ti! pojdi ven ti! Majer in Prelog (1994, str. 23). Kumer (1975, str. 316). Ena baba gosko peče, Ana-bana, tuti – fe, dol po piskri maslo teče, fibre – fabre, domine. en, dva, tri – Ti si baba, škofja dlaka, pojdi putka ven ti! ti si baba – Prek in Korošec (1968, str. 99). pojdi ven! Černig (1996, str. 34). »Pojdi ven ti« (avtorske izštevanke) Avtorskih izštevank za zaključnim verzom »pojdi ven ti« je med slovenskimi besedili malo. »Burja« »Kocka« Janez Bitenc Bojana Kralj Burja piha čez gore, Kocka pikice ima, dežek pada na polje, štiri, pet, šest, sonce se skoz´ veje smeje, ena, dva, tri, veter pa oblake šteje. pojdi ven ti! En, dva, tri, pojdi ven ti! Voglar in Nograšek (2008, str. 126). 95 Ljudska pesem »Pizza« »Izštevanka« Bojana Kralj Boris A. Novak Paradižnik, šunka, Jaz sem noč paradižnik, sir, in ti si dan, gobice, gobice, večeri se, gobice sir. pojdi stran! En, dva, tri, Novak (2014, str. 22). pojdi ven ti! »Mavrica« Bojana Kralj Rdeča, oranžna, rumena, zelena in modra, vijola je mavrica moja. En, dva, tri, pojdi ven ti! »Pojdi zdaj ven ti« (ljudske izštevalnice) Različico pri »pojdi zdaj ven ti« oz. »pojdi ven zdaj ti« povzroča le vrinjena be-seda »ven«, ki se pojavlja v izštevankah glede na razlike po pokrajinah. Ančka pomarančka Ena bela lilija, v prvi klopici sedi, notri pleše deklica. ima tablico pri sebi Lilija oveni, in napiše črko I. pojdi ven zdaj ti! Pojdi ven zdaj ti! Gašperin (2010a, str. 68). Černigoj (1996, str. 37). Ena bena benica, Bog je pisal pisma tri. bodi moja ženica. Eno meni, eno tebi, En pen, eno svet´mu Jožefi. pojdi ti zdaj ven! Pojdi ven zdaj ti! Majer in Prelog (1994, str. 21). Černigoj (1996, str. 28). 96 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Ena bela hišica, Ena bela hišica, kol´ko okenc pa ima? kol´ko okenc pa ima? Ima samo tri, Ena, dve, tri – pojdi ven zdaj ti! pa povej število ti! Černigoj (1996, str. 37). Menart (1980, str. 10). »Pojdi ven«/»pojdeš ven«/»pojdi jo«/»pojdi ti«/»pojdi ga«/»ven«/»ven greš ti«/»venkaj ti« (ljudske izštevalnice) Anguli-banguli, pet kočij, Ete, tete, tinteroč, čiči-biči-čambuli, jaz sem kmetič, ti si mož. čika čaka, medvejaka, En, dva, tri – štula-vila, ven greš ti ! pojdi ven! Majer in Prelog (1994, str. 21). Černigoj (1996, str. 34). Anča tanča pomaranča, Anguli-banguli, pet kočij, lune kliftre klaftre, čiči-biči-čambuli, ti si balo, čika-čaka, medved čaka, pojdi ven! štula-vila, baba- Kumer (1975, str. 388). ven! Černigoj (1996, str. 34). Pika nogavička ima rdeča lička, Andra, bandra, vinčice, nosek pa rumen, sija, bija, kam pa gre? ti pa pojdi ven! Elfe, raka, tika, tak, Majer in Prelog (1994, str. 32). sija, bija – ven! Majer in Prelog (1994, str. 10). A a a, mame ni doma, e e e, tam po polju gre, Andrle pandrle šloge minit, i i i, poglej, kako hiti, aute kraute morginit, o,o,o, kaj pomeni to, aus, maus, trum, pum, u u u, mama je že tu, ti si baba, beži vun! hi hi hi, ven greš ti! Majer in Prelog (1994, str. 10). Gašperin (2018, str. 96). 97 Ljudska pesem Tanči, naranči, Ena skirca rada seka, pri sokoti, pri mokoti, če ne seka, je tepena, pri zrnci, pri trnci, fič, fač, fuč, mazulka ven! pojdi ti po ključ! Majer in Prelog (1994, str. 33). Gašperin (2010b, str. 34). Vija-vaja, kuža laja, Ena sekirca rada seka, starga dedca sret tiši. če ne seka, je tepena, Ko pa kupček naredi, fič, fač, fuč, se prešteje-en, dva, tri- pojdi puta ven pa ti! Pojdeš ven zdaj ti! Kumer (1975, str. 391). Černigoj (1996, str. 28). Enci benci Indijanci so barabe, na kamenci, jejo same kolerabe. troja vrata Jaz jih pa ne jem, zapečata, ti pa pojdeš ven! en bam, Lipnik in Matić (1993, str. 99). marš iz kola van! Kumer (1975, str. 389). Na hribčku grad stoji, v gradu bele line tri, Za goro nad vodo pri vsaki lini žena stoji, vrti mlinsko se kolo, pojdi jo zdaj rešit ti! kolo prehitro se vrti, Gašperin (2010b, str. 48). pojdi ga ustavit ti! Gašperin (2010b, str. 16). »Ti loviš« (ljudske izštevalnice) Izštevanke z zaključnim verzom »ti loviš« med slovenskimi ljudskimi izštevan-kami najdemo pogosto, saj jih otroci izrekajo pred igro lovljenja. Interpretira-jo jih izrazito ritmično in dinamično. Črno žabo smo ulovili, Ani bani, ani bani, kam jo bomo položili? vsi za igro zdaj smo zbrani. Tja med polže, med zverjad, Ene bene, ene bene, tja ponesemo jo spat, brž iz kroga steci Cene. šiš, miš, ti loviš! Eci baš, eci biš, Gašperin (1990, str. 24). ti si zadnji, ti loviš! Gašperin (1990, str. 28). 98 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Dve pšenički, dve potički, Palček skakalček dva kapuna, mlada kljuna, na gobi sedi in dve rački žlobudrački, in sprašuje, na zapečku štirje mački, kakšno barvo a med njimi siva miš, imaš na sebi vija, vaja, ti loviš! danes ti?! Perger (2010, str. 11). »Rdečo!« »Ali jo imaš Hočeš nočeš v šolo greš, na sebi hočeš nočeš vse izveš, tudi ti?« hočeš nočeš se učiš, »Ne!« hočeš nočeš ti loviš! »Ven!« Knific (2006, str. 40). Majer in Prelog (1994, str. 31). Jaz sem Nacek, Petelinček pelje žito ti si Tacek, v stari mlinček, on je miš, a, v mlinčku melje stara miš, ti loviš! cvik, cvak, ti loviš! Prek in Korošec (1968, str. 101). Perge (2010, str. 7). Ju-hu-hu, Ti boš mačka, mačku stu! jaz bom miš, Ena miš- jaz bom bežal, ti loviš! ti loviš! Černigoj (1996, str. 29). Bidovec-Oblak in Bole (1968, str. 57). Krica kraca, bela raca, buba baja, že nagaja, abu babu, strašna miš, miga z brki, ti loviš! Gašperin (1990, str. 66). Sonce kliče, ne domov, travnik kliče, brž na lov, ti boš mačka, jaz bom miš, jaz bom bežal, ti loviš! Gašperin (1990, str. 8). 99 Ljudska pesem »Ti loviš« (avtorske izštevalnice) »Cicel, micel« »Otroci rajajo« Vojan Tihomir Arhar Pavle Rožnik Cicel, micel, V krogu mačka, rukum buk, zunaj miš. kaj me gledaš, Lenka beži, kakor čuk? ti loviš! Nisem tiček, nisem miš. »Mačka« Bunga, tunga, Dane zajc ti loviš! Kokol (1978, str. 316). Reci: mačka. Ti si tačka. »Otroci štejejo« Reci: mačka. Stana Vinšek Ti si račka. Reci: mačka. Muca maca, račka gos, Ti si kvačka. siv osliček, črni kos, Reci: maček. pisan ptiček, počen groš, Ti si hlaček. bel konjiček, zvrhan koš, Reci: miš. pisker, lonec, slepa miš, Ti loviš! in za konec, ti loviš! Zajc (2004, str. 48). Prek in Korošec (1968, str. 100). »Izštevanka2 »Cvik, cvak, petelinček« Andreja Novšak Janez Bitenc Mucek Čuri: »Mjav, mjav, mjav.« Cvik, cvak, petelinček, Tam v daljavi je žerjav, pelji žito v stari mlinček. na žerjavu bela miš. V mlinčku melje bela miš, »Hitro mucek, ti loviš!« cvik, cvak, ti loviš! Novšak (2006, str. 19). Voglar in Nograšek (2008, str. 125). 100 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank »Avokado« »Živali« Tamara Kranjec Laganin Bojana Kralj Avokado Kuža, muca, primi se za brado. siva miš. Če za brado se držiš, Ej, medvedek, ti loviš! ti loviš! Kranjec Laganin (2005, str. 17). »Otroci se love« »Črna ovčka« Janez Menart Tamara Kranjec Laganin A – bomba Črna ovčka sanja, A – bomba bela se priklanja, H – bomba če srebrno ti dobiš, H – bomba pa loviš! T – bomba Kranjec Laganin (2005, str. 48). T – bomba Te bom bom »Druga izštevanka« Ti bom bom Maja Planinc To bombo Tu bomba Fantek, punčka, žabica, Ta bomba slonček, račka, žogica »Tata, bomba!« in še žoga in še miš. bim – bam – bom. Ej, medvedek, ti loviš! Planinc (2013, str. 19). Križ - kraž paradiž »Pššššt – ti loviš!« sveti Peter Neža Maurer ti loviš! Pred luknjo je mucek, Kumar (1982, str. 36–40). v luknji je miš. Oba tiho ždita … Pšššt – ti loviš! Virant Iršič (2011, str. 14). 101 Ljudska pesem »Bumf« Izštevanka Boris A. Novak Boris A. Novak In strah in strup in strašen mumps Jaz sem senca, in mah in mak in majhen gumb ti si piš, in prah, prepih, preluknjan štumf pihni vame, in krah in kreh in krščen lump, ti loviš! Lumpacij, ti loviš nas - bumf! Novak (2014, str. 22). Novak (1997, str. 113). »Ta lovi«/»ne ulovi«/»lovi« (ljudske izštevalnice) An ban, pet podgan, Pod nekim mostom je pisalo: štiri miši, črn vran. cibciribciblonika! Zajčkov pet in miške tri, Kdor te besede ne zna prebrati, kogar zgrabim, ta lovi! mora zdaj mižati. Gašperin (1990, str. 10). Gašperin (2010a, str. 54). Lovec poka pok, pok, pok, Pikica in Tonček zajček skače skok, skok, skok, sta lizala bonbonček. a le pazi zajček ti, Bonbonček se stopi, da te lovec ne ulovi! Pikica lovi! Gašperin (2010a, str. 78). Majer in Prelog (1994, str. 32). Sosed Jaka pita polhe, Lizika in Tonček mi imamo v hiši bolhe. sta lizala bonbonček, Ena bolha se zgubi, bonbonček se stopi, kdor jo ujame, ta lovi! Lizika lovi! Perger (2010, str. 3). Prek in Korošec (1968, str. 101). 102 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank »Naj lovi«/»zdaj lovi«/»brž uloviš« (avtorske izštevalnice) »Izštevanka« »Izštevanka« Anica Černejeva Andreja Novšak Le poslušaj vsak, Zajček cigajček v grmu čepi, tika taka tak. kdor ga opazi, Čas hiti, hiti, naj ga ulovi! ura bije tri, Novšak (2006, str. 7) ura bije tri, Mirko naj lovi! »Izštevanka« Perger (2010, str. 21). Mile Klopčič »Peter veter« Vija vaja, Janez Bitenc kompanija, velika je Peter veter je doma, kolonija. Mica cica v gozd je šla, V vsaki vrsti Nace pace šteje race, sedem hiš, cuckov Tine je maline. v vsaki hiši Binca vode se boji, velik križ. cmokov Tine zdaj lovi! Oče, mati, Kokol (1987, str. 312). pet otrok, skupaj sedem »Izštevanka« je nadlog. Andreja Novšak Da se osme vsaj znebiš, Pika je doma, glej, da koga s Pikcem se igra. brž uloviš! Pikec priden ni, Menart (1980, str. 14). zato naj zdaj lovi! Novšak (2006, str. 8). 103 Ljudska pesem »Ti dobiš«/»ti mižiš«/»mižiš ti«/»ta miži« (avtorske izštevalnice) »Cinca Binca« »Izštevanka« Janez Bitenc Anja Štefan Cinca Binca v luknji miš, Kuham, kuham cele dni, če jo ujameš, ne loviš. bolj kot kuham, bolj diši, Kdor pa miške ne ulovi, velik lonec, majhna miš – ta za kazen naj miži. kar ostane, ti dobiš! En, dva, tri, Štefan (2009, str. 40). en, dva, tri, zdaj mižiš ti! Majer in Prelog (1994, str. 13). Izštevanke vključujejo tudi ritmično štetje, velikokrat do tri. Za otroke so za- nimive in predstavljajo prvo štetje ter ob tem ustvarjajo napetost in doživetje tistega, ki bo izštet. Ljudske izštevanke Ančka bančka pomarančka Avionček gori gre, v prvi klopici sedi, bombe spušča, doli gre, ima tablico pri sebi kamor bomba prilei, in zapiše črko – tam se šteje: en, dva, tri! en, dva, tri, Majer in Prelog (1994, str. 11). zdaj povej pa ti! Štrukelj (2005, str. 12). Avion po gori gre, bombe meče, kamor je, Angel je po vrtu hodiw, kamor bomba prileti, kol´ko rožic je pohodiw? tam se šteje: en, dva, tri! En dva tri, Prek in Korošec (1968, str. 99). pa povej število ti! Kumer (1975, str. 391). 104 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Avto vozi kar naprej, Mlad kovaček konja kuje, daleč od državnih mej. kol´ko žebljev potrebuje? Tam pri meji se ustavi, Sedem, osem, en,dva, tri – ljudstvo ga veselo pozdravi. skoči, stopi venkaj ti! Tito reče: pet! Majer in Prelog, (1994, str. 24). Jaz pa štejem do deset! Majer in Prelog (1994, str. 11). En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje? Didl, didl dajčka, En, dva, tri, mi imamo zajčka, kdor ni priden, noge ima štiri, ta miži! niso nič pri miri, Majer in Prelog (1994, str. 18). en, dva, tri – zajček si zdaj ti! Ena bela hišica, Majer in Prelog (1994, str. 14). kol´ko okenc pa ima? Ena, dva, tri, En kovač konja kuje, povej hitro ti! kol´ko žebljev potrebuje? Majer in Prelog (1994, str. 19). En, dva, tri, kol´ko rečeš ti! Ena bela hišica, Gašperin (1990, str. 48). kol´ko okenc pa ima? Ena, dve, tri, En kovač konja kuje, pa povej število ti! kol´ko žebljev potrebuje? Bidovec-Oblak in Bole (1968, str. 58). Potrebuje samo tri. Koliko pa rečeš ti? Ena, dve, tri, zmrzljivcev mar ni, Dvajset! kogar zebe, zapri duri, Marty in Šivic (2004, str. 70). zlezi v peč in v njej zakuri. Ena, dve, tri, zdaj pa ta lovi! En kovač konja kuje, Gašperin (1990, str. 60). kol´ko žebljev potrebuje? En, dva, tri, Ena podgana miši lovi, pa povej število ti! eno ujame, se kislo drži. Kovačič (1986a, str. 39). Ena, dve, tri – ujem´ jo še ti! Cvetko (2017, str. 41). 105 Ljudska pesem Ena vejica gori, Ena putka kokodajsa, druga vej´ca se smodi, znesla je kar štiri jajca, tretja pa ostane, skonkala je naokrog, da se šteje: en, dva – kot da nima svojih nog, tri! en, dva, tri, Černigoj (1996, str. 37). pa miži zdaj ti! Gašperin (2010a, str. 96). »Ena žaba je umrla. Ali pojdeš na pogreb?« Eva je po vrtu hodila, »Da.« koliko ptičev je nalovila? »Kol´ko vencev boš nosila?« En, dva, tri – »Tri!« pojdi ven ti! »Ena, dva, tri!« Majer in Prelog (1994, str. 23). Prek in Korošec (1968, str. 101). Ivan je po vrtu hodil, »Ena ribica je umrla. mnogo ptičev je nalovil. Ali pojdeš na pogreb?« En, dva, tri – »Da.« nalovi jih še ti! »Kol´ko vencev boš nosila?« Majer in Prelog (1994, str. 27). »Tri!« »En, dva, tri – ven!« Grundarja pa ni doma, Majer in Prelog (1994, str. 20). mi pa hruške krademo. Grodar je šel v mest´, Ena žaba se je utopila. mi pa hruške jest! Ali pojdeš na pogreb? En, dva, tri, ga še ni! Ja. Gašperin (2018, str. 62). Koliko vencev boš nosila? Tri. Jaz sem lepa, ti si lep, En, dva, tri – kdo bo šel korenčka plet? pojdi ven zdaj – En, dva, tri, ti! boš lovil pa ti! Černigoj (1996, str. 38). Gašperin (2018, str. 94). En, dva, tri, vlak stoji, Marko padel je na nos, nič ne čaka, odhiti. hitro po rešilni voz. En, dva, tri, kdor ni skrit, Ena, dva, tri – ta miži! po rešilni voz greš ti! Gašperin (2018, str. 60). Bidovec-Oblak in Bole (1968, str. 61). 106 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Mati in oče šivata žaklje, Raca hodi za jezerom, en, dva, tri – ona rada ribe je, pa povej število ti! koliko jih je pojedla, Tri! ti mi pa povej! En, dva – Prek in Korošec (1968, str. 99). Tri! Černigoj (1996, str. 31). Tonček telovadi, na krogih se vrti. Mat´ pa žakle šivajo, Ena, dva, tri – oče pa ure navijajo. pa spet na tleh stoji. En, dva, tri, Peroci (1965, str. 5). kazalec se počas´ vrti. Gašperin (2010a, str. 38). Mi se z vlakom peljemo, dobro voljo meljemo, ko pa se ustavi vlak, hitro se prešteje vsak, en, dva, tri, vlak si ti! Gašperin (1990, str. 4). Avtorske izštevanke »Punčka v vodo je skočila« »Preštej« Tamara Kranjec Laganin Neža Maurer Punčka v vodo je skočila, »Ena muca, štiri račke – kol´ko ribic je splašila? Anica, preštej jim tačke!« Ena, dva, tri – Šteje, šteje – muca skoči, pa povej število ti! splašijo se štiri račke, Kranjec Laganin (2005, str. 20). Hitro v vodo vse po vrsti – kdo bi zdaj preštel jim tačke? Maurer (1981, str. 16). 107 Ljudska pesem »Otroci love« »Voki – toki« Mile Klopčič Bernardka Lesjak Skrt Vija, vaja kompanija, Voki toki Tokio, velika je kolonija, miki maki makio, v vsaki vrsti sedem hiš, moki noki nokio … v vsaki hiši velik križ. Eka, aka, iki, ena dva tri, Oče, mati, pet otrok, v Tokio greš ti! skupaj sedem je nadlog, Lesjak Skrt (2020, str. 50). da se osme vsaj znebiš, glej, da koga brž uloviš! »Izštevanka« Menart (1980, str. 14). Antonija Žerdin »Ananas« Ema telovadka prava Bernardka Lesjak Skrt vsepovsod se premetava, spretna je zelo, Ana nana ananas, trikrat naredi kolo. ata tata na parnas, Ena, dva, tri, ara tara tararas, telovadi zdaj še ti! aka taka čaka nas. Žerdin (2021, str. 21). Ena dva tri, zdaj štej ti! »Izštevanka« Lesjak Skrt (2020, str. 10). Antonija Žerdin »Lama« Zajček išče zajčico, Bernardka Lesjak Skrt da oženil bi se z njo. Skupaj bosta spala, Ali, oli, eli, pela in skakljala lali, loli, leli, Ena, dva, tri, lamo so ujeli. zapoj, poskoči tudi ti! Žerdin (2021, str. 31). Ala, ela, la, lama jim je ušla. Ena, dva, tri, ulovi jo zdaj ti! Lesjak Skrt (2020, 52). 108 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Izštevanke vključujejo štetje in naštevanje, zato jim pravimo preštevanke. Boris A. Novak (1997, str. 150) pa je dodal še eno različico in jo poimenoval naštevanka. Ljudske izštevanke Avto vozi kar naprej Ena, dve - kam pa gre? daleč od državnih mej. Tri, štiri - po krompir. Tam pri meji se ustavi, Pet, šest - krape jest. ljudstvo ga veselo pozdravi. Sedem, osem - lepo prosim. Tito reče: Pet! Devet, deset - v nebesa vzet. Jaz pa štejem do deset! Kunaver in Lipovšek (2006, str. 11). Kumer (1975, str. 314). Tovarna Zlatorog Mlad kovaček konja kuje, ne dela več preprog, kolk´ko žebljev potrebuje, je čisto zaostala, sedem, osem, ena, dva, tri - ker nima materiala. skoči, stoi venkaj ti! Materiala več ne bo, Majer in Prelog (1994, str. 27). zato preštej do sto: deset, dvajset, trideset, Ena, pol vretena, štirideset, petdeset, dve, tvoje roke, šestdeset, sedemdeset, tri, kurje oči, osemdeset, devetdeset, sto! štiri netopirji, Pušenjak (2006, str. 14). pet, že si bled, šest, te stisnem v pest, sedem, pojem! Prek in Korošec (1968, str. 102). 109 Ljudska pesem Avtorske izštevanke »Preštevanka« Naštevanka Majda Artač Sturman »Ljubezenska za deklice« En, dva, tri, Boris A. Novak prst boli, štiri, pet, Vame jih je bilo sinji cvet, kar deset: sedem, osem, devet, en Sašo, dlan raztegni spet en Jani, in je deset. en Drago, Ventilator besed (2023). en Brane, en Dušan, en Andrej, en Vanja, en Peter, en Damjan in en Ljubo. Jaz pa sem bila ves čas le v enega Mirota! Ah, kaj naj rečem: c´est la vie! Novak (1997, str. 151). Nekatere izštevalnice so sestavljene iz besed, ki ne pomenijo nič. V ospred- ju sta ritem in zvočnost. Ljudske izštevanke Abili balili Andili bandili tetere, pošto pelja, venti kvatro, venti tre. pošta se zvrne, are bare špecarija, abili babili bum! tika taka škampavija, Prek in Korošec (1968, str. 102). vija, vaja, venkanaja! Kumer (1975, str. 311). 110 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank An ban benus, Anderle banderle peperle, zbisi bala remus, venti kvatro, venti tre, zbisi bala bumba rasa, špirla frajla, špirla kanon, zbisi bala bum! tista baba nej gre ven! Prek in Korošec (1968, str. 100). Štrukelj (2005, str. 9). An tan tantaran, Andere bandere pe pe re, čim bum, klavran, venti kvatro, venti tre, kalvarika, koza, čika, vija una, vija mala, čin! pika, vejca, ven! Kumer (1975, str. 315). Štrukelj (2005, str. 9). An dan dis, Ekate pekate cukate me, biža mara priz, abele babile domine, biža mara pumprnus, ektus pektus kufer štuc, en dan dis! kvinte kvante ven ga fuč! Majer in Prelog (1994, str. 7). Prek in Korošec (1968, str. 102). Ini, ani, ho! Ekate pekate cukate me, kapitani, ho! abe fabe domine, Cika bela, cika bela – ektum pektum škufjas tuc, string, strang, stro! kvinte kvante ven ga fuc! Majer in Prelog (1994, str. 24). Kumer (1975, str. 316). Akate, bekate, cuker, kafe, Ene bene kvinta bes, abe, fabe, domine, ene bene raba, etrum, perzum, furzum, štuc, zbisi bum, zbisi bum, inze, kanze, inzi, fuc! zbisi baba bum! Kumer (1975, str. 313). Prek in Korošec (1968, str. 100). Andrle pandrle šlage minit, Enige benige, aute kraute marginit, lajhe zajhe, aus maus trum pum lipiti, pipiti, ti si baba, beži vun! zelhe kauf! Kumer (1975, str. 315). Kumer (1975, str. 387). 111 Ljudska pesem Enerle tenerle Enkti, benkti, cukti me, sikta tesar, abe fabe, domine, ripete rapete knut! erc berc kojnaderc, Prek in Korošec (1968, str. 101). auf drauf kauf! Kumer (1975, str. 314). Edrum, bedrum, puter štuc, kvinte, kvante, bense, fuc! Kuret (1942, str. 150). Engili, pengili, cukr, dime, abel, fabel, domine, eks, pro, domino, vikali, vakali, bum! Cvetko (2017, str. 67). Tuje izštevanke Med tujimi izštevankami so zapisane izštevanke iz sosednjih držav: Italije, Hr-vaške, Avstrije in Madžarske. Izbrane so ljudske izštevanke, ki se najpogosteje izrekajo pri igrah otrok. Pri izbiri smo bili pozorni na zaključni verz, ki izšteje otroka. Hrvaške izštevanke Jedan, dva, tri Ježić ja sam mali, što znam ja, ne znaš ti. bodlja mi ne fali, Jedan, dva, tri, jedna, dvije, tri, moj prijatelj si ti. broji sad ih ti! Velika zbirka brojalica na jednom mjestu Velika zbirka brojalica na jednom mjestu (2020). (2020). Iš΄o medo u šumicu, Boc boc iglicama, izgubio papučicu, ne diraj ga ručicama, kakve li je boje, bode bode jež, to mi reci ti, bit će suza, bjež. ako znaš brojati : Velika zbirka brojalica na jednom mjestu jedan, dva, tri! (2020). Velika zbirka brojalica na jednom mjestu (2020). 112 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Iza brda plava, Jedna kola žuta, miš maleni spava, stala nasred puta, miša mačka ljulja, iz kola nam viču svi, postelja ga žulja, makni nam se s puta ti. ne može da leži, Peteh, M. (2007, str. 21–22). bježi mišu, bježi. Paulić (2022). Kiša, kiša, smoči miša, smočila mu rep i brk, brzo mišo sad u trk. Peteh, M. (2007, str. 20). Italijanske izštevanke Leprottino An ghin gò la mamma tre galline e tre cappò col bambino per andare alla cappella uno due tre c’era una ragazza bella tocca a te. che suonava le ventitre Conte per bambini in rima (b. l.). uno due e tre. Conte per bambini in rima (b. l.). Passa Paperino con la pipa in bocca An ghin gò guai a chi la tocca, tre galline e tre cappò la tocchi proprio te per andare alla cappella uno due e tre! c’era una ragazza bella Conte per bambini in rima (b. l.). che suonava le ventitre uno due e tre. Questa è la conta dei tre somarelli Conte per bambini in rima (b. l.). che si baciavano sotto gli ombrelli. Un giorno disse il re: Affacciata al balcone «Vi ordino di contare fino a tre!» c’è la figlia del dottore. Uno, due, tre. Forza, avanti chi si fa? Conte per bambini in rima (b. l.). Zero, uno, due e tre: ora tocca proprio a te! Conte per bambini in rima (b. l.). 113 Ljudska pesem Bin, bin, cinesin, Le belle statuine conta tutti i cappellin. d’oro e d’argento Bin, bin, cinesin, che valgon mille e cento casta giù dal lettin uno due tre a contare i cappellini: uno due tre conta uno due tre, ora tocca a te! ora tocca proprio a te! Ora tocca a me! Conte per bambini in rima (b. l.). Conte per bambini in rima (b. l.). Chi è dentro è dentro Mappamondo, mappamondo, chi è fuori è fuori fa girare tutto il mondo, chi è dietro di me fa girare anche te: batte uno due e tre. uno, due, tre! Conte per bambini in rima (b. l.). Conte per bambini in rima (b. l.). Chi è dentro è dentro Per te per te per te chi è fuori è fuori io ne tengo solo tre chi è dietro di me solo tre cavalli e re batte uno due e tre. uno due e tre. Conte per bambini in rima (b. l.). Conte per bambini in rima (b. l.). Ciribiribì Au liu lè tuli lè cirimbirimbella a tam blem a tam blum a chi tocca la più bella fora buseta fora boton, la più bella tocca al re fora mi, dentro ti! a star sotto tocca a te! Conte per bambini in rima (b. l.). Conte per bambini in rima (b. l.). Avstrijske izštevanke Eins zwei drei Eins, zwei, drei, vier, fünf Butter mit Brei Der Storch hat keine Strümpf Salz mit Speck Der Frosch hat kein Haus Und du bist weg. Und du musst raus. Die 30+ besten Abzählreime für Kinder Die 30+ besten Abzählreime für Kinder (b. l.). (b. l.). 114 Besedila ljudskih in avtorskih izštevank Es war einmal ein Männchen, Ene, mene, Tintenfass, das kroch ins Kaffeekännchen, geh zur Schul und lerne was. da kroch es wieder raus, Wenn du was gelernt hast, und Du bist raus. komm nach Haus und sag mir was. Die 30+ besten Abzählreime für Kinder eins, zwei, drei, (b. l.). und du bist frei. Hasenspeck und Hasendreck, Abzählreime (b. l.). Eins, zwei, drei Eins, zwei, drei, vier, fünf, sechs, und du bist weg! sieben Die 30+ besten Abzählreime für Kinder ein Tiroler hat geschrieben: (b. l.). Liebe Mutter, sei so gut, Maus und Katze, nicht zu groß und nicht zu klein, denn er soll zur Hochzeit sein. Katze und Maus, Ritze und ratze, schick mir nen Tirolerhut, und du bist raus. Eins, zwei, drei - du bist frei! Abzählreime (b. l.). Abzählreime (b. l.). Madžarske izštevanke Ecc-pecc kimehetsz, Etkem, betkem, Holnapután bejöhetsz, ergendőben, Cérnára cinegére, szól a rigó Ugorj cica az egérre, az erdőben Fuss! csiri csál, Kiszámolós mondókák (b. l.). Szabó Pál, Cseresznyével töltött tál, Egyem-begyem, csobolyó, tüss ki, Kecskerágó, mogyoró, menj ki, te! A bernáti bankó. Kiszámolós mondókák (b. l.). Szőlő, lipity-lapattyú, nem vagyok én félnyakú. Szent Pál lovát vasalom, Rézbotjával kongatom. Kong, kong, Balog sütő, vaskemence, Hátuljába sül a kecske. Aló mars, kifele! Kiszámolós mondókák (b. l.). 115 Ljudska pesem Kert alatt a macska szemét pillogtatja. Elvesztette gombostűjét, A kutyára fogta. A kutya azt mondta, Hogy ő el nem lopta. Inc, pinc, kalapinc, Te vagy odakint! Kiszámolós mondókák (b. l.). 4.4 Uglasbene izštevanke Uglasene izštevanke so se v slovenski literaturi pojavile nekoliko pozneje kot zapisi besedil. Ritem in zvočnost besedil sta pritegnila skladatelje, da so jih uglasbili za najmlajše izvajalce – otroke. Zato v slovenski literaturi najdemo največ enoglasnih melodij, dvo- in večglasne melodije izštevank pa so red-keje zastopane. Opravili smo kvalitativno raziskavo, v kateri poiskali trenutno dostopne slovenske notne zbirke in objavljene uglasbene izštevanke v različ-nih revijah. V preglednici so vključeni skladatelji in njihove izbrane izštevan-ke, ki so objavljene v omenjenih zbirkah. Preglednica 2 Uglasbene izštevanke slovenskih skladateljev Skladatelj Naslov izštevanke Pesnik Zasedba Vir Bec, Tine »Aj baj, kome stai« Ljudska Dvoglasna in klavir Bec (2022, str. 13–17) »Andale bandale« Ljudska Dvoglasna in klavir Bec (2022, str. 18–23) »Apa cukamfunda luka« Ljudska Dvoglasna in klavir Bec (2022, str. 2–7) »Ekate pekate« Ljudska Dvoglasna in klavir Bec (2022, str. 8–12) »Pif paf puf« Ljudska Dvoglasna in klavir Bec (2022, str. 24–29) Bitenc, Janez »Burja piha« Janez Bitenc Enoglasna Voglar in Nograšek (2009, str. 126) »Cinca Binca« Janez Bitenc Enoglasna Voglar in Nograšek (2009, str. 127) »Cvik-cvak« Janez Bitenc Enoglasna Voglar in Nograšek (2009, str. 125) »Trikule trakule« Janez Bitenc Enoglasna Nograšek in Virant Iršič (2009, str. 177), Bitenc (2005, str. 2) Bitenc, Janez, »Trikule trakule« Janez Bitenc Enoglasna in klavir Bitenc (1996, str. 30) prir. Tomaž Habe Golob, Jani »Krica kraca« Ljudska Enoglasna J. Golob (2022) Golob, Rok »Pššt, ti loviš!« Neža Maurer Enoglasna in klavir Denac (2011, str. 41), Virant Iršič (2011, str. 10) »Enci benci na kamenci« Ljudska Enoglasna R. Golob (2022) Greblo, Patrik »Izštevanka« Ljudska Enoglasna Greblo (2022, str. 22) Hrovatin, »Izštevalnica« Ljudska Mladinski pevski zbor Hrovatin (1955/1956) Radoslav Nadaljevanje na naslednji strani 116 Uglasbene izštevanke Nadaljevanje s prejšnje strani Skladatelj Naslov izštevanke Pesnik Zasedba Vir Jašovec, Uršula »Eden, dva, tri: Ljudska Enoglasna Jašovec (2022) ljudska izštevanka« Jež, Jakob »En ten tenera« Ljudska Enoglasna Kovačič (1986b, str. 25) »En ten tenera« Ljudska Enoglasna in klavir Jež (1992, str. 14–15) »Otroci se love« Mile Klopčič Mladinski pevski zbor Nograšek in Virant Iršič (2009, str. 164) Justin, Ubald »Zajček« / Enoglasna Voglar in Nograšek (2009, str. 125) Kokol, Miro »Cicel, micel« Vojan Tihomir Enoglasna Kokol (1978, str. 316) Arhar »Izštevanka - nagajivka« Janez Bitenc Enoglasna Kokol (1978, str. 312–313) »Trikule trakule« Janez Bitenc Enoglasna Kokol (1966) »Trikule trakule« Janez Bitenc Enoglasna in klavir Kokol (1978, str. 334–335) Kralj, Bojana »Andili bandili« Ljudska Mladinski pevski zbor Kralj (2001, str. 36–39) in Orffov instrumentarij Kranjec »Avokado« Tamara Enoglasna in klavir, Kranjec Laganin (2005, str. 17) Laganin, Tamara Kranjec Laganin prir. za klavir Jaka »Babica in ded« Kranjec Laganin (2005, str. 21) Pucihar »Bela sem snežinka« Kranjec Laganin (2005, str. 43) »Čelo, usta, nos zavijem« Kranjec Laganin (2005, str. 8) »Čin, čin, češnjica« Kranjec Laganin (2005, str. 14) »Črna ovčka sanja« Kranjec Laganin (2005, str. 46) »Ena, ena, ena, travica zelena« Kranjec Laganin (2005, str. 18) »Ena rožica je bela« Kranjec Laganin (2005, str. 6) »En slon, bombardon« Kranjec Laganin (2005, str. 16) »Glej ga, zajčka« Kranjec Laganin (2005, str. 10) »Hišica je zlata« Kranjec Laganin (2005, str. 40) »Kdo bo pihal svečico« Kranjec Laganin (2005, str. 32) »Mačke pohajačke« Kranjec Laganin (2005, str. 13) »Majhen bikec, velik bik« Kranjec Laganin (2005, str. 9) »Nace, Nace« Kranjec Laganin (2005, str. 34) »Pet, pet, gremo na izlet« Kranjec Laganin (2005, str. 22) »Poper, koper, kumina Kranjec Laganin (2005, str. 28) »Punčka v vodo je skočila« Kranjec Laganin (2005, str. 20) »Regratove lučke« Kranjec Laganin (2005, str. 12) »Rjavi medvedek« Kranjec Laganin (2005, str. 38) »Snežaček« Kranjec Laganin (2005, str. 44) »Sončece rumeno« Kranjec Laganin (2005, str. 4) »Škrobotajka, škrobotulja« Kranjec Laganin (2005, str. 36) »Štiri račke« Kranjec Laganin (2005, str. 24) »Trije črvi, dve postrvi« Kranjec Laganin (2005, str. 26) »V hiši stari« Kranjec Laganin (2005, str. 42) »Violina, kontrabas« Kranjec Laganin (2005, str. 30) Nadaljevanje na naslednji strani 117 Ljudska pesem Nadaljevanje s prejšnje strani Skladatelj Naslov izštevanke Pesnik Zasedba Vir Kuhar, Janez »Jure, Jure pase kure« Stana Vinšek Enoglasna Kovačič (1986b, str. 26) »Muca maca« Stana Vinšek Enoglasna Kovačič (1986b, str. 27) Kumar, Aldo »A-bomba, H-bomba« Janez Menart Mladinski pevski zbor Kumar (1982) »Ladja (ti si fuč)« Dane Zajc Enoglasna in klavir Jagodic (2010, str. 48–49), Virant Iršič (2015, str. 34–35) Makor, Andrej »Abule babule« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 5 –6) »Enci benci« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 7–10) »Konjiček« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 11–13) »Lovec in zajec« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 14–17) »Kuža laja« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 18–20) »Špela marela« Ljudska Enoglasna in klavir Makor (2012, str. 21–22) Mihelčič, Slavko »Otroci štejejo« Stana Vinšek Enoglasna Kovačič (1986b, str. 30) »Trikule trakule« Janez Bitenc Enoglasna Kokol (1978, str. 334–335) »Otroci štejejo« Danilo Gorišek Enoglasna in klavir Mihelčič (1962) Močnik, Damjan »Kdo lovi?« Franci Lakovič Otroški pevski zbor, Močnik (2010, str. 114–119) tolkala in klavir Ota, Ignacij »Preštevanka« Kajetan Kovič Enoglasna Ota (1966, str. 5) Predanič, Matjaž »An ban« Ljudska Enoglasna Predanič (2021) Pucihar, Jaka »Ani bani« Ljudska Enoglasna in klavir Virant Iršič (2011, str. 17) »Ani bani« Ljudska Enoglasna Pucihar (2021a) »Tika-taka« / Enoglasna Pucihar (2021b) Rozman, Anže »Palček skakalček« Ljudska Enoglasna Rozman (2021) Slosar, Mirko »Mačka« Dane Zajc Enoglasna Slosar (1996, str. 18–19), Nograšek in Virant Iršič (2009, str. 146) Enoglasna in klavir Virant Iršič (2000, str. 4) Tomc, Matija »En kovač« Ljudska enoglasna in klavir Jeraj (1949, str. 14) Vremšak, Boris »Mi se z vlakom peljemo« Ljudska enoglasna Vremšak (2021) Weingerl, Albin »Ekate pekate« Ljudska triglasna Weingerl (1975/76) 118 5 Uporaba in izvajanje izštevank 5 v praksi – raziskava Učitelj in vzgojitelj morata biti igralca – umetnika vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa. Slosar (2000, str. 13) Izvajanje izštevank je ena izmed glasbenih dejavnosti, ki jih izvajamo v peda-goškem procesu. Namen raziskave je bil preučiti, kako so izštevanke (ljudske in avtorske) zastopane v izvedbi glasbenih in drugih dejavnostih. Cilj raziska-ve je bil ugotoviti, kakšno stališče imajo vzgojiteljice in vzgojitelji do pomena izštevank za otrokov celostni ter glasbeni razvoj. Pri tem nas je zanimalo, ka-tere oblike ritmičnega dela in glasbene dejavnosti najpogosteje uporabljajo pri izvajanju izštevank v pedagoškem procesu. Glede na opredelitev namena in ciljev raziskave smo si zastavili naslednje hipoteze: H1: Vzgojiteljice in vzgojitelji se pri izvajanju glasbenih dejavnosti zavedajo pomembnosti izštevank za otrokov glasbeni razvoj. H2: Vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvajanju glasbenih dejavnosti ob izreka- nju izštevanke najpogosteje igrajo z lastnimi in ritmičnimi glasbili. H3: Vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvajanju glasbenih dejavnosti najpogo- steje uporabijo merjenje izštevanke z gibi roke. V okviru kvantitativne raziskave smo podatke zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Vprašalnik je bil anonimen in za reševanje na voljo od februarja do aprila 2024. V raziskavo je bilo vključenih 163 naključno izbranih vzgoji-teljic in vzgojiteljev slovenskih vrtcev (od tega devet vzgojiteljev). Vključe-ne v raziskavo smo spraševali po njihovem stališču do pomena izštevank za 119 Uporaba in izvajanje izštevank v praksi – raziskava otrokov razvoj. Iz analize podatkov je razvidno, da se večina vključenih (76%) strinja, da so izštevanke pomembne za otrokov celostni razvoj. Predvsem se je izkazalo, da po njihovem mnenju izštevanke najbolj spodbujajo razvoj rit-mičnega posluha, glasbeni razvoj, jezikovni razvoj, ustvarjanje v glasbi in do-življanje med otrokom ter odraslim. O pomembnosti vključevanja raznolikih in bogatih zvočnih izkušenj ter načinov izražanja skozi glasbo so pisali različni avtorji (Denac, 2002; Yücesan, 2023; Oblak, 2007; Sicherl-Kafol, 2001b). Glede na dobljene podatke smo našo prvo hipotezo potrdili. V raziskavi nas je zanimalo tudi, katere oblike ritmičnega dela z otroki vklju- čeni v raziskavo najpogosteje uporabljajo pri izvajanju izštevank. Podatki so razkrili, da se vzgojitelji in vzgojiteljice najpogosteje odločajo za ritmično iz-reko besedila (75 %), pogosto pa izštevanko izvajajo z gibi rok, z lastnimi glas-bili in ritmizirajo besedilo izštevanke (67%). Izkazalo se je tudi, da najmanj oz. sploh ne uporabljajo spremljave z otroškimi ljudskimi glasbili. V drugi hipotezi smo predvidevali, da vključeni v raziskavo pri izvajanju glasbenih dejavnosti ob izrekanju izštevanke najpogosteje igrajo z lastnimi in ritmičnimi glasbili. Glede na rezultate ne moremo potrditi naše hipoteze. O pomembnosti upo-rabe ustrezne oblike ritmičnega dela, ki otroka vodi od podzavestnega k za-vestnemu doživljanju ritma, so pisali tudi Breda Bidovec-Oblak in Janez Bole (1968). Yücesan (2023) meni, da otroška ritmična besedila spodbujajo otrokov celostni razvoj (kognitivni, telesni, socialni in čustveni). Ob tem otroci lahko raziskujejo ritem, tempo, dinamiko in zraven izražajo svoja doživetja. Pravi tudi, da je zaradi tega pomembno, da se otroci pri glasbenih dejavnostih v predšolskem obdobju srečujejo z različnimi ritmičnimi besedili in oblikami ritmičnega dela. Zanimalo nas je tudi, katere dejavnosti vprašani najpogosteje uporabljajo z otroki pri izreki izštevank. Glede na dobljene podatke smo ugotovili, da naj-pogosteje uporabljajo merjenje izštevanke z gibi roke (43%), pogosto pa tudi ritmizacijo besedila (41%). Iz podatkov je razvidno, da nekateri nikoli ne izva-jajo ritmičnega dvoglasja, večglasja in ritmične improvizacije. Razlog za to je pomanjkljivo strokovno glasbeno znanje, kar so pokazali tudi rezultati naše raziskave. Yücesan (2023) je okviru izvedene raziskave zapisala nekaj priporo-čil o izbiri in primernosti ritmičnih besedil za izvedbo glasbenih dejavnosti, s katerimi razvijamo celostni otrokov glasbeni razvoj. Vzgojitelji bi morali biti pozorni predvsem na ustrezno izbiro besedila – izštevanke, ki morajo biti kraj-ša in glasovno zanimiva besedila, spodbujajo lastno artikulacijo oz. gibalno ter govorno motoriko predšolskega otroka (Oblak, 2000). Z raziskavo smo želeli raziskati stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev glede po- membnosti izštevank za celostni ter glasbeni razvoj otrok in ugotoviti, katere 120 Uporaba in izvajanje izštevank v praksi – raziskava oblike ritmičnega dela in glasbenih dejavnosti se najpogosteje uporabljajo pri izvajanju izštevank v pedagoškem procesu. Rezultati naše raziskave po-trjujejo, da večina vključenih v raziskavo priznava pomembnost izštevank za otrokov celostni razvoj. Vzgojitelji in vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo ritmično izreko besedila pri izvajanju izštevank, medtem ko manj uporablja-jo spremljavo z otroškimi ljudskimi glasbili. Izpostavljamo, da je spodbujanje glasbenega razvoja otrok izjemnega pomena, za kar vzgojitelji potrebujejo strokovno znanje, ki pa je včasih pomanjkljivo. Raziskava je razkrila, da je upo-raba oblik ritmičnega dela različna in jih vzgojitelji in vzgojiteljice uporabljajo le v manjši meri ter le nekatere glede na svoje strokovno znanje. Vključeva-nje takšnih pristopov v pedagoški proces lahko bistveno prispeva k bogatitvi otrokove glasbene izkušnje in celostnemu razvoju. Z opravljeno raziskavo želimo razširiti razumevanje o uporabi ritmičnih besedil – izštevank ter njihov pomen za otrokov glasbeni razvoj. S tem že-limo omogočili bolj premišljeno in učinkovitejšo uporabo različnih oblik rit-mičnega dela v predšolskem okolju, kar bo koristilo tako strokovnjakom na področju vzgoje, staršem, otrokom kot vsem, ki svoje znanje dopolnjujejo z uporabo in izvajanjem ritmičnih besedil. 121 6 Možnosti povezovanja vsebin 6 Glasba je čista umetnost, ki človeku lepša življenje. Slosar (v Vogelnik, 1992, str. 198) Zaradi napredka v znanstvenih spoznanjih, ki izhajajo iz sodobnih tehno-loških odkritij, se je pojavila potreba po povezovanju podobnih ali celo prekrivajočih se vsebin med raznolikimi predmetnimi področji oz. učnimi predmeti, kot jo določa didaktično načelo racionalnosti in ekonomičnosti (Strmčnik, 2001). Med sistemskimi in konceptualnimi spremembami kuriku-larne prenove leta 2011, kot so opisane v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011), se med strateškimi izzivi in usmeritvami sistema vzgoje in izobraževanja izpostavlja potreba po oblikovanju koncep-tov za spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki se prilagajajo načelom druž-be, kjer je poudarek na znanju. Ta paradigma je relevantna tudi za glasbeno umetnost, kjer se poudarja nujnost prepleta ciljev, standardov in vsebin za doseganje celostnega ter kakovostnega znanja. Razvoj otrok in učencev na področju glasbene umetnosti zahteva procese, ki vključujejo temeljne zna-nosti, razumevanje pojmov in povezovanje vsebin. To lahko podkrepimo tudi z vključevanjem medpredmetnih oz. medpodročnih povezav (v nadaljevanju medpredmetnih povezav), saj, glede na različne raziskave, interdisciplinarni pristop ugodno vpliva na učno uspešnost in razvoj ustvarjalnosti (Birsa, 2016, 2018; Birsa in Kopačin, 2020; Drake in Burns, 2004; Paulič, 2002; Sardoč, 2004). Raziskave so potrdile pozitivne učinke medpredmetnih povezav na ce- lostno znanje otrok in učencev (Baloh in Birsa, 2023; Birsa, 2016, 2018; Birsa in Kopačin, 2020; Drake in Burns, 2004; Fiske, 1999; Jelovčan idr., 2020; Kopačin in Birsa, 2022; Paulič, 2002; Sardoč, 2004; Strmčnik, 2001). Pokazale so tudi, da integrirani učni načrti, tudi umetniških predmetov, prispevajo k višji akadem- 123 Možnosti povezovanja vsebin ski uspešnosti. Načrtovanje učnega procesa glasbene umetnosti bi moralo izhajati iz znanja, izkušenj in doživetij otrok ter učencev. Spodbujati bi bilo treba ustvarjalno mišljenje, kar bi prispevalo k uspešnejšemu reševanju na-log. Učitelji glasbene umetnosti se soočajo z izzivi pri načrtovanju medpred-metnih povezav, zlasti pri izbiri učnih vsebin in načina povezovanja, ki bi mo-tiviralo učence k učinkovitemu usvajanju glasbenih vsebin in ustvarjalnemu izražanju. Zato je treba strokovne delavce opolnomočiti za učinkovito izvaja-nje medpredmetnih povezav, predvsem tako, da bodo razumeli sam pojem medpredmetne povezave ter kdaj je slednje smiselno uporabiti in na kakšen način to povezovanje izvajati, da bodo spodbudile ustvarjalno mišljenje in delovanje otrok pri glasbeni umetnosti. S stališča didaktike se medpredmetne povezave opredeljujejo kot didaktič- no načelo ali učno načelo ter kot didaktični pristop, saj prispevajo k pripravi na učenje in pridobivanje trajnega znanja, ki je hkrati uporabno za reševanje vsakodnevnih izzivov sodobne družbe. Načelo povezovanja temelji na pre-pletanju vsebin različnih predmetov znotraj učnega načrta na vertikalni in horizontalni ravni ali povezovanju določenega predmeta z različnimi pred-metnimi področji. Za doseganje učinkovitega znanja in spretnosti je ključno načrtovati jasne cilje posameznih učnih predmetov (Blažič idr., 2003; Kopačin in Birsa, 2022; Poljak, 1988; Sicherl-Kafol, 2002; Šilih, 1970; Štemberger, 2008). V domači in tuji strokovni literaturi se pojavljajo različni izrazi za medpred- metno povezovanje, kar povzroča pojmovno zmedo v praksi (Kopačin in Birsa, 2022). Strokovnjaki so na različna pojmovanja in opredelitve opozorili že v poročilu UNESCOVEGA inštituta za izobraževanje, kjer so poudarili, da ima lahko medpredmetno povezovanje več opredelitev zaradi različnih inter-pretacij v različnih kontekstih (Ranaweera, 1990). V izobraževanju se opisuje kot sodelovanje med različnimi disciplinami ali kombinacija več predmetnih področij, ki tvorijo smiselno in učinkovito povezovanje učnih izkušenj, s tem pa dosežejo skupne cilje in trajno znanje (d’Hainaut, 1986; Ranaweera, 1990; Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). Strokovnjaki so izpostavili tudi pomanjkljivo opredelitev pojma medpredmetno povezovanje v učnih načrtih, saj so ugo-tovili, da je pojem v preglednih učnih načrtih nejasno definiran, kar pomeni, da si ga lahko vsak strokovni delavec razlaga različno (Kopačin in Birsa, 2022; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2005). Tuji avtorji uporabljajo različne izraze, kot so npr. interdisciplinary teaching, thematic teaching, connectedness between disciplinary attainments and skills, integrated curriculum, interdisciplinary curriculum (angl.) … (Drake, 1998; Lake, 1994). Susan M. Drake (1998) je predstavila različne učne pristope, kjer se klasičen pouk, ki je usmerjen v ločeno poučevanje posameznih predmetov, 124 Možnosti povezovanja vsebin razlikuje od integriranih pristopov, kot so fuzija, multidisciplinarnost, interdi-sciplinarnost in transdisciplinarnost. Fuzija predstavlja integracijo vsebin in ci-ljev posameznih predmetov v enotno učno vsebino, pri čemer se združujejo tudi cilji posameznih predmetov. Povezovanje vsebin znotraj posameznega predmeta nakazuje integracijo poddisciplin znotraj specifičnega predmetne-ga področja, kot npr. združevanje vsebin biologije, fizike in kemije v okviru naravoslovja. Multidisciplinarnost vključuje sočasno poučevanje različnih predmetov, vendar ločeno po posameznih predmetih, kjer učenci pridobiva-jo znanje o skupni temi ali učni vsebini v istem časovnem obdobju. Interdi-sciplinarnost vključuje več možnosti povezovanj, kjer so predmeti povezani s skupno temo ali z učnim ciljem. Vzgojitelj ali učitelj jasno opozori otroke na te povezave in jih podpre z različnimi ključnimi vprašanji, skupnimi koncepti ali cilji. Transdisciplinarni pristop se razlikuje od drugih, saj ne izhaja iz posame-znih predmetov ali njihove povezave, temveč iz konteksta resničnih življenj-skih situacij. Različni predmeti in predmetna področja so še vedno prisotni v procesu učenja, vendar ni poudarjen njihov specifičen pomen. Ta način vpliva na celostno izoblikovanje usposobljenosti posameznika ter poudarja osebno rast, socialno ozaveščenost in odgovornost. Robin Fogarty (2009) je oblikovala desetstopenjski model povezovanja učnih vsebin, ki sega od celične stopnje, kjer je pouk ločen po posameznih predmetih, do nadpredmetne stopnje, kjer učenci samostojno povezujejo znanje izven rednega izobraževanja. Celična stopnja predstavlja tradiciona-len pouk, kjer so predmeti ločeni, učne vsebine so ozko usmerjene in poveza-ve med njimi minimalne. Povezana stopnja vključuje povezovanje predmeta z znanstveno disciplino, vendar brez izrazite možnosti transfera znanja med različnimi predmeti. Vpletena stopnja poudarja razvijanje spoznavnih spo-sobnosti znotraj enega predmeta in njihovo povezovanje z drugimi pred-meti. Vzporedna stopnja vključuje usklajevanje sorodnih vsebin med učite-lji različnih predmetov, s čimer spodbuja lažji prenos znanja med predmeti. Deljena stopnja vključuje timsko sodelovanje dveh učiteljev, ki obravnavata skupne učne vsebine. Prepletena stopnja poudarja tematski pristop pri pove-zovanju učnih vsebin, kar učencem omogoča opazovanje povezav med raz-ličnimi predmetnimi področji. Nizana stopnja prikazuje razvoj učnih sposob-nosti znotraj enega predmeta, ki lahko vplivajo na prenos znanja na druge predmete. Integrirana stopnja zahteva iskanje skupnih značilnosti med vsemi vključenimi predmetnimi področji in povezuje cilje posameznih predmetov. Poglobljena stopnja poudarja poglobljeno raziskovanje problema s perspek-tive enega predmeta, kar spodbuja avtonomno povezovanje znanja. Nad-predmetna stopnja pa vključuje samostojno iskanje in dopolnjevanje zna- 125 Možnosti povezovanja vsebin nja izven rednega izobraževanja na osnovi osebnih interesov učenca. Vsaka stopnja v modelu predstavlja določen način povezovanja učnih vsebin, pri čemer se model giblje od tradicionalnejših oblik pouka do bolj integriranih pristopov, ki spodbujajo globoko razumevanje in avtonomno učenje (Kopa-čin in Birsa, 2022). Slovenski avtorji uporabljajo različne izraze in opredelitve medpredmetnih povezav, med katerimi se najpogosteje uporabljajo medpredmetne poveza-ve, interdisciplinarnost, medpredmetna integracija, nadpredmetna unifikaci-ja, disciplinarni pristop, integrirani pouk, integrirani kurikul, multidisciplinarno povezovanje, integracija učnih vsebin, medpredmetni (interdisciplinarni) pouk, transdisciplinarnost, krosdisciplinarnost itd. (Blažič idr., 2003; d’Hainaut, 1986; Karlavaris, 1978; Kramar, 1991; Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010; Sicherl-Kafol, 2002; Strmčnik, 2001; Šilih, 1970; Štemberger, 2008; Tacol, 2003, 2007). V Slove-niji so prve znake interdisciplinarnega povezovanja v šolskem sistemu opazili v obdobju med obema svetovnima vojnama, s poudarkom na raziskavah v glasbeni pedagogiki v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Na spremembe v pedagoški terminologiji skozi desetletja je močno vplivala angleška literatura (Pance Rotar, 2021). Koncept integracije, kot ga je predstavil Kramar (1991), označuje komple- ksen splet povezovanja različnih dejavnikov vzgojno-izobraževalnega proce-sa. V okviru globalnega šolskega konteksta integrirani pouk predstavlja sodo-ben pedagoški pristop, ki vključuje raznolike integracijske procese v učnem okolju. Glavni cilj je vzpostaviti tesne povezave med vsakdanjimi življenjskimi situacijami in učnim procesom, kar vključuje aktivno sodelovanje med učite-lji, pedagoškimi delavci in učenci. Vzporedno s tem poteka prepletanje različ-nih učnih ciljev, vsebin, didaktičnih sredstev, metodologij ter organizacijskih oblik pouka znotraj šolskega okolja (Kopačin in Birsa, 2022). Blažič idr. (2003) poudarjajo, da imajo povezovanje, koncentracija in korela- cija učnih vsebin enak cilj, in sicer premagovanje ločnic med učnimi predmeti ter vzpostavljanje zvez med sorodnimi učnimi temami ali vsebinami znotraj enega predmeta. Povezovanje naj bi omogočilo celostne izobraževalne učin-ke in spodbujalo holistično dojemanje sveta pri učencih. Barbara Sicherl-Kafol (2002, str. 51) poudarja, da medpredmetne povezave delujejo kot ključni dejavniki, ki določajo skupne cilje različnih predmetnih področij. S povezovanjem vsebin iz različnih predmetov spodbujamo prenos znanja in razvoj učnih spretnosti, prispevamo pa tudi k celostnemu napredku na kognitivnem, psihomotoričnem ter afektivnem področju. Jerneja Žnidaršič je leta 2020 prispevala k mednarodni prepoznavnosti slo- venskih raziskav in strokovnih praks v glasbenem izobraževanju z ureditvijo 126 Možnosti povezovanja vsebin znanstvene monografije Interdisciplinary Perspectives in Music Education, ob-javljene pri ameriški založbi Nova Science Publishers. Monografija združuje dela petnajstih slovenskih avtorjev, ki razkrivajo teoretične osnove, interdi-sciplinarne pristope, originalne raziskovalne rezultate in strokovne zaključ-ke, skupaj s primeri iz pedagoške prakse (Pance Rotar, 2021). V slovenskem prostoru sta na tem področju veliko raziskovala npr. Norbert Jaušovec in Ka-tarina Habe (2005), ki poudarja vlogo glasbe v celostnem razvoju otroka. S pomočjo opravljene raziskave razkriva, kako glasbene aktivnosti podpirajo otrokov psihomotorični, čustveno-socialni in kognitivni razvoj. Posebno po-zornost namenja inkluziji otrok s posebnimi potrebami v izobraževalne sis-teme. Ksenija Burić (2020) raziskuje, kako glasbena terapija pozitivno vpliva na muzikalnost, čustvene in socialne spretnosti ter ekspresivno komunikacijo udeležencev z govornimi težavami. Opazne so bile tudi izboljšave v jezikov-nem razvoju in simbolnih veščinah, kar poudarja pomen glasbene terapije v podpori celostnemu razvoju otrok s komunikacijskimi težavami. Miha Marin-šek in Olga Denac (2020) raziskujeta vpliv programov, ki združujejo glasbo in gibanje, na razvoj ritmičnih sposobnosti in osnovnih motoričnih veščin pri predšolskih otrocih. Poudarjata naravno povezanost glasbe in gibanja, ki jo okrepita z načrtovanimi dejavnostmi v vrtcih, kar vodi do napredka otrok v ritmičnih in motoričnih veščinah. Rezultati njune raziskave kažejo, da gibanje aktivira več čutil in spodbuja razvoj glasbenega razumevanja. Olga Denac in Ana Jurgec (2021) sta pisali o tem, kako glasba deluje kot spodbuda za izra-žanje skozi ples v otroštvu, pri čemer se osredotočata na spontano povezavo med otrokom, glasbo in plesom, ki lahko izhaja tudi iz petja. Barbara Sicherl-Kafol (2008) raziskuje o kompleksnosti povezovanja glas- bene umetnosti z drugimi učnimi predmeti. Medpredmetno povezovanje je pri učencih pokazalo pozitivne učinke na njihovo motivacijo, sodelovanje, ustvarjalnost in samostojnost. Konstanca Zalar (2020) raziskuje interdisciplinarni pristop k učenju skozi umetnost, ki združuje prosto verzno poezijo, glasbeno ustvarjalnost in dra-matizacijo. Navedeni so le nekateri raziskovalci in nekatere možnosti medpredmetnih povezav, ki jih je mogoče implementirati v okviru učnega procesa glasbene umetnosti tako v predšolskem kot v osnovnošolskem obdobju. V nadaljeva-nju bomo predstavili nekaj možnosti povezav vsebin glasbene umetnosti z likovno umetnostjo in jezikom. 127 Možnosti povezovanja vsebin 6.1 Povezovanje vsebin glasbene in likovne umetnosti V predšolskem in šolskem obdobju se v glasbenih upodobitvah odražajo vse-bine, ki so tesno povezane z drugimi predmetnimi področji, tudi z likovno umetnostjo. Otroci oz. učenci so na podlagi glasbenega razvoja usmerjeni v odkrivanje povezav med stvarmi in pojavi, kar omogoča zanimive, spontane in ustvarjalne interpretacije izpostavljenih ustvarjalnih problemov (Podob-nik, 2009; Sicherl-Kafol, 2015). Pri načrtovanju interdisciplinarnega učnega procesa je ključno, da učitelj smiselno in organizirano strukturira delo, upoštevajoč določene korake in izvedbene parametre. To bo omogočilo ekonomično porabo časa tako uči-telja kot učencev. Prvi korak je natančen pregled učnega načrta za glasbeno ali likovno umetnost, nato pa premišljena izbira učnih vsebin, tem, pojmov ali ciljev, ki so primerni za interdisciplinarno obravnavo. Pri izbiri je ključno upoštevati smiselnost, možnost integracije in povezovalne elemente. Učitelj mora posebno pozornost nameniti iskanju dodatnih informacij glede pove-zovalnih elementov, npr. pojmov, vsebin ali tem, in na podlagi teh informacij določiti izhodišče za povezave. Nato načrtuje obliko povezave glede na šte-vilo vključenih učnih predmetov ter njihovo medsebojno povezanost. Določi vlogo drugih učnih predmetov v povezavi in koordinatorja za usklajevanje povezav. Izbere primerno strategijo povezovanja, ob upoštevanju glasbene-ga ali likovnega razvoja, predznanja ter starostne stopnje otrok oz. učencev. Na osnovi teh informacij izdela učno pripravo, ki vključuje načrt evalvacije medpredmetnega procesa in pričakovane učne rezultate (Kopačin in Birsa, 2022). V kurikulumu, učnih načrtih in različni strokovni literaturi so priporočila za izvajanje medpredmetnih povezav navedena različno. Bogomil Karlavaris in Helena Berce Golob (1991) ugotavljata, da je likovne vsebine in pojme mogo-če povezati z večino predmetnih področij. Zaradi različnih pristopov je treba prilagoditi strukturo pouka ter upoštevati posebnosti in perspektive posame-znih predmetov. Pri izvajanju povezav pa se lahko pojavijo številne težave in nepravilnosti. Glasbeno in likovno umetnost je mogoče povezati z različnimi metodami, kot so uporabe učnih pripomočkov, glasbenih besedil, skladb, li-kovnih del in učbenikov. Pri vzpostavljanju teh povezav je ključno ohraniti estetsko avtonomijo glasbenega in likovnega ustvarjanja. Pojme, kot so nizki, visoki, šibki in močni toni, ki se učencem predstavijo v glasbeni umetnosti, je mogoče povezati s podobnimi pojmi v likovni umetnosti. Seznanjanje s temi pojmi v glasbeni umetnosti lahko prispeva k razumevanju likovnih kon-ceptov, kot sta nizek in visok, zlasti pri obravnavi prostorskega oblikovanja ali kiparstva. Enako velja za pojma šibek in močan pri raziskovanju različnih 128 Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika kvalitet sledi črt v likovni umetnosti (Karlavaris in Berce Golob, 1991; Kopačin in Birsa, 2022). Proces spoznavanja pojma ritem v glasbi lahko vključuje različne ritmične instrumente, kar predstavlja enega od možnih načinov razumevanju pojma ritem. Učenci lahko ta koncept nato izrazijo na likovnem področju, kjer upo-dabljajo različna ritmična zaporedja z različnimi likovnimi tehnikami. Poleg tega lahko pojem spoznavamo ali utrjujemo z izštevankami, izštevalnica-mi in s preštevankami. Pri raziskovanju povezav med glasbeno in likovno umetnostjo ter izštevankami, izštevalnicami ter preštevankami lahko opazi-mo, da imajo vsi ti elementi skupno ritmično strukturo in abstraktno naravo. Izštevanke, ki so pogosto namenjene otrokom in vsebujejo preproste števil-ske zaporedja, lahko služijo kot osnova za raziskovanje ritma in ponavljanja ritmičnih zaporedij v likovni umetnosti. Podobno izštevalnice, ki jih najdemo v tradicionalnih pesmih ali pesniških oblikah, spodbujajo povezavo med zvo-kom in vizualnimi elementi. Tudi preštevanke, ki vsebujejo zaporedja številk ali besed, lahko služijo kot vir navdiha za raziskovanje linij, oblik in barv pri nizanju poljubnih ritmov oz. ritmičnih zaporedij. Z združevanjem teh elemen-tov lahko otroci oz. učenci ustvarjajo celostne vizualno-glasbene izkušnje, ki presegajo tradicionalne meje med umetniškimi mediji. Poleg ritma lahko z likovno umetnostjo povezujemo še različne druge poj- me, kot so oblika, črta, barva, točka, ponavljanje, zaporedje, različnost, ena-kost, enakomernost, prostor, trdota, mehkoba, hrapavost, gladkost, lestvica, višina, barvna harmonija, disharmonija, kulturna dediščina, gledališče, oder, scena, asimetrija, simetrija idr. (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Repu-blike Slovenije za šolstvo 2011; Kopačin in Birsa, 2022). 6.2 Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika Pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov je otrokova pozitivna izkuš-nja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za doseganje višje ravni celostnega znanja. Za otroka v predšolskem obdobju je jezik le spo-razumevalno/sporočanjsko sredstvo in nikoli cilj, saj otroka zanimajo nove in-formacije, zanima ga, kaj z jezikom sporočamo, ne pa jezik kot takšen z vsemi njegovimi slovničnimi in pragmatičnimi razsežnostmi. To pomeni, da mora imeti priložnost slišati in uporabiti govor v različnih okoliščinah, pri tem pa potrebuje tudi spodbudo odraslih in vrstnikov. Področji, kjer lahko otrok izrazi sporazumevalno zmožnost tudi z drugimi jeziki, sta prav gotovo umetnost in igra. Umetniška občutljivost je univerzalna. Vsa ljudstva v vseh zgodovinskih obdobjih so se izražala z umetniškimi deli in iskala ideal lepote ter estetskega užitka z različnimi umetniškimi izrazi, ki so bili vedno priložnost za izmenjavo 129 Možnosti povezovanja vsebin in dialog med kulturami. Skozi igro, ki je temeljna spoznavna izkušnja in hkrati osnova za proces učenja v zgodnjem obdobju, otroku uzaveščamo preproste, njegovemu interesu ustrezne sporazumevalne vzorce, ki predstavljajo anali-tično načrtovane jezikovne strukture. Med te uvrščamo tudi izštevanke, ki so tradicionalne pesmi, običajno povezane z otroškimi igrami, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Te pesmi so pogosto zaznamovane s kulturnimi posebnostmi in tradicijo ter ponujajo vpogled v življenje ljudi različnih kultur. Z izvajanjem izštevank otroci spoznavajo različne jezike in melodije pa tudi vsebino, ki odraža življenje in vrednote drugih skupnosti. Razumevanje in sprejemanje drugačnosti sta ključna vidika medkulturne zmožnosti. Predšol-ska leta so obdobje, ko otroci aktivno razvijajo svoj občutek za empatijo, so-čutje in strpnost do drugačnosti. Izštevanke nudijo priložnost za raziskovanje drugih kultur. S tem se otroci učijo ceniti in spoštovati raznolikost ter razvijajo svojo medkulturno občutljivost. V sodobnem svetu je medkulturna vzgoja postala ključna komponenta vzgojno-izobraževalnih programov, še pose-bej v predšolskem obdobju, ko se gradijo temelji za kasnejše razumevanje in sprejemanje različnih kultur. Izštevanke, ki so prisotne v številnih kulturah po svetu, predstavljajo univerzalno in dostopno orodje, ki otrokom omogo-ča raziskovanje drugačnosti na zabaven in interaktiven način. Medkulturna vzgoja je ključnega pomena za razvoj sodobnih družb, ki se srečujejo z vedno večjo globalizacijo in raznolikostjo prebivalstva. Predšolsko obdobje je čas, ko se otroci intenzivno učijo o svetu okoli sebe in razvijajo svoje spretnosti za razumevanje ter sprejemanje drugačnosti. Izštevanke, kot tradicionalne pesmi in igre, predstavljajo pomembno orodje za spodbujanje medkulturne zmožnosti pri predšolskih otrocih (Baloh in Melinc Mlekuž, 2023). Kot navajajo slovenske raziskovalke Simona Kranjc idr. (2006, str. 45), spo- razumevanje med vrstniki poteka v različnih kontekstih, in sicer v vrtcu in doma, v obeh pa ob različnih dejavnostih, in sicer ob vsakodnevnih (rutin-skih) dejavnostih, simbolni igri, igri vlog … Simona Kranjc meni (1999), da otroci dosegajo uspešno komunikacijo tako z verbalnimi kot z neverbalnimi sredstvi. Med malčki so neverbalna sredstva pogosto edini pokazatelj ustre-znega razumevanja besedila, v zgodnjem otroštvu pa le še dopolnilo. Kot navajajo Diana Papalia idr. (2003, str. 16), »na otrokov razvoj vplivajo tudi pomembni vplivi iz okolja, ki izhajajo iz etničnosti, kulture in zgodo-vinskega konteksta«. Način komuniciranja se od kulture do kulture razliku-je tako po vsebini kakor tudi po obliki. Kulturna zavest se oblikuje iz bolj ali manj izoblikovanih sistemov miselnih konceptov, predstav in občutkov, ki jih ti spodbujajo. 130 Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika Pri izreki besedil pesmi, ugank, rekov in izštevank so poleg pripovedovalca navzoči tudi drugi udeleženci, ki jim je sporočilo namenjeno. Ti izreko poslu-šajo, vendar jo obenem sprejemajo tudi z drugimi čutili (vid, voh, tip, lahko tudi okus) in jo čustveno doživljajo. Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012), ima lahko človek vse možnosti za poslušanje, toda če ne želi poslušati, bo govorno sporočilo zanj le nepomemben zunanji hrup. Za uspešen proces poslušanja mora biti človek voljan in pripravljen poslušati. Brez njegove volje, energije in napora namreč ni poslušanja. Slišimo avtomatično, poslušamo pa samo takrat, kadar smo voljni svojo pozornost usmeriti v zvok in/ali govor-ca. Leopoldina Plut Pregelj (2012) govori o aktivnem in pasivnem poslušanju. Meni, da je splošna pripravljenost na poslušanje pridobljena lastnost socialno zrele in razvite osebnosti, vendar jo občutno zaznamujejo tudi vrednote in naravnanost socialnega ter kulturnega okolja. Leopoldina Plut Pregelj (2012) meni, da je poslušanje prva jezikovna dejav- nost, saj otrok najprej posluša in šele nato spregovori. Poslušanje je po nje-nem mnenju temelj razvoja celotnega jezika, ne samo govorjenja. Govor, ki ga uporablja otrok, je podoben govoru, ki ga posluša, in v njegovem govoru ni ničesar, česar ne bi že prej slišal. Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012), imajo večjo sporočilno moč konkretni (vidni, tipalni) spremljevalci, še posebej za mlajše poslušalce in se-veda za vse tiste, ki jezik slabo obvladajo ali pa ga sploh ne. Vizualni pripo-močki sporočilu dajejo nove informacije ali pa ga podkrepijo z drugačnim načinom predstavitve. Leopoldina Plut Pregelj (2012) navaja ugotovitve, da poslušalec v osebnem govorno-poslušalskem sporazumevanju le 7% pome-na posredovanega sporočila razbere iz besed, 38% iz zvočnih spremljevalcev in kar 55% iz vidnih spremljevalcev. Ugotovitve so znane kot pravilo spora-zumevanja s tremi sestavinami ali 3V (iz angl. verbal, vocal, visual). Čeprav je zavedanje nebesednih sestavin govorjenih sporočil za uspešno sporazume-vanje izrednega pomena, pa Mehrabian (v Plut Pregelj, 2012) opozarja, da je jezik najučinkovitejše sredstvo za izražanje zapletenih in abstraktnih idej. Za poslušanje je zelo pomembno okolje, ki ga posamezniku za dejavnost ponudimo. Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012), se poslušanje v manjših skupinah približuje osebnemu sporazumevanju, saj se lahko vsi člani skupi-ne pojavijo v vlogi poslušalca in govorca. Poslušanje v velikih skupinah je po navadi informacijsko, otroci pridobijo nove informacije o neki vsebini, vendar te še zdaleč niso znanje. 131 7 Sklep 7 Dober učitelj vodi učence neprisiljeno v svet učenosti in človeških vrednot, učence spodbuja k iskanju, odkrivanju in stvarjanju lepega v življenju in delu. Slosar (2000, str. 13) V znanstveni monografiji o izštevankah, izštevalnicah in preštevankah v pe-dagoškem procesu poudarjamo njihov potencial za celostni razvoj otroka ter ohranjanje kulturne dediščine. Izpostavili smo teoretična izhodišča in razlago o ljudski pesmi s poudarkom na ljudski pesmi brez melodije – izštevankah. Podrobneje smo predstavili razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. Do-dali smo oblike ritmičnega dela z izštevankami, primere glasbenega pou-stvarjanja, besedila slovenskih in tujih izštevank s poudarkom na ljudskem izročilu (ljudske izštevanke) ter besedila izštevank slovenskih avtorjev. Naved-li smo tudi uglasbene izštevanke slovenskih skladateljev ter objave notnih zapisov v slovenski glasbeni literaturi. Želeli smo povezati ljudsko glasbeno dediščino na pedagoškem področju z likovno umetnostjo, jezikom in glasbo. Verjamemo, da takšen celostni pristop omogoča bolj premišljeno in učinko-vitejšo uporabo izštevank v predšolskem ter šolskem okolju, kar koristi tako strokovnjakom na področju vzgoje, staršem, otrokom kot tudi vsem, ki svoje znanje dopolnjujejo z uporabo in izvajanjem ritmičnih besedil. Z namenom razširiti razumevanje o uporabi ritmičnih besedil – izštevank ter njihovega pomena za otrokov glasbeni razvoj smo izvedli tudi raziskavo, katere rezultate smo prav tako predstavili. Raziskava je osvetlila stališča vzgo-jiteljic in vzgojiteljev ter potrdila pomembnost izštevank za celostni otrokov razvoj. Kljub temu pa smo ugotovili, da se določene oblike ritmičnega dela manj uporabljajo, kar lahko pripisujemo pomanjkljivemu strokovnemu zna- 133 Sklep nju nekaterih vzgojiteljev. Zato bi bilo smiselno razmisliti o spodbujanju k dodatnemu strokovnemu izobraževanju. Poudarjamo, da bi vključevanje takšnih pristopov v pedagoški proces bistveno prispevalo k bogatenju otro-kove glasbene izkušnje in celostnemu razvoju. Monografija tako služi kot osnova za nadaljnje raziskovanje in uporabo izštevank v pedagoškem delu, prispevajoč k razvoju strokovnega znanja ter h krepitvi kulturne identitete. 134 Povzetek Znanstvena monografija o izštevankah, izštevalnicah in preštevankah v pe-dagoškem procesu poudarja potencial slednjih za celostni razvoj otroka. Izštevanka kot sestavni del ljudske pesmi je namenjena otroški igri, pri ka-teri se izšteje otroka za lovljenje, skrivanje ipd. V monografiji so podrobno predstavljeni teoretična izhodišča in razlaga ljudske pesmi z melodijo ter brez melodije – s poudarkom na izštevankah, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. Z oblikami ritmičnega dela predstavljamo primere poustvarjanja besedil izštevank ter pregled uglasbenih izštevank slovenskih skladateljev. V monografiji so predstavljena tudi besedila slovenskih in tujih izštevank. Posebno pozornost namenjamo povezavi ljudske glasbene dediščine z li- kovno umetnostjo, jezikom in glasbo v pedagoškem okolju, saj verjamemo, da takšen celostni pristop omogoča bolj premišljeno in učinkovitejšo upora-bo izštevank v predšolskem in šolskem okolju. Raziskava, ki smo jo izvedli, je potrdila pomembnost izštevank za celostni otrokov razvoj, vendar smo ugotovili, da se določene oblike ritmičnega dela manj uporabljajo zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja nekaterih vzgo-jiteljev. Zato predlagamo spodbujanje k dodatnemu strokovnemu izobra-ževanju na tem področju, kar bi prispevalo k bogatenju otrokove glasbene izkušnje in celostnemu razvoju. Monografija predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje in uporabo izšte- vank v pedagoškem delu ter prispeva k razvoju strokovnega znanja ter h kre-pitvi kulturne identitete. 135 Abstract The scientific monograph on counting-out rhymes and chants in the pedago-gical process emphasizes their potential for the holistic development of chil-dren. A counting-out rhyme, as an integral part of folk songs, is intended for children‘s play, such as counting out for tag, hide-and-seek, and so forth. The monograph thoroughly presents the theoretical foundations and explains folk songs with and without melody, focusing on counting-out rhymes that enable the development of musical abilities and skills. Through examples of rhythmic activities, we showcase the recreation of counting-out rhyme texts and provide an overview of musical adaptations by Slovenian composers. The monograph also presents texts of Slovenian and foreign counting-out rhymes. Special attention is devoted to the connection between folk music heritage and visual arts, language, and music in the pedagogical environment, as we believe such a holistic approach enables a more thoughtful and effective use of counting-out rhymes in preschool and school settings. The research we conducted confirmed the importance of counting-out rhymes for the com-prehensive development of children. However, we found that certain forms of rhythmic activities are underutilized due to the insufficient professional knowledge of some educators. Therefore, we suggest promoting additional professional education in this field, which would enrich children‘s musical experiences and contribute to their holistic development. The monograph lays the foundation for further research and utilization of counting-out rhymes in pedagogical work, contributing to the development of professional knowledge and strengthening cultural identity. 136 Viri in literatura Abzählreime. (B. l.). KindAktuell: Das Eltern-Kind-Magazin. https://www.kindaktuell.at /abzaehlreime.html Baloh, B., in Birsa, E. (2023). Ustvarjalno pripovedovanje in vizualna umetnost: med- področno povezovanje s perspektive preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V A. Istenič, M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. Riccarda Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk (ur.), Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo (str. 277–296). Založba Univerze na Primorskem. Baloh, B., in Melinc Mlekuž, M. (2023). Slovenščina v vrtcu: poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Slovenski raziskovalni inštitut. Bastian, H. G. (1998). Vpliv intenzivne glasbene vzgoje na razvoj otrok. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovod- stvo, 4(3/4), 5–9. Bec, T. (2022). Dvoglasne izštevanke: za dvoglasje (SA) in telesna tolkala s klavirsko spremljavo. Prve izštevanke, zv. 1. Astrum. Bench, J. (1969). Audio-frequency and audio-intensity discrimination in the human neonate. International Audiology, 8(4), 615–625. Bentley, A. (1966). Musical ability in children and its measurement. Harrap. Bidovec Oblak, B., in Bole, J. (1968). Priročnik za glasbeno vzgojo na nižji stopnji osnov- nih šol. Državna založba Slovenije. Birsa, E. (2016). Transfer likovnega znanja in izkušenj v novo učenje. V S. Omelčenko (ur.), Sučasni perspektyvy osvity (str. 283–294, 432–433). Institute for Foreign Languages. Birsa, E. (2018). Teaching strategies and the holistic acquisition of knowledge of the visual arts. Center for Educational Policy Studies Journal, 8(3), 187–206. Birsa, E., in Kopačin, B. (2020). Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin v zamejskem šolstvu. V M. Volk, T. Štemberger, A. Sila, in N. Kovač (ur.), Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev (str. 133–146). Založba Univerze na Primorskem. Bitenc, J. (1996). Naša četica koraka: zbirka otroških pesmi s klavirjem; ob skladateljevi 70-letnici (M. Gobec, ur.). Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Bitenc, J. (2005). Ciciban poje. Mladinska knjiga. Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F., in Tancer, M. (2003). Didaktika: viso- košolski učbenik. Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. 137 Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Univerzitetna založba Annales. Brackbill, Y., Adams, G., Crowell, D., in Gray, M. L. (1966). Arousal level in neonates and preschool children under continuous auditory stimulation. Journal of Experi- mental Child Psychology, 4(2), 178–188. Burić, K. (2020). The effect of music therapy on young children with communication difficulties. V J. Žnidaršić (ur.), Interdisciplinary Perspectives in Music Education (str. 249-273). Nova Science Publishers. Campbell, D. G. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe (J. Potokar, prev.). Tangram. Conte per bambini in rima. (B. l.). Fabulinis. https://www.fabulinis.com/filastrocche- per -bambini/conte-per-bambini-in-rima/ Cvetko, I. (2017). Otroške igre na Slovenskem od A do Ž. Celjska Mohorjeva družba. Čebulc, M. (2009). Glasbeno udejstvovanje ter koncentracija in dosežki učencev [Neob- javljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani. Černigoj, F. (Ur.). (1996). Nace ima dolge tace. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: priročnik za vzgojite- lje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Debora. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Mladinska knjiga. Denac, O. (2012). Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 5(4), 29–38. Denac, O., in Jurgec, A. T. (2021). Glasba in ustvarjalni gib kot spodbuda za razvoj jezikovnih zmožnosti otrok. V D. Haramija in S. Pulko (ur.), Pogledi na slovenšči- no kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju (str. 357–376). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Denac, O., in Žnidaršič, J. (2018). The use of folk music in kindergartens and family settings. Creative Education, 9(16), 2856–2862. Die 30+ besten Abzählreime für Kinder. (B. l.). Schule und Familie. https://www.schule -und-familie.de/gedichte-fuer-kinder/abzaehlreime-fuer-kinder.html Drake, S. M. (1998). Creating integrated curriculum: Proven ways to increase student learning. Corwin. Drake, S. M., in Burns, C. R. (2004). Meeting standards trough integrated curriculum. Association for Supervision and Curriculum Development. Fiske, E. B. (1999). Champions of change: The impact of the arts on learning. Arts Educa- tion Partnership. Fogarty, R. (2009). How to integrate the curricula (3. izd.). Corwin. Gabrijan, P. (2021, 20. maj). Hvalnica prijateljstvu: sodoben spoprijem z Ni- etzschejevim skladateljskim opusom. MMC RTV Slovenija. https:// 138 Viri in literatura www.rtvslo.si/kultura/glasba /hvalnica-prijateljstvu-sodoben-spoprijem-z- nietzschejevim-skladateljskim -opusom/580854 Gašperin, R. (Ur.). (1990). Enci benci na kamenci: slovensko otroško izročilo. Osnovna šola F. S. Finžgarja. Gašperin, R. (Ur.). (2010a). Enci benci na kamenci 2: slovensko otroško izročilo. Mladin- ska knjiga. Gašperin, R. (Ur.). (2010b). Enci benci na kamenci 3: slovensko otroško izročilo. Mladin- ska knjiga. Gašperin, R. (Ur.). (2018). Enci benci na kamenci 4: slovensko otroško izročilo. Mladinska knjiga. Gašperin, R. (Ur.). (2020). Enci benci na kamenci: slovensko otroško izročilo. Mladinska knjiga. Golob, R. (2022). Enci benci na kamenci: ljudska izštevanka. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(6), 22. Golob, J. (2022). Krica kraca: ljudska izštevanka. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(9), 20. Greblo, P. (2022). Izštevanka. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(8), 22. d’Hainaut, L. (1986). Interdisciplinarity in general education. Unesco. https://unesdoc .unesco.org/ark:/48223/pf0000070823 Hargreaves, D. J. (1986). Developmental psychology and music education. Psycho- logy of Music, 14(2), 83–96. Hrovatin, R. (1955/1956). Izštevalnica. Grlica: revija za mladinsko zborovsko glasbo, 2, 20–21. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2014a). Izštevalnica. V SSKJ2. Fran. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=iz %C5 %A1tevalnica Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2014b). Izštevanka. V SSKJ2. Fran. https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4482224 /iz stevanka?View=1&Query=iz%c5%a1tevanka Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2014v). Izštevanka. V SSKJ2. Fran. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=+pre %C5%A1tevanka Jagodic, M. (Ur.). (2010). Kolački za pevce: skladbe za otroške zbore s spremljavo. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Jašovec, U. (2022). Eden, dva, tri: ljudska izštevanka. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(10), 18. Jaušovec, N., in Habe, K. (2005). The influence of Mozart’s sonata K. 448 on brain activity during the performance of spatial rotation and numerical tasks. Brain Topography, 17(4), 207–218. 139 Viri in literatura Jelovčan, G., Lekše, M., Baloh, B., in Kralj, B. (2020). Pravljica v povezavi z gibalnim izražanjem skozi jezik in ob glasbi. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko, 35(2), 23–37. Jeraj, V. H. (Ur.). (1949). Pesmi najmlajšim: »Biba leze«. Državna založba Slovenije. Jež, J. (1992). Pojem igram: 32 skladb za eno- ali dvoglasno petje in instrumente. Zveza kulturnih ogranizacij Slovenije. Karlavaris, B. (1978). Metodika likovnog vaspitanja III deo: likovno vaspitanje učenika u školama drugog stupnja. Univerzitet umetnosti. Karlavaris, B., in Berce Golob, H. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka. Državna založba Slovenije. Klemše, O. (2008). GŠ Nazarje v šolskem letu 2007/08. Ljubenski vevnik 19(1), 16–17. Kiszámolós mondókák. (B. l.). Pompor. https://lurkovilag.hu/kiszamolos-mondokak/ Knific, B. (2006). Izštevanke in zbadljivke. Folklornik, 2, 38–42. Kokol, M. (1966). Trikule trakule. Grlica: revija za glasbeno vzgojo, 11, 38–40. Kokol, M. (Ur.). (1978). Prek sveta odmeva pesem 2: pesmarica za 4. do 8. razred osnovne šole. Državna založba Slovenije. Kopačin, B. (2014). Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Revija za elementarno izobraževanje, 7(2), 81–96. Kopačin, B. (2016). Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 19(1/2), 4–12. Kopačin, B., in Birsa, E. (2022). Prožne oblike učenja in poučevanja glasbenih ter likovnih vsebin. Založba Univerze na Primorskem. Koštiál, R. (1996). Ljudske iz šavrinske Istre: ćiv, ćiv, ćiv, sen miken, ma sen živ. Devin. Kovačič, J. (Ur.). (1986a). Poj z menoj I: 111 pesmic za najmlajše. Družba sv. Mohorja. Kovačič, J. (Ur.). (1986b). Poj z menoj II: 222 pesmic za najmlajše. Družba sv. Mohorja. Kramar, M. (1991). Didaktični koncept pouka v nižjih razredih osnovne šole. Educa, 1(2), 125–131. Kramolc, L., Kumer, Z., in Tomc, M. (Ur.). (1969). Slovenska pesmarica. Del 3, Ljudske pesmi. Mohorjeva družba Celje. Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Znanstveni inštitut Filozofske fakul- tete. Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., in Fekonja, U. (2006). Govorni razvoj v zgodnjem otroštvu: razvojne spremembe med 3. in 4. letom otrokove starosti. Slavistična revija, 54(1), 351–367. Kranjec Laganin, T. (2005). Glasbene izštevanke: en, ten, ti pa pojdeš ven! Didakta. Kralj, B. (2001). Z Orffom med otroke. Št. 2, Andili bandili. Hemit. Kumar, A. (1982). A-bomba, H-bomba. Grlica: revija za glasbeno vzgojo, 24(1/2), 36–40. 140 Viri in literatura Kumer, Z. (1975). Pesem slovenske dežele. Obzorja. Kumer, Z. (1996). Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Slovenska matica. Kunaver, D. (1984). Slovenska pesem v besedi in glasbi. Državna založba Slovenije. Kunaver, D., in Lipovšek, B. (Ur.). (2006). Ali je kaj trden most: najlepše igre iz otroške zakladnice. Mladinska knjiga. Kuret, N. (Ur.). (1942). Veselja dom: igre in razvedrila v družini. Konzorcij »Slovenca«. Lake, K. (1994). Integrated curriculum: School improvement research series. United States Department of Education. Lesjak Skrt, B. (2020). Reci vreča, v njej je sreča. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lipnik, J., in Fajfar, D. (1994). Mali čvek: zbirka besedil h knjigi Metodika govorne vzgoje. Obzorja. Lipnik, J., in Matić, R. (1993). Metodika govorne vzgoje: priročnik za delo vzgojiteljic in staršev. Obzorja. Majer, Š. (Ur.). (1996). Biba poje, biba – drugič: 100 otroških pesmi z notami. Harlekin. Majer, Š., in Prelog, M. (1994). Kvinte kvante: izštevanke, zbadljivke, šaljivke. Harlekin. Makor, A. (2012). Izštevanke: šest pesmi iz slovenskega otroškega izročila [Glasbeni tisk]. Glasbena matica. Marinšek, M., in Denac, O. (2020). The effects of an integrated programme on deve- loping fundamental movement skills and rhythmic abilities in early childhood. Early Childhood Education Journal, 48(6), 751–758. Marty, M., in Šivic, U. (Ur.). (2004). Otroška pesmarica: slovenske ljudske pesmi 1. Mla- dinska knjiga. Maurer, N. (1981). Beli muc. Mladinska knjiga. Menart, J. (1980). Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece: slovenske otroške pesmi. Pre- šernova založba. Mihelčič, S. (1962). Otroci štejejo. Grlica: revija za glasbeno vzgojo, 8(4/5) 4–5. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2005). Evalvacija kurikularne prenove vzgoje in izobraževanja v sloveniji: poročilo o rezultatih evalvacijskih študij, zaklju- čenih do konca leta 2004. Urad Republike Slovenije za šolstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (J. Krek in M. Metljak, ur.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2011). Pro- gram osnovna šola: glasbena vgoja; učni načrt. Mirković Radoš, K. (1983). Psihologija muzičkih sposobnosti. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Moog, H. (1976a). The development of musical experience in children of pre-school age. Psychology of Music, 4(2), 38–45. Moog, H. (1976b). The musical experience of the pre-shool child. Schott Music. 141 Viri in literatura Motte-Haber, H. de la. (1990). Psihologija glasbe (V. Gregorač, prev.). Državna založba Slovenije. Nograšek, M., in Virant Iršič, K. (2009). Piške sem pasla: priročnik. DZS. Novak, B. A. (1997). Oblike srca: pesmarica pesniških oblik. Modrijan. Novak, B. A. (2012). Vsemirje. Mladinska knjiga. Novak, B. A. (2014). Izštevanke. Ciciban, 69(5), 22. Novšak, A. (2006). Izštevanke. Utrinek. Oblak, B. (2000). Glasbena slikanica 2: priročnik za učitelje. Državna založba Slovenije. Oblak, B. (2001). Glasbena slikanica 3: priročnik za učitelje. Državna založba Slovenije. Oblak, B. (2007). Glasbena slikanica 3: priročnik za učitelje. Državna založba Slovenije. Omerzel Terlep, M. (1984). Slovenska ljudska glasba. Glasbena mladina: revija Glasbe- ne mladine Slovenije, 14(8), 3–4. Ota, I. (Ur.). (1966). Otroške in mladinske pesmi. Slovenska prosvetna zveza. Pance Rotar, B. (2021). Interdisciplinary perspectives in music education. Glasbenope- dagoski zbornik Akademije za Glasbo v Ljubljani, 34(17), 147–151. Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Educy. Paulič, O. (2002). Medpredmetno povezovanje v gimnazijah. Vzgoja in izobraževanje, 33(1), 67–70. Paulić, M. (2022, 12. maj). Brojalice. https://www.malisvijet.hr/logoped/brojalice Perger, M. (2010). Mi se z vlakom peljemo: slovenske otroške ljudske izštevanke. Samo- založba. Peroci, E. (Ur.). (1965). Tonček telovadi. Mladinska knjiga. Pesek, A. (1995). Glasbene sposobnosti: Stopnje in struktura. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, 1(1), 4–11. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in peda- gogike. Mladinska knjiga. Peteh, M. (2007). Zlatno doba brojalice. Alinea. Piaget, J. (1952). The origins of intellgence in children (M. Cook, prev.). International University Press. Planinc, M. (2013). Druga izštevanka. Cicido: revija za predšolske otroke, 16(2), 19. Plut Pregelj, L. (2012). Poslušanje: način življenja in vir znanja. Državna založba Slove- nije. Podobnik, U. (2009). Multisenzornost, ozaveščanje in likovna interpretacija osnovana na čutnih zaznavah. V M. Prevodnik (ur.), Motivacija za inovativnost in ustvarjal- nost otrok in mladine (str. 49–50). Zveza Društev Slovenskih Likovnih umetni- kov. Poljak, V. (1988). Didaktika. Školska knjiga. 142 Viri in literatura Primc, J. (1997). Okamneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline: od Babnega Polja in Prezida prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Pred- grada. Glasovi 15. Kmečki glas Predanič, M. (2021). An ban. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(1), 20. Prek, S., in Korošec, J. (Ur.). (1968). Pesmarica za višje razrede osnovnih šol: (5. do 8. razred). Samozaložba. Pucihar, J. (2021a). Ani bani. Ciciban: revija za otroke, 63(1), 30. Pucihar, J. (2021b). Tika-taka. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(3), 20. Pušenjak, M. (2006). Otroška pesmarica. 2: slovenske ljudske pesmi. Mladinska knjiga. Ramovš, M. (1980). Plesat me pelji. Cankarjeva založba. Ranaweera, A. M. (1990). Relevance, balance and integration of the content of gene- ral education: Achievements, trends and issues; A synthesis. Unesco Instite for Education. Révész, G. (2001). Introduction to the psychology of music. Dover. Rodari, G. (2014). Scuola di fantasia (C. De Luca, ur.). Einaudi. Rojko, P. (2012). Metodika nastave glazbe: teorijsko tematski aspekti. Pedagoški fakultet Osijek. Rozman, A. (2021). Palček skakalček. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(4),18. Rutar Ilc, Z., in Pavlič Škerjanc, K. (2010). Medpredmetne in kurikularne povezave: pri- ročnik za učitelje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Saksida, I. (2009). Cipsipilipsipilonika: pesniško popotovanje od izštevanke do konca. Mladinska knjiga. Saksida, I. (2017). Žarnica, ti loviš! Šaljivke in zafrkljivke. Mladinska knjiga. Sardoč, M. (2004). Medpredmetno povezovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v 9-letni osnovni šoli: evalvacijska študija; zaključno poročilo. Pedagoški inštitut. Serafine, M. L. (1988). Music as cognition: The devlopment of thought in sound. Colum- bia University Press. Shuter-Dyson, R. (1999). Musical ability. V D. Deutsch (ur.), The psychology of music (2. izd., str. 627–651). Academic Press. Shuter-Dyson, R., in Gabriel, C. (1981). The psychology of musical ability. Methuen. Sicherl-Kafol, B. (2001a). Celostna glasbena vzgoja. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 6(1), 24–28. Sicherl-Kafol, B. (2001b). Celostna glasbena vzgoja. Debora. Sicherl-Kafol, B. (2002). Glasbena didaktika v luči medpredmetnih povezav. Sodobna pedagogika, 53(2), 50–62. Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, 18/19, 7–9. Sicherl-Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Sloboda, J. (2005). Exploring the musical mind. Oxford University Press. 143 Viri in literatura Slosar, M. (1993). Nackove pesmi: pesmi za predšolske in šolske otroke. Pedagoška obzorja. Slosar, M. (1995a). Dejavniki uspešnosti razrednih učiteljev pri glasbeni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole [Neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani. Slosar, M. (1995b). Glasbeno strokovna pripravljenost razrednih učiteljev. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, 1(1), 14–18. Slosar, M. (1996). Pesmi za Nacka. Debora. Slosar, M. (1999). Glasbena mavrica 1: priročnik za učiteljice in učitelje. Debora. Slosar, M. (2000). 25 let Pedagoške fakultete – Enote v Kopru. V V. Medved Udovič (ur.), 25 let Enote Koper (str. 12–13). Pedagoška fakulteta. Slosar, M. (2002). Pomen glasbene vzgoje in vloga nacionalnih preizkusov znanja pri tem. Vzgoja in izobraževanje, 33(2), 78–81. Slosar, M. (2007). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje I. Debora. Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje III. Debora. Slovenska tiskovna agencija. (2021, 22. junij). Znano in neznano o Sloveniji: kar 80.000 aktivnih pevcev. https://www.sta.si/2909523/znano-in-neznano-o-sloveniji-kar -80-000-aktivnih-pevcev Stanonik, M. (1999). Slovenska slovstvena folklora. Državna založba Slovenije. Stanonik, M. (2006). Procesualnost slovstvene folklore: slovenska nesnovna kulturna dediščina. Založba ZRC. Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Sturman Artač M. (2023, 16. december). Ventilator besed ..: Preštevanka. https:// ventilatorbesed.com/majda-artac-sturman-prestevanka/ Šilih, G. (1970). Didaktika. Državna založba Slovenije. Šivic, U., in Terseglav, M. (Ur.). (2006). Otroška pesmarica. 2: slovenske ljudske pesmi. Mladinska knjiga. Štefan, A. (2009). Lonček na pike. Mladinska knjiga. Štemberger, V. (2008). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V J. Krek, T. Hodnik Čatež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak in V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezo- vanja in vzgojne zasnove v javni šoli (str. 93–111). Pedagoška fakulteta. Štrukelj, M. (2005). Kamenčki. Libris. Tacol, T. (2003). Likovno izražanje: didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Debora. Tacol, T. (2007). Creative lessons of visual art education (V. Karba in M. Dobljekar, prev.). Digit. 144 Viri in literatura Tierney, A. T., Križman, J., in Kraus, N. (2015). Music training alters the course of adolescent auditory development. Psychological and Cognitive Sciences, 112(32), 10062–10067. Tomašić, Đ. (2003). Osnove glazbene teorije. Erudit. Velika zbirka brojalica na jednom mjestu. (2020, 25. november). Lupilu. https://lupilu.hr /igra-i-zabava/brojalice-za-djecu/ Virant Iršič, K. (Ur.). (2000). Pojemo, pojemo: otroške pesmice slovenskih avtorjev. Mla- dinska knjiga. Virant Iršič, K. (Ur.). (2011). Pojemo, pojemo 4: otroške pesmice slovenskih avtorjev. Mladinska knjiga. Virant Iršič, K. (Ur.). (2015). Pojemo, pojemo 5: otroške pesmice slovenskih avtorjev. Mladinska knjiga. Vodušek, V. (2003). Etnomuzikološki članki in razprave. Založba ZRC. Vogelnik, M. (1989). Ura je ena, medved še spi: pozabljene igre naših babic; slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Mladinska knjiga. Vogelnik, M. (1992). Trije koprski portreti: Mirko Mršnik, Lučka Čok, Mirko Slosar. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo, 17(131/132), 196–199. Voglar, M. (1980). Kako približamo otrokom glasbo. Univerzum. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Državna založba Slovenije. Voglar, M., in Nograšek, M. (2008). Majhna sem bila. DZS. Voglar, M., in Nograšek, M. (2009). Majhna sem bila: glasbeni priročnik. Državna založ- ba Slovenije. Vremšak, B. (2021). Mi se z vlakom peljemo. Cicido: revija za predšolske otroke, 24(2), 10. Weingerl, A. (1972). Ringaraja. Mladinska knjiga. Weingerl, A. (1975/76). Ekate pekate. Grlica: revija za mladinsko zborovsko glasbo, 18(4/5), 38–40. Welch, G. F. (1998). Early childhood musical development. Research Studies in Music Education, 11(1), 27–41. Wing, H. D. (1971). Tests of musical abiliy and appreciattion. Cambridge University Press. Yücesan, E. (2023). The place and importance of nursery rhymes in preschool music education and some practical suggestions: Nursery rhymes in preschool music education. International Journal of Curriculum and Instruction, 15(3), 2003–2019. Zadnik, K. (2005). Opisno ocenjevanje glasbenega razvoja pet- in šestletnih otrok. Educa. Zadnik, K. (2019). Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli: med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zagorc, M., Kralj, N., Jeram, N., in Vihelič, A. (2013). Ples v vrtcu. Zavod Republike Slove- nije za šolstvo. 145 Viri in literatura Zajc, D. (2004). Hiša sanja: izbrane pesmi za otroke. Mladinska knjiga. Zalar, K. (2020). Experiencing folk music in children. Croatian Journal of Education, 22(1), 133–149. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. (B. l.). Slovar slovenskega znakovnega jezika in slovnice. https://zveza-gns.si/slovar-slovenskega-znakovnega-jezika/# Žerdin, A. (2021). Zabavne izštevanke. Samozaložba. Žnidaršič, J. (Ur.). (2020) Interdisciplinary perspectives in music education. Nova Science Publishers. 146 Recenziji Monografija z naslovom Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu je znanstveno delo, saj so jo avtorice Barbara Kopačin, Bojana Kralj, Barbara Baloh in Eda Birsa napisale v obliki, ki je uveljavljena v slovenskem prostoru, in sicer zajema obširna teoretična izhodišča, vsebuje znanstven pri-stop ter strokoven pogled na izpostavljeno tematiko. Delo je primerno za strokovnjake, vzgojitelje, učitelje, glasbene, likovne in jezikovne pedagoge, poleg tega pa tudi za starše in ostale posameznike, ki so zainteresirani za pedagoško delo z otroki oz. učenci. Predstavlja uporabno gradivo tako za bralce kot za strokovnjake iz tujine (Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in drugih držav) zaradi širokega spektra vsebin, ki izvirajo iz različ-nih kulturnih in geografskih kontekstov. Monografija ima izjemno jasno in logično strukturo. Ponuja obsežen in širok pregled izštevank, teoretična izhodišča razvoja glasbenih sposobnos-ti in spretnosti otrok ter priporočila za spodbujanje k medpredmetnim oz. medpodročnim povezavam z jezikom in likovno umetnostjo. S predstavljeno kvalitativno raziskavo dobimo vpogled v trenutno stanje uporabe ritmičnih besedil – izštevank v predšolskem obdobju ter o tem, kakšna stališča imajo vzgojiteljice o pomembnosti le-teh. Rezultati so razkrili področja, na katera bi se bilo treba dodatno osredotočiti, da bi razumeli pomembnost izštevank pri razvoju otrok. Pri izbiri literature so bila uporabljena številna relevantna dela. Monografija oblikuje in razširja strokovni jezik področja glasbene pedago- gike. Avtorice se osredotočajo na poglobljeno razumevanje ljudske pesmi z melodičnimi in nemelodičnimi vsebinami ter ritmičnih besedil, kot so izšte-vanke, in poudarjajo pomembnost njihove uporabe pri glasbenem razvoju otrok. Delo ponuja konkretne notne zapise in ritmične strukture izštevank ter načine, kako jih prilagoditi otrokovemu razvojnemu obdobju za lažje branje, petje in izvajanje ritmov, kar je predstavljeno v obliki slikopisov. S tem si pri-zadevajo za premišljeno in učinkovito uporabo različnih metod dela z ritmič-nimi besedili terizštevankami v predšolskem in šolskem okolju, kar bo koris-tilo strokovnjakom na področju izobraževanja, staršem, otrokom ter vsem, ki želijo obogatiti svoje znanje s tovrstnimi glasbenimi izkušnjami. Povezovanje 147 Recenziji glasbenega jezika z drugimi jeziki je ključno za celovit otrokov razvoj, zato avtorice vse strokovne delavce in druge odrasle, ki delajo z otroki, spodbujajo k uporabi različnih sporazumevalnih zmožnosti. Monografija predstavlja pomemben prispevek k razvoju znanstvenega področja glasbene umetnosti, saj ponuja in omogoča nadgradnjo teorije ter prakse na področju pedagoškega dela z otroki in učenci. S tem je ključni vir informacij in referenčni material za raziskovalce, pedagoge ter druge strokov-njake, ki se ukvarjajo z otrokovim razvojem in s pedagoško prakso na podro-čju glasbene umetnosti. Doc. dr. Janja Batič Pričujoče delo bi klasificirala kot znanstveno monografijo, kjer avtorice poglobljeno obravnavajo zajeto tematiko na strokoven način in z znanstve-nim pristopom, uveljavljenim v slovenskem prostoru, hkrati pa delo ponuja bogastvo na področju doživljanja in izvajanja glasbe v pedagoškem procesu, kar predstavlja dodano vrednost v prostoru slovenske glasbene didaktike. Znanstvena monografija z naslovom Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu avtoric Barbare Kopačin, Bojane Kralj, Barbare Baloh in Ede Birsa je sistematično delo s področja ljudske glasbene kulturne dedišči-ne (ljudske pesmi, izštevanke) v pedagoškem procesu. Delo obsega kazalo, vsebinski del s šestimi poglavji, sklep ter seznam virov in literature. Osrednji, vsebinski del sestavljajo poglavja s sistematično obravnavo gradiva skozi di-daktiko glasbe (razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in glasbenih znanj). Monografija je opremljena z ustreznimi citati in obsega skoraj 150 strani. Nje-na dodana vrednost so notni zapisi pesmi, izštevank, grafični zapisi in slikopi-si izvedbe le-teh z lastnimi/telesnimi glasbili. Monografija izkazuje široko znanje avtoric s področja otroške ljudske glas- bene dediščine in glasbene didaktike, s pomočjo katerega analizirajo, pred-stavljajo in utemeljujejo pomen predstavljenih izštevank za glasbene dejav-nosti na različnih zahtevnostnih ravneh. S tem spodbujajo vzgojitelje, učitelje in starše k rabi različnih oblik ter metod glasbene vzgoje, doživljanja in izva-janja glasbe ob upoštevanju otrokovih predznanj, sposobnosti in spretnosti ter drugih razvojnih specifik. Peto poglavje obsega tudi predstavitev opravljene raziskave o stališčih vzgojiteljev do pomena izštevank za otrokov celostni razvoj, s čimer se bralcu 148 Recenziji omogoča poglobljen in vsestranski vpogled v obravnavano področje v Slove-niji, hkrati pa znanstveni monografiji daje posebno vrednost. Pristop avtoric je celosten. Didaktično gradivo je obravnavano z vidika ra- zvoja otrokovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter z vidika analize značilnosti in izvajanja slovenske ljudske pesmi ter izštevank. Ugotovitve so obogatene in podkrepljene s primerjalnimi raziskavami, strokovno prakso, ci-tati ter sklici na domače in tuje strokovne vire. Delo je napisano sistematično, pregledno in razumljivo, jezikovno pravilno in ustrezno ter tudi na oko privlačno, zaradi česar ima uporabno vrednost za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju kot tudi za vsestranskega, vendar zahtevnega bralca. Iz navedenega zaključujem, da je gre za dobrodošlo in uporabno delo, ki povezuje pedagoške vsebine in gradivo iz ljudske glasbene oz. kulturne dediščine. Dr. Inge Breznik 149