Listek. Matej Slekovec, žapnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. Ni je več! Ni več zlate, plemenite duže t telesu! Ni ga več močnega, visokega moža med živimi. Nimamo več prečastit. gospoda Slekovca, nima ga katol. eerkev, nima ga narod slovenski, nima ga vladikovina lavantinska, nima ga župnija markovska, nima ga veliki venec prijateljev in častilcev, nima množica otroško vdanih src svojega duhovnega očeta. Telo plemenito počiva v srcu slovenskem v beli Ljubljani, še plemenitejša duša počiva v Srcu Jezusovem. Dela njegova pa živijo in bodo živela vekomaj, ker so storjena v večnem Bogu in za večnega Boga. Da počastimo velikega moža dostojno, hočemo mu tudi tukaj postaviti skromen spomenik po svojih močeh, nadejaje se in trdno prepričani, da bode slovensko slovstvo Se drugopot primernejSe in natanCnejSe slavilo zasluge mcža, ki se skratka med nami nadomestiti sploh ne da. 6. Matej Slekovec je bil rojen dne 6. avg. 1846. Starisi so mu bili poSteni slovenki kmetje pri Negovi v Slov. goricah. Pravil je nekoč sam, da je bil krščen na ime Matija, a pozneje se je jel pisati Matej. Obiskoval je doma staro ljudsko Solo ter bil učenec znanega Josipa Freuensfelda, očeta naSega slovenskega pesnika in pisatelja Freuenslelda. Četrti razred in latinske Sole je obiskoval v Mariboru, kjer je le prepogostokrat »na solncu« obedoval, včasih po več dni ni niti drugega zavžil nego suhi kruhek. Podpora od doma je bila namreč borna, ker je ipladi dijak že rano zgubil dobro mater, a namesto nje dobil mačeho, ki je bila prava pisana mati. Nekaj časa je stanoval mladi latioec pri nekem rokavičarju, kjer je pridno pomagal pri sivanju rokavic, da si je tako zaslužil majhno gorko večerjico. Ta borba za vsakdanji kruh je vsadila mladeniču visoke rasti prvo kal bolehavosti, katera ga je Hpremljala že izza mladih let do groba Vkljub praznega želodca se je visoki, Sibki Matej prav dobro šolal. Posebno ga je zanimala fizika in matematika. Le jeden predmet mu je presedal, to je bila zgodovina. Pač čudno, poreče zdaj vsak, ki pozna Slekovčeve zasluge za zgodovino. Težko je bilo življenje mladega dijaka onih devet let, a utrdil se je njegov značaj do vstrajne jeklenosti, in srce si |e ohranil nepopačeno aredi nevarnostij sveta. Zato je brez odioga vstopil v mariborsko bogoslovnico, kjer pa je kmalu začel bolehati. Brubal je kri ter moral iti za več mesecev na dom. »Potikal sem se po domačih g.zdih«, pravil je nekoč satn, »ter Studiral, kar sem mogel, da sem lahko Sel koncem tečaja k izpitu. Bival sem pri negovskem gospodu župniku, ker me mačeha 3e videti ni mogla. V takih razmerah se je čutil mladi bogoslovec kakor prognanec, kakor izgubljena ovčka, kakor je sam naglaSal 8e pozneje. Le prerano se je zresnil in neka britkoba mu je legla v srce in dušo in ni ga zapustila do hladnega groba. Srečno je vkljub slabosti svoji premagal bogoslovne Studije, kjer sta bila sedanji stolni župnik ča3t. kanonik gosp. Bohinc in sedanji jezuit P. Lempl njegova prciesorja. Dne 23. julija 1871 je bil posvečen roašoika ter je na svoj 25. rojstni dan doe 6. avg. prvo maSo zapel v domači fari. Na sv. Roka god 1871 je nastopil prvo svojo kaplansko službo v SrediSču, ki leži majhno uro hoda od ogrsko-hrvaSke meje ob levem bregu Drave, ter Se danes slovi kot narodni trg versko-značajnih prebivalcev. Po smrti g. župnika Jož. Vrbnjaka je bil 1. 1874 tam eden in pol meseca provizor, potem ostal kot kaplan do 30. aprila 1878 Dobri prebivalci tega kraja so mu ostali do konca življenja naiblilje pri srcu. Hvalil jih jo cesto ter z veseljem govoril, kako dobro in blagonosno {e bilo v tem kraju delovanje sosebno ker 80 v SrediSču dobre, pobožne matere. Tukaj se je posebno zavzemal za družbo >Naše ljube Gospe presv. Srca«, v katero je sprejel nad tisoče udov. S č. g. župnikom Simoničem ga ie vezala vez prijateljstva, dokler so bili živi, tu se je tudi seznanil z knjižničarskim kustosom na Dunaju dr. Simoničem, s katerim sta ostala dobra prijatelja do konca. Tu se je jel baviti s homeopatijo ter tem načinom reSil marsikaterega za smrt sprevidenega smrtne kose. Imel je ministranta Tineka iz DogSove hiSe, ki mu je k srcu prirastel ter ostal najljubsi spominek SrediSča kot pobožen duhoven, prcfesor in sedaj župnik na HrvaSkem. Tu je bil tudi mali Ozmec njegov učenec. Zbolel mu je na smrt. G. katehet Slekovec ga sprevidi, spozna davico, poda mu homeopatične kapljice ter reSi otroka materi, sv. cerkvi pa pridnega duhovnika, ki je sedaj tudi že župnik. V počitnicah se je seznanil z nekim mladim bogoslovcem Središčanom, Bedjanič po imenu. Študiral je v Zagrebu, imel nekega izrednega prcfesorja in g. Slekovec je rad pripovedoval, koliko se je iz dogmatike in inoralke naučil od tega dobro podkovanega mladega veleuma. Pravil je o njem, da je neki imel srce na desni strani, da je bil izredno pobožen in svet in branil ja neka pisma Bedjaničeva, katerega je prerano umrlega čislal in ljubil, kot dragocen spomin. Tudi z bratrancem Bedjaniča, sedajnim ravnateljem Bedjanič se je seznanil. Ta biva sedaj v Mostaru. V SrediSfiu se je tudi g. Slekovec poprijel domače zgodovine. SrediSčani bi morali dokazati neke pravice, a ne vedo prav kako in kaj. G. Slekovec pa iSče in stika in tuhta, sledojič najde staro listino, kjer so zapisane vse pravice trga SrediSče. To je bilo veselje za njegovo srce, ljubljenim SrediSčanom pomagati iz zagate. In ker je bil trud z veliko zmago venčan, nagibalo ga je najbrže to, da je začel raziskovati domačo zgodovino, napisal droben zvežček o Krucih (ki je Se zdaj v rokopisu) ter do dobra kmalu vedel vso preteklost SrediSča. Še mi je dobro v spominu, kako je leta 1888 dne 27. avg. pri cesarski 401etnici ob veliki veselici na Gradiču (kraj, kjer je nekoč stal srediski grad) g. Slekorec že kot župnik markovski podaval zgodovino srediSkega trga. Vse je strmelo nad učenostjo in zgovornostjo visokega, tankega gospoda. Ker je pa zgodovina jednega kraja v tesni zvezi z zgodovino drugih krajev, zato je gosp. Slekovec s svojimi študijami kmalu zabredel v celi labirint, ki se mu je pa kmalu priljubil, ker ga je bil kos njegov bistri duh. In zgodovina domačih krajev in ž njimi v zvezi zgodovina vseh slovenskih pokrajin mu je ostala zvesta^spremljevalka ter mu priborila lavorjev venec na nagrobni spomenik. SrediSčani pa so ostali g. Slekovcu tako dragi, da jih je smatral kakor svoje domačine, Središče kakor svoj dom. Nekoč se je poSalil pokojoi duhovnik SrediSčan Seinkovič: »G. Slekovec je kanonik srediski«; s temi besedami je hotel nekako kazati, kako ljubijo in čislajo tudi tržani svojega nepczabnega gospoda Slekovca. 1. maja 1878. odpotoval je g. Slekovec v Cirkovce na gornje Dravsko polje. Tudi tukaj se je kot pobožni duhovnik, imenitni pridigar in goreč, neutruden spovednik kmalu priljubil vsem dobrim župljanom; le prekmalu ga \e Skciova želja odzvala v novo župnijo in gosp. Slekovec se je preselil 17. junija na praznik presv. Jezusovega 1879 k Sv. Marku niže Ptuja. Bil je tu pri g. župniku Janezu Bezjaku, katerega je Cislal in imenoval svetega moža. Sorodni duSi sta se kmalu srčno ljubili; g. Slekovec je zaslul v kratkem kot imeniten govornik, njegova spovednica je bila oblegana že od 4. ure zarana, kadarkoli ie bil večji praznik in z vnemo ie Siril tudi tod čeSčenje naše ljube Gospe presv. Srca. (Dalje prihodnjič.) M.