Leto LXVII PoSfnTna plačana v gotovini V tjufiljanT, v peieE, tfne 7. aprila 1935 $lev. 81 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana iU 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 75b3 Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Čudovit je v trpljenju Gospodovem njegov molk. To je molk tistega, ki vse ve, ki odpušča in ki je Bog. Kristus je molčal, ko so ga rabi ji bili in pozivali, naj jim prorokuje, kdo ga je udaril. Ko ga je Pilat vse mogoče spraševal, ker je bil v zadregi, kaij naj stori in je skušal svojo odločitev zavlačevati, je Kristus molčal. Molčal je, ko je skušal začeti z njim razgovor Herod, ki mu je bilo življenje gola zanimiva igra. S svojim molkom jim je Kristus vse povedal. Komur ni nič sveto, kdor ničesar ne jemlje resno in v komur ni nobenega poštenja, temu Kristus nima nič odgovoriti. Kdor odkrito in pošteno ne misli, temu Bog ne odgovori tudi ne na njegove molitve. In kaj liaij Bog odgovori na podlost? Molk Jezusa v tem slučaju je bil molk modreca. Druge krati Gospod molči, ker je usmiljen. Tako je Jezus molčal k grdemu izdajstvu Petra in ga je samo pogledal. To je bil molk plemenitosti, molk, ki noče uničiti, molk najvišje dobrote. Ta molk je pomenil več in je učinkoval bolj, kakor če bi bil Kristus izrekel besedo odpuščanlja. Peter je bi! v globini svoje duše tudi ob tem padcu Bogu tako bli7u, da mu ni bilo treba karajoče ali odpuščajoče besede. Na Juda, ki se je bi! Bogu že davno zaprl, pa tudi beseda ni vplivala: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« Molk Kristusov pa ni samo molk modreca in odpuščajočega, ampak molk Boga. To je čisto poseben molk, ki je sam v središču vesoljstva, vse trpljenje, vsa zasmehovanja in vse grdobije pa se godijo daleč tamkaj na robu sveta in se ga ne dotikajo. Bog je molčal, čeprav so ga strahotno izzivali. Ta njegov molk je tako veličasten, da se vse, kar je ustvarjeno, pred njim pogreza v nič. Vsi viharji, vse divjanje in ves ropot ne prodre do notranjega življenja božTega. Če svet nastaja ali propade, notranje morje božjega življenja se ne vzburka. Tako bogat in velik je Bog, da mu nobena stvar, nobeno trpljenje, nobena krivda, noben greh, nobena tema ničesar ne prizadene, če se sam noče ozreti nanjo. Da se nanjo ozre, to je čudež. Molk božji ni tako zelo nerazumljiv, kakor je to, da svojo stvar nagovori, da ji pove dobro besedo, da našo malenkost pritisne na svoje srce On, ki je neskončen in nedosežen — to je pravi čudež neskončnega brezdna nepojmljive Ljubezni. Jezus molči v svojem trpljenju, ker je tudi njegov molk ustvarjajoč in ne rabi nobenih besed. Ljudje delajo veliko besed in vsa šuma njihovih besed še ne pomeni dejanja; mi se z mnogimi besedami skušamo dejanju izogniti. Kristus pa deluje in odrešuje tudi, ko molči, po svojem bitju samem, po ogromni moči 6voje ljubezni, ki odrešuje ves svet, četudi ne reče nobene besede. On doseže svoj namen, ustvarja, oživlja in premaga zlo ter trpljenje, četudi ne rabi nobene besede, samo po popolnosti in lepoti svojega bitja in po moči svoje volje. On molči in vsa tema in vse gorje ter grehi izginejo kakor oblaček, ki se raztopi na svetlem nebu. Eno samo besedo govori Bog, toda ta beseda je notranja beseda, večna in radostna, ki je bila od začetka pri Bogu .in je vse ustvarila in po kateri vse je in živi. Ta beseda bo govorila tudi po smrti v večnosti. Toda te besede ne moremo slišati, ker smo premajhni, da bi to kipenje in šumenje ter moč božje besede mogli vase sprejeti. Kakor glušec, ki stoji na obali bučečega morja, ničesar ne sliši, tako stojimo pred bučečinti morji božjimi in ne slišimo nič. Toda v resnici je tam notri beseda, zvok in veselje ter radost in zvonje-nje na vse voke. Vse to zaslutimo, kadar se zamislimo v veli-časlvo Kristusovega molka na ta dan. Zaslutimo, da 6e za tem molkom razprostira bogastvo, veličina in vednost ter neskončna blaženost božja, in zato Gospoda molče molimo. Zdaj, ko gori na oltarju odkriva jo sveto razpelo in gledamo ta nema usta in to zaprte oči ter skrivnostno molčanje našega mrtvega Izveličarja, se zavemo, kaj to pomeni. To, da v tem trenutku morajo vsa kolena kloniti pred njim na nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da morajo vsa usta klikniti: »Venite adoremus« — »Pridite, molimo!« Da, — če to skrivnostno molčeče razpelo gledamo, potem so zavemo, kaj je naša vera, naše bogoslužje, naša izpoved: vsak dan ponavljajoča se žrtev velikega petka, v kateri se odigrava nevidno in neslišno največja skrivnost. Alarm okrog Albanije Razburjenje v Londonu radi poročila rimskega poslanika Francoski listi o italijanski politiki na Balkanu Včerajšnji »Slovenec« je objavil del govora, ki ga je imel angleški mornariški minister lord Stanhope, kjer je dejal, da je bilo vse angleško protiletalsko orožje v torek zvečer postavljeno v pripravljenost. Chamberlain je pozneje ponoči to izjavo nekoliko omilil. Spodaj objavljamo nekatere vesti, ki razlagajo ta nenadni ukrep angleške vlade, ki je prišel na dan po neprevidnosti lorda Stanhopea. Kako je v Londonu nastalo razburjenje okrog Albanije London, 6. aprila. TG. O vsebini zadnjih razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in angleškim veleposlanikom lordom Perthom so znani naslednji podatki: Angleška vlada je na vesti, da Italija zbira čete, da bi jih poslala v Albanijo za okrepitev albanske obrambne moči, poslala grofa Pertha k zunanjemu ministru grofu Cia-nu, da poizve o resničnosti teh vesti in o namenu teh ukrepov, o katerih je sporočil v London tudi angleški poslanik v Tirani. Lord Perth je imel nalog, da italijanskemu zunanjemu ministru sporoči, da bi Anglija prijateljsko pogodbo z Italijo od spomladi lanskega leta takoj odpovedala, če bi Italija podvzela kak ukrep v Albaniji. Grof Ciano je lordu Perthu izčrpno odgovoril, nakar je angleški poslanik Perth sporočil ta odgovor v kablogramu v London. Na podlagi tega odgovora, ki ga je angleška vlada smatrala za resnega, je bil protiletalskim topovom suho-zemske obrambe in vojne mornarice izdan nalog, da so v pripravljenosti. Prav tako je vse topničarsko moštvo dobilo povelje za pripravljenost. Lord Stanhope je v torek zvečer, ko je govoril pri neki mornariški slovesnosti, o teh ukrepih govoril, nakar je v javnosti nastalo hudo razburjenje in so ljudje začeli segati po protiplinskih maskah, pričakujoč vsak hip letalskega napada. V sredo dopoldne je bila angleška vlada od italijanske strani obveščena, d« iz Italije ne bo odšel noben vojaški transport v Albanijo in da so trenutno v teku samo pogajanja med Italijo in Albanijo v tem smislu, da bi Italija Albaniji stavila na razpolago svojo oboroženo moč, če bi bilo potrebno in kakor to določa italijansko-albanski sporazum iz L 1927. Ta izjava je ozračje spet pomirila. Na vprašanje, ali ima Velika Britanija kakšne interese v Albaniji, je Chamberlain v parlamentu odgovoril: Ne neposrednih interesov, toda mi imamo splošni interes za ohranitev miru na 6vetu. Angleško uradno obvestilo »Angleška vlada nima nobenih dokazov za to, da bi Italija nameravala kakšne ukrepe proti Albaniji« London, 6. aprila. TG. Diplomatični urednik uradnega poročevalskega urada »Reuter« objavlja sledeče uradno poročilo angleške vlade: Čeprav so v Londonu zadnje dni splošno mnenja, da obstojajo znaki za to, da Italija zbira čete na svoji, nasproti Albaniji ležeči Jadranski obali, angleška vlada ni prejela nobenih poročil, ki bi resničnost teh vesti potrdila. Angleška vlada sploh ne verjame, da bi Italija podvzela kakšne korake, ki bi omejili neodvisnost Albanije, ker bi takšni na- Ko zdaj to skrivnostno razpelo vidimo, spoznamo, da mora naše krščansko življenje biti križev pot, skrivnosten, nepojmljiv in boleč, in da mora vsak padec na tem križevem potu biti češčenje: »Venite adoremus!« Če danes v to podobo križa zremo, utopljeni v njen skrivnostni molk, zaslutimo, kdo je naš Bog: neskooni, trikrat sveti, nepojmljivi Bog, ki je postal obenem trpeč človek. Neskončno je daleč in obenem čisto blizu, tih je in molči in nam je vendar tako ljub, v nedostopni luči prebiva in je vendar tako dober in usmiljen, kakor tihi obraz njegovega križanega Sinu. Tak je naš Bog in Njega zdaj molimo, ko pred tem razpelom klonimo: »Venite adoremus!« Velik je naš Bog in vladar nad vsemi vladarji, zato pridimo in padimo predenj ter ga molimo. Pridimo in zjokaj-mo se pred njim, ki nas je ustvaril, zakaj On je naš Bog in mi smo njegovo ljudstvo. Tako bodi! (Poter Lippert: Našcirn trpefenn Gospoda besede In molk pred ljudmi. —. Sils Marin v Eugadiuu, 1916.) meni kršili besedo in duh prijateljske pogodbe med Italijo in Anglijo, ki je bila sklenjena o Veliki noči lanskega leta, kjer se obe državi obvezujeta, da bosta spoštovali in vzajemno branili obstoječe politične razmere na Sredozemlju. Na merodajnih mest njihovem mnenju zavzela Italija do sedanjih poskusov Anglije in Francije, da z vojaškimi pogodbami zaščitita vzhodne in južnovzhodne države za primer kakšnega nenadnega napada na njihove meje. Pariški listi menijo, da je Italija po svojem tisku ostro posvarila Poljsko, naj se nikar ne spušča predaleč z Anglijo in Francijo, češ da sta zadnji dve leti pokazali, da jo bila še vsaka država nesrečna, kateri sta Anglija in Francija ponudili zaščito. Toda pariški tisk ve tudi mnogo povedati o stališču Italije za primer, če bi Anglija razširila zaščito tudi na južnovzhodne države, torej na Balkan. O tem javlja »T o m p s« sledečo vest iz Rima: Italijanski tisk mnogo piše o morebitni razširitvi angleškega jamstva tudi na balkanske države. Toda o stališču italijanske vlade ne povedo ničesar. Le iz razgovorov s političnimi osebnostmi je mogoče razbrali, da bi v primeru, če bi se angleško jamstvo raztegnilo tudi na vse balkanske države, Italija odločno odgovorila. Italija namreč smatra Jadransko morje kot področje, kjer so njeni interesi prvenstveni. Mussolini sam in za njim ves italijanski tisk so to izrecno poudarili in s tem izpovedali, da na noben način ne bi trpela, da bi se na Jadranu hotel uveljavili vpliv kakšne tretje velesile. Nekateri so te izjave razlagali tako, da je Mussolini pri tem mislil na možnost, da bi Nemčija hotela priti do Jadrana, vendar pa se to svarilo lahko tudi tako tolmači, da je naslovljeno na Anglijo. Italija bi pod nobenim pogojem ne dovolila, da bi Anglija na Jadranu zavzela kakšno postojanko onstran olrant-skega rokava. Članki v »T e v e r e« so v tem oziru zelo jasni. Ta list prosi Anglijo, »naj vendar pusti pri mirti mir, ki vlada na Jadrami, odkar sta Italija in Jugoslavija podpisali prijateljsko pogodbo »J o u r do Pariš« tudi objavlja pismo svojega rimskega dopisnika, kjer se odražajo |>odobne misli. Dopisnik pravi, da je sicer Italija malo ne-voljna, ker se Poljska veže na Anglijo in Francijo, toda da je pripravljena odločno odgovoriti predvsem v primeru, če bi Anglija hotela svoje jamstvo raztegniti tudi na balkanske države, s katerimi ima Italija prijateljske pogodbe in o katerih je gotovo, da od nobene strani niso ogrožene. Italijanski odgovor bi bil takojšen in zelo odločen. Zbiranje čet pri Bariju v Italiji V tej zvezi objavljajo francoski listi tudi vest iz Londona, kjer Reuterjev urad razširja poročilo iz Barija v Italiji, češ da je tamkaj zbranih 20.000 m n ž, ki so pripravljeni, da so vkrcajo na vojno ladje, ki bi jih odložile v Albaniji, V Rimu so trenutno posveti med albanskimi zastopniki in italijansko vlado glede okrepitve albanske obrambe, za katero je po navedbi italijanskih listov zaprosil kralj Zogu sam . Na vprašanja poslancev odgovarja Chamberlain London, 6. apr. c. Popoldne se je v spodnji zbornici razvila razprava o dogodkih v Al bani-j i. Poslanci f,o vpraševali Chamberlaina o tem, če mu je znano to, kar so dogaja v Albaniji. Chamberlain jo rekel, da ve za potek dogodkov. Omenil je, da je grof Ciano obvestil lorda Pertha v Rimu o tem, da se bodo na željo albanske vlade nadaljevala pogajanja med italijansko in albansko vlado o izpopolnitvi dosedanjih dogovorov v vojaškem oziru. Med temi pogajanji pa so naslale težave in Italija je menila, da albanska pojasnila niso bila dovolj jasna ter je zato odredila zadnje odredbe. Neki poslanec je nato še omenil, da so prispele vesti, * • • *-•>- ' . - .- Chamberlain je odgovoril, da angleška vlada dobro zasleduje razvoj dogodkov in se tudi dobro zaveda vseli nalog in težav. V Albaniji mir Pariz, 6. apr. c. Pariško albansko poslaništvo je objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da je v Albaniji popoln mir in da ni razloga za nikako tu je poseganje v notranje albanske zadeve. Po objavi Reuterja je tudi londonsko albansko poslaništvo objavilo slično |ioročilo kot poslaništvo v Pa- Vojaški posveti med Italijo in Nemčijo v Innsbrucku Maršal Badoglio, generala Pariani in Keitel Rim, 6. aprila, c. Včeraj so se začeli v Innsbrucku posveti med nemškim in italijanskim generalnim štabom. Nemško zastopstvo vodi načelnik nemškega generalnega štaba general Keitel, italijansko zastopstvo pa general Pariani. »Osservatore Romano« objavlja, da so sestnnkov generalnih štabov v Innsbrucku udeležuje tudi maršal B a d o g I i o. London, 6. aprila, c. Vest o vojaških posvetih v Innsbrucku so londonski listi objavili v zelo širakih kolonah in vsi ugibajo, kaj naj pomeni ta nenadni posvet vojaških strokovnjakov Italije in Nemčije. Nekateri listi menijo, da bi naj bil to nekak odgovor na veliko diplomatsko delavnost, ki se je zadnie dni razvijala v Lo,ndonu. Rim, 6. aprila, b. Včeraj in danes so bili sestanki šefov italijanskega in nemškega generalnega štaba. O tem je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Sestanek šefov vrhovnega nemškega vojnega poveljstva generala Keitla in podtajnika v vojnem ministrstvu in šefa generalnega štaba italijanske vojske gen. Pariania so bili 5. in 6. t. m. Napetost na francosko-italijanski meji Pariz, 6. aprila, b. »Petit Parisien« poroča iz Niče, da so italijanski lastniki pozvali družine, ki stanujejo v dolinah Malicr in Isoli, da do 16. t. m. odpotujejo. Zaradi te naredbe je prizadetih 50 družin. Župan Isole je prijavil zadevo prefektu, medtem ko je ena delegacija potovala v Pariz in jo bo sprejel danes zunanji minister. Zagrebška vremenska napoved. Jnsno. Zomunska vremenska napoved. Prrtežno jasno v zahodnih krajih in na Primorju. Toplota bo še poskočila. Dunajska vremenska napoved. Brez sprememb sedanjega vremena, bliža su i zapadd preobrat. Po Veliki noči usodna in zgodovinska odločitev Cvetkovičeva vlada uživa zaupanje vsega ljudstva Rplgra]6ka »Samouprava« od 6. aprila prinaša uvodnik, ki v njem pravi: »Vladta g. Cvetkoviča je prišla na upravo države v kaj resnem trenutku, pozdravljena od vsega ljudstvu in vse javnosti kot vlada, ki uživa zaupanje vseh merodajnih činilcev ter je kot taka že takoj prve dni mogla začeti svoje delovanje v državi z najlepšimi upi. Vlada g. Drngiše Cvetkoviča prav zato, ker predstavlja pravi izraz ljudskega razpoloženja in ker vodi ljudsko politiko, niti enkrat še ni 6torila kake napačne poteze niti ni storila nič kaj takega, kar ne bi ustrezalo ljudskim željam. Vsaka njenu poteza in vsako njeno delo je bilo inspirirano z željo, da bi se strasti ublažile ter popravile razmere v državi. Vsako vladno dejanje je spremljalo zaupanje vse naše javnosti, ki je videla, da sedanja vlada iskreno želi delati samo tisto, kar ljudstvo želi in kar je resnična potreba ljudstva in države. Tako si je vlada pridobila veliko avtoriteto in zato je vsako njeno delo jasen izraz razpoloženja ljudstva, ki v naši vladi vidi ljudi, ki iskreno in zvesto delajo za splošni blagor, ki so pripravljeni storiti vse, kar jim je mogoče, da z dnevnega reda odpravijo mnogo političnih in drugih vprašanj, ki že dolga leta čakajo svoje rešitve. Taka vprašanja more rešiti le vlada, ki vedno in V6ak trenutek upošteva državne in ljudske koristi. Saj njeno delo temelji na načelu, da delo za ljudski in državni blagor predstavlja najvišji zakon za vsakega političnega in javnega delavca.« Trdno prepričanje, da se doseže sporazum >Jugoslovenski Lloyd« v Zagrebu v zadnji številki piše o sestanku v Zagrebu: »Zadnjič smo rekli, da je vprašanje nove ureditve naše države stopilo v odločilno 6tanje svojega reševanja. Takrat smo tudi naglasili svoje trdno prepričanje, da bo ta sporazum srečno priveden k svoji že davno pričakovani uresničitvi, kar se pravi, da bodo za besedami prišla dejanja. V tem nas potrjuje tudi dejstvo, da so vse našo pomembnejše stranke, hrvatske, srbske in slovenske, vse njihove narodne, gospodarske' in kulturne organizacije ter vse naše časopisje danes edine v tem, da je hr-vatsko-srbski sporazum naša skupna in najnujnejša potreba. Zato bodo vsi resnični patrioti, zlasti pa odgovorni činilci vse storili, da sporazum čim prej postane stvarnost. Tisti elementi ali klike, ki morda sporazuma ne žele, smo prepričani, da bodo naglo odpravljeni, ker ni nobenega dvoma, da ogromna večina vseh državljanov nI njihovih misli ter da jih ima za sovražnike svoje boljše prihodnjosti. Da so te našo napovedi bile pravilne, najbolje dokazujejo zadnji trije dnevi, odkaj je prišel v Zagreb predsednik vlade gosp. Dragiša Cvetkovič, ki je po svoji obljubi prišel semkaj, da stopi v zvezo s predsednikom HSS in voditeljem vse hrvatsko-srbske opozicije gosp. dr. Vladkom Mačkom, da z njim skupaj pretrese vse, kar je v zvezi s hrvatskim vprašanjem in novo ureditvijo naše države. Včerajšnji in današnji njihovi pogovori v banskih dvorih javnosti, še niso znani. To pa danes tudi ni potrebno, saj ima bodisi ena kakor tudi druga strnn nesporno zaupanje javnosti. Zato ni treba s.- kakimi kombinacijami in glasovi ovirati in slabiti njihovih pogovorov, ki niso le prijateljski, temveč se vodijo v zavesti velike odgovornosti pred narodom in krono.t Posvetovanja opozicije v Zagrebu V sredo zvečer so se v Zagrebu posvetovali prvaki samostojne demokratske stranke. Listi poročajo: Navzoči so bili gg.: Adam Pribičevič, Ven-česlav Vilder, dr. Krizman, Sava Kosanovič, dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Svetozar Ivkovič, Jurij Gašparac. Pri konferenci je bil navzoč tudi dr. Miloš Tupanjanin. Pretresali so politični položaj, ki je nastal po pogovorih predsednika vlade gosp. Dragiše Cvetkoviča in dr. Mačka. Prvaki samostojne demokratske stranke pričakujejo sedaj nadaljnjega razvoja položaja. Uradne »Vrbaske novine« skrčene Kakor poročajo hrvatski listi, bodo »Vrbaske novinec, ki izhajajo v Banjaluki kot uradno glasilo vrbaske banovine, skrčene. Doslej so izhajale trikrat na teden, še poprej pa kot dnevnik. Po odločbi pomočnika bnna g. Petra Cvetkoviča pa bodo poslej izhajale zgolj dvakrat na teden, in sicer, kakor je rečeno, zaradi varčevanja. V kratkem bodo pri listu opustili tudi poročevalski del te bo ostal le uradni del. Kot tak bo izhajal le še enkrat na teden. — Ali ni to priprava tudi za druge spremembe? Razmere pri okrožnih uradih v Karlovcu in Sarajevu »Hrvatski Dnevnik« poroča, da je ravnateljstvo Okrožnega urada v Karlovcu oddajalo službe ravnatelja in uradnikov. Volitev se je izvršila tako, kakor je želel industrijalec Svelozar llič, ki dolguje Okrožnemu uradu nad 100.000 dinarjev prispevkov. Za službo ravnatelja je prosil tudi sedanji predsednik Miletič, ki ni zaradi lega odložil predsedstva. Odšel je od seje šele, ko je bila volitev na vrsti. Vendar je bil izbran zn ravnatelja neki Markulin, mladenič 26 let, po poklicu gozdar, ki je bil sicer nekaj časa pri JRZ, a ga je ta stranka izključila iz svojih vrst. — Pri Okrožnem uradu v Sarajevu je stalno nastavljenih 12 zdravnikov, med katerimi so 4 Srbi, 3 Judje, 2 muslimana, 1 Rus, 1 Ceh, 1 Hrvat. List pravi, da sta tega stanja kriva prejšnji generalni ravnatelj Osrednjega urada dr. Glaser in ravnatelj dr. Iiahn. Zaradi zdravnikov na deželi V finančni zakon je bilo med drugim sprejeto tudi dopolnilo, ki veli, da mora vsak mlad zdravnik po enoletni službi v bolnišnici služiti dve leti na deželi, kje na vasi. Zoper to dopolnilo so se zdaj vzdignili zastopniki zdravniške zbornice drinske banovine. Zoper to dopolnilo navajajo tale razlog: Z narodnih in ljudskih ozirov ni primerno na službovanje po kmečkih vaseh pošiljati mladega zdravnika, ki še ni dovolj izvežban. PoU>g tega, menijo tisti gospodje, pa bi tega mladega zdravnika mogel kdo porabiti za političnega agitatorja. — Tudi mi smo mnenja, da bi morali na deželi delovati bolj izvežbani gospodje. Toda vidimo tudi pri nas, da je takih, ki bi to hoteli, le malo. Ali naj vas ostaja brez zdravnika zaradi tega. ker nekateri mislijo, da niso za tia kmete? To določilo pomeni eno sredstvo, zagotoviti kmečki vasi ceneno zdravniško pomoč. Ako to sredstvo ni zadostno, bi bilo prav, ko bi poklirani gospodje predlagali kaj boljšega. Nekaj pa ie treba ukreniti. • Iz pisanja zlasti zagrebških listov, ki nekako tolmačijo nazoro merodajnih hrvatskih činilcev, pa tudi iz pisanja belgrajskih listov, ki podpirajo prizadevanja sedanje vlado in njenega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča, je razvidno, da so zagrebški pogovori tega tedna bili le potreben uvod za končno sporazumevanje in sporazum, ki bo zgodovinske važnosti ne le za Hrvate in Srbe, temveč tudi za Slovence ter za vso Jugoslavijo. Vsi listi so polni optimizma. Vse pričakuje, kaj bo in kako se bo izvedlo tisto, kar vsi želimo. Mislimo, da bi ne ndogli jasneje in odkriteje razložiti dejanskega stanja, kakor so to storili te dni nekateri listi v Zagrebu in Belgradu. Zato bomo ustregli, če v naslednjem podamo, kaj ti listi pišejo in kako presojajo položaj. To bo obenem najboljša informacija, ki jo moremo dati. Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« Nova ureditev sestavnih delov Jugoslavije in njihovo področje Velike važnosti za pravilno presojo položaja se nam zdi članek dr. Mačkovega glasila »Hrvatskega Dnevnika«, ki je izšel 6. aprila. Zato ga skoro v celoti podajamo: »O pogovorih, ki sta jih imela predsednik dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ni bil narejen zapisnik, ker sporazum ni bil sklenjen. To je bila samo važna izmenjava misli o položaju Hrvatov v tej državi ter o taki organizaciji državne skupnosti, v kateri bi bil zadovoljen tudi hrvatski narod. Zaradi tega je docela naravno, da v tako kratkem času ni bilo mogoče vse stvari končati. Toda iz dejstva, da se bodo pogovori nadaljevali takoj po velikonočnih praznikih, je razvidno, da je vendarle doseženo soglasje o bistvu hrvatskega vprašanja in da so ugotovljeni isti osnovni pogledi o načinu, kakor bi bilo to vprašanje treba rešiti, kakor je rečeno v uradnem sporočilu. Od tega. načelnega soglasja pa do konkretnih končnih sklepov je še precejšnja pot. Ker je ugotovljeno soglasje o bistvu hrvatskega vprašanja in o načinu reševanja, moremo logično sklepati, da bodo prihodnji pogovori že bolj konkretni. Pri obravnavanju teh vprašanj, glede katerfh je bilo ugotovljeno soglasje, ni moglo biti večjih težav, ker je Dragiša Cvetkovič že poprej priznal hrvatsko narodno samobitnost ter izjavil, da je pri organizaciji državne skupnosti treba upoštevati to samobitnost. Vsakomur pa je znano, da se hrvatska narodna samobitnost ne more izgraditi v ob M k a h, katere je prinesla diktatura in da je treba iskati novih oblik, še prej predno so se ti pogovori začeli, se je vedelo, da pri obravnavanju načelnih vprašanj ne bo težav. Zaradi tega hrvatska javnost z mnogo večjim zanimanjem pričakuje nadaljevanja pogovorov, ker se bodo v njih načele konkretne zadeve. Pri tem mislimo prav tako na obseg posameznih delov državne skupnosti kakor tudi na njihovo področje. Razdelitev države na oblasti, katero nam je prinesla bivša Vidovdanska ustava. Hrvatov ni zadovoljila, kakor jih tudi ni zadovoljila razdelitev na banovine v sedanjem obsegu in s sedanjim področjem. Danes so bartovine prav za prav drag aparat, o čemer nihče več ne dvomi. Banovine so izvir novih bremen, da o njihovem neugodnem psihološkem vplivu niti ne govorimo. Življenje je pokaralo, da se jie morejo vzdržati niti v sedanjem obsegu, niti s sedanjim področjem, ter da je treba iskati novih** oblik in novih nretod -deldi">.ni lin-r+K Doslej so državno skupnost organizirali brez Hrvatov in celo proti Hrvatom. Ako hoče organizacija državne skupnosti biti krepka in stalna, jo je treba izvesti v sporazumu s Hrvati in v njej se morajo uresničiti tudi hrvatske narodne težnje. Kako naj se to izvede, to bo predmet prihodnjih pogovorov. Da uspeh teh pogovorov ni izključen vidimo iz tega, ker se bodo pač nadaljevali. Skorajšnje nadaljevanje pogovorov logično pomeni, da gre za odločitve brez odlaganja. Med najvažnejša vprašanja, o katerih bo treba sklepati, spada vprašanje teritorialne ureditve državne skupnosti. To vprašanje se Železniška nesreča Novi Sad, 6. aprila, m Na železniški postaji Stari Futog sta pri manevriranju trčila dva vlaka. 13 oseb je bilo lažje ranjenih. Iz prometnega ministrstva Belgrad, 6. aprila, m. Na predlog prometnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o reguliranju uslužbencev pri začasni zaposlitvi pri gradnji novih železnic. Po tej uredbi ima prometni minister pooblastilo, da lahko v smislu skladnih predpisov zakona o državnem prometnem osebju postavi za graditev novih železnic do 40 novih uradniških pripravnikov inženirjev, pričenši z 8. skupino, do 20 uradniških pripravnikov s pravniško ali računsko finančno izobrazbo, pričenši z 8. odnosno 9 skupino, in do 20 uradniških pripravnikov s tehnično izobrazbo, pričenši z 9. skupino. Prav tako ima prometni minister pooblastilo, da lahko po potrebi službe uvede čezurno delo za vse osebe, zaposlene v oddelku za graditev železnic v prometnem ministrstvu. Uradništvo bo za čezurno delo dobilo posebne nagrade. zdi nerešljivo samo tistim, ki ga nočejo rešiti. Ti ljudje se namreč vedno sklicujejo na to, da Hrvati in Srbi žive pomešani med seboj ter da je vsled tega nemogoče ustvariti take enote, v katerih bi živeli samo Hrvati in samo Srbi. Kadar to razlagajo, ne pripovedujejo nič novega. Gotovo je, kar vsakdo ve, da bo pri vsaki državni skupnosti v posameznih enotah živela hrvatska odnosno srbska večina. Potemtakem je težišče v tem, kako naj bi se našlo potrebno ravnovesje. Srbi na pretežno hrvatskem ozemlju in Hrvati na pretežno srbskem ozemlju morajo biti neke vrste zalog, da se na hrvatskem ozemlju ne bo vodila protisrbska, a na srbskem ozemlju tudi ne protjhrvatska politika, da bi tako ne nastali dve vprašanji, hrvatsko in srbsko. Ako je bilo liri dosedanjih poskusih državne organizacije mogoče Hrvate vedno majorizirati, pa so vendarle rekli, da je tako stanje dobro, tedaj bo prav gotovo še bolje stanje, če bo imelo potrebno ravnovesje. Ko pa govorimo o tem vprašanju je treba imeti pred očmi tudi gospodarske, kulturne, prometne, zgodovinske in zemljepisne momente. Vse to je treba preceniti, vskladiti ter na to skleniti tako ureditev, ki bo omogočala, da bo vsaka enota lahko živela. Iti moramo za razcvetom in napredkom v vsakem pogledu. Novo stanje mora biti bolje od starega, dati mora življenjsko silo posameznim sestavnim delom državni skupnosti in s tem tudi sami državni skupnosti. Da se to izvede je treba mnogo bistrosti, dobre volje in medsebojnega razumevanja. Odločitve, ki bodo sklenjene, morajo'biti take, ki bodo zagotavljale trajnost in normalno delovanje tega, za kar bo sklenjen sporazum. Kar pa se tiče načina, torej postopka kako naj se to doseže, v tem pogledu pa ni težav. Tudi srbske opozicionalne stranke sprejemajo vsak postopek, ki bi dovedel do rešitve hrvatskega vprašanja. Te stranke so sporazumne z vsem na kar bo dr. Maček pristal. In to je tudi važno dejstvo, ki zelo olajša pogovore.« Zagrebški »Obzor« Kako naj se izvede novo stanje Zagrebški »Obzor« prinaša Članek o zagrebškem sestanku: Včerajšnje uradno poročilo pomeni torej politični dogodek, ki njegovega pomena ne moremo prezreti. Prvikrat v tej državi se je zgodilo, da sta predsednik vlade, ki v njej Hrvati niso zastopani, in politični predstavnik hrvatskega naroda v svobodnem pogovoru ugotovila svoje popolno soglasje o vseh perečih političnih vprašanjih ter sta to potrdila tudi v uradnem sporočilu, v katerem je naglašeno tudi njuno soglasje o načinu, kako naj se pretresana vprašanja rešujejo. Ni treba še posebej naglašati, kako so te besede politično važne. Besede same za se dovolj jasno govore. Ker pa je treba soditi, da dr. Maček ni odstopil od svojih znanih zahtev, bodo zapo-četi pogovori, ko bodo enkrat končani, pomenili začetek novega razdobja te države. Treba je namreč soditi, da dr. Maček od svojih zahtev že zato ni odstopil, ker je on doslej odbijal vse ponudbe, ki so prihajale od Cvetkovičevega prednika, ker niso dajale jamstva za pravilno rešitev hrvatskega vprašanja. No, o tej najvažnejši strani predmeta, ki sta se o nji menila, bo mogoče natanko in zanesljivo pisati šele, ko bodo pogovori končani in bo širša javnost zvedela, kaki so končni sklepi. Kar pa se tistega dela sporočila tiče, kjer je govorjeno o enakih pogledih o načinu, kako bi bilo treba rešiti pretresana vprašanja, se to vidno nanaša na postopek. Znano pa je* da niti dr. Maček niti njegovi politični sodelavci iz združene srbske opozicije ne delajo vprašanja o postopku, če se doseže sporazum o vsebini perečih političnih vprašanj. Torej moremo soditi,- da se ne zahteva sprememba sedanjega ustavnega stanja, vsaj za sedaj ne. To pomeni, da se ne zahteva sklicanje ustavotvorne skupščine, kar bi bilo po mislih vladnih krogov skrajno nezaželjeno. Potemtakem bodo spremembe, za katere bo dosežen sporazum, izveden v okviru sedanje ustave. Pri tem bodo služile posamezne odredbe sedanje ustave, ki omogočajo širšo razlago same ustave, posebej pa celo dejansko spremembo posameznih točk sedanjega ustavnega stanja. No, tudi o tem bo mogoče natančneje pisati še le, ko bodo pogovori končno sklenjeni.« Belgrajska »Politika« Letošnja Velika noč v znamenju pomirjenja in novih upov • ' -v, .; L lyl0lli Belgrajska »Politika.« je sedaj, ko se sednik vlade vrnil v Belgrad, prinesla Člane zagrebškem sestanku. Med drugim pravi: »Sporočilo od 4. aprila nam kaže, da je notranja politika krenila po novi poti. Ta pot je pot sporazumevanja, dogovarjanja, vzajemnega zaupanja in razumevanja v skupni hiši, kjer je prostora za vse. G. dr. Maček ima izdelane mnenje o vseh notranjih vprašanjih, zlasti pa o hrvatskem vprašanju. Vsekakor je dr. Maček to svoje mnenje razložil v pogovoru z g. Cvetkovičem. Na drugi strani pa je bilo tudi mnenje predsednika vlade g. Cvetkoviča, preden je odšel v Zagreb, jasno in določeno. To naziranje izhaja iz utemeljitve ostavke petorice ministrov, iz vladne izjave in iz izjav g. Cvetkoviča v preračunski obravnavi ministrstva notranjih zadev. Iz vseh teh izjav je jasno bilo tole: Sporazum s Hrvati je treba uresničiti, ker je to državna potreba. Da pa pridemo do sporazuma, je treba prenehati z metodami taktiziranja in zavlačevanja, z eno besedo: treba je kreniti na nova pota. Ta nova pot pa je vodila do sestanka med g. dr. V. Mačkom in g. Cvetkovičem. V uradnem sporočilu o sestanku je ugotovljeno soglasje o vsebini vprašanja ter isto temeljno mnenje, kako naj se ta vprašanja rešujejo. Poleg tega pa je bilo v sporočilu rečeno, da Imajo ta vprašanja najširši politični značaj in da se bodo zaradi tega pogovori med g. Cvetkovičem in g. m t dr. Mačko sporočila do; liki politični kaže, da je širšim pogovorom, rešitve. nadaljevali po :6Tn jujeplTe pomen teh pogovorov doseženo soglasje odprlo pot novim ki morajo voditi do končue Politični belgrajski krogi so bili včeraj, ko se je vrnil predsednik vlade, zelo optimistični, posebno zaradi tega, ker se bodo pogovori nadaljevali. Vsem je jasno, da se velika vprašanja, ki sta o njih govorila, ne morejo rešiti v dveh pogovorih. Toda, ker sta po teh dveh pogovorih sporočila, da sta v glavnih potezah soglasna, in ker je rečeno, da se bodo pogovori nadaljevali, je iz tega mogoče napraviti optimističen sklep. Zaradi tega naglašajo belgrajski politični krogi, da letošnja Velika noč prihaja v znamenju pomirjenja in novih Upov.« Optimizem v Zagrebu Zagreb, 6. aprila, b. Po sestanku v Zagrebu je nastalo politično zatišje. Tisk in politična javnost še vedno obravnavata dogodke. Jasno opažajo, da se je pokazal optimizem celo v onih krogih, ki niso mogU verjeti niti v možnost pogovorov. Vsi pričakujejo, da bo prišlo do končnega sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade g. Cvetkovičem. 8000 jugosl. pevcev nastopi o binkoštih v Belgradu Belgrad, 6. aprila. AA. Jugoslovanska pevska zveza bo priredila za binkostne praznike v Belgradu velik jugoslovanskih pevski zlet kot zaključno svečanost proslave stoletnice zborovskega petja. Na zletu bo sodelovalo okoli 120 pevskih društev iz vseh krajev naše države z več kot 8000 pevci. To bo največja narodna kulturna in pevska manifestacija, kar jih je kdaj bilo v Ju- šahovski turnir v Zagrebu Zagreb, 6. aprila. Preostale partije 5. kola so se večinoma drugače končale, kakor je kazalo ob prekinitvi. To-movič je v končni tekmi proti Kostiču svojo po- , zicijo izenačil. Dr. Kalabar proti Aviroviču ni dal odpora, kakor se je od njega pričakovalo. Igrala sta dam-ski gambit. V središču je dr. Kalabar dobil kraljico za dve trdnjavi, toda Avirovič je kljub temu . lepo dalje igral in dr. Kalabarja po 39 potezah prisili k predaji. Preinfalk : Lešnik igrata indijsko obrambo v damskem gambilu. Po otvoritvi je dobil Preinfalk mulo prednosti, vendar je v nadaljnem Lešnik zelo spretno žrtvoval figuro za tri kmete, kar mu je prineslo prednost. Danes sla prekinjeno partijo nadaljevala in prišla oba v časovno 6tisko. Preinfalk si je s spretnim manevriranjem pridobil izenačenje in po izmenjavi figur pozicijsko prednost. Partija je trajala 8 ur in je ob času poročila v zadnji fazi. Preinfalk ima vse upanje, da si pridobi to važno točko. Vidmar ml. : Filipčič sta igrala partijo, ki je iz angleške otvoritve prešla v damski gambit. Vidmar je v sredini vzel kmeta, ki ga ne bi smel in kombinacija, ki jo je nato rabil, se ni izkazala za dobro; ker ni mogel več igre izravnati, se je udal, V' ■ ii Kostič : TomoviČ sta zaigrala eiciljanko. Kostič je s precizno igro v otvoritvi preigral nasprotnika in imel izglede za zmago. V končni cilj pa je Tomovič spretno manevriral in izsilil pozicijo za remis. Včeraj sta bila v igri prekinjena in danes sta se oba mojstra odločila brez igranja za remis. Furlani : Broder sta igrala Caro-Kan. Furlani je imel v začetku boljšo pozicijo, ni pa rabil dobrih kombinacij ter je izgubil kmeta, kar je BrO-derju zadostovalo, da ga prisili v končnici k predaji. Danes so se odigrale prekinjene partije. — V 1. kolu prekinjena partija med dr. Kalabarjem in Broderjem se je končala remis. V drugem kolu partija Tomovič : Furlani, v kateri sta igrala špansko otvoritev v izmenjalni varijanti, je Furlani slabo igral. Potem se je popravil in je v končnici v 87. potezi izsilil remis. Čeprav sta igralca igrala trikrat isto potezo, vodja turnirja iz nerazumljivega vzroka ni priznal Furlanijeve zahteve po remisu, zato je moral Furlani nadaljevati. Partija Je trajala čez 0 ur. Stanje točk po 5 kolu: Pire, Vukovič 4, Br8-der, Schreiber, Kostič 3 in pol, Tomovič 3, dr. Vidmar, Avirovič 2 In pol, Lešnik, Furlani 2 (1), Vidmar, Filipčič 2. Petek 1 in pol, dr. Kalabar, Rožič pol. Štete eo tudi že vse odigrane partije prejšnjih koi. goslaviji. To bo veliko pevsko slavje, kakršnega je mogoče videti samo še pri največjih narodih v Evropi, obenem pa bo tudi največja umetniška prireditev kar jih je kdaj bilo na Balkanu. Zlet bo trajal tri dni, glavna zletna dneva pa bosta prvi in drugi dan binkoštnih praznikov. Te dni bodo prirejeni koncerti s posamičnim nastopom vseh priglašenih društev in sicer na belgrajskem sejmišču, obenem pa bodo nastopila tudi skupno vsa priglašena pevska društva z več ko 800 pevci ter bodo izvajala skladbe Mokranjca, Medveda, dr. Milojeviča. Zapela bodo tudi državno himno in »Hej Slovani«. Na prošnjo zveze • je mestnik Pavle blagovolil nad tem zletom. Nj. kr. Vis. knez na-sprejeti pokroviteljstvo Hrvatski radnički savez v vrbaski banovini Vrbaska banovina je svoječasno prepovedala delovanje Hrvatskega radničkega 6aveza na svojem področju. Te dni je vrbaska banska uprava izdala novo odločbo, s katero je na področju vrbaske banovine dovoljeno delovanje Hrvatskega radničkega saveza. Osebne novice Belgrad, 6. aprila, m. S kraljevim ukazom eo postavljeni člani stalnega pravniškega odbora za leto 1939-1940. Od Slovencev sta v odboru dr. Štefan Sa-gadin, predsednik državnega sveta, in dr. Konrad Schtnidt, član glavne kontrole. Belgrad, 6. aprila. AA. Nj, Vis. kraljeviča To-mislav in Andrej in knez Nikolaj so dospeli danes zjutraj iz Londona v Belgrad, kjer bodo preživeli svoje velikonočne počitnice. Belgrad, 6. aprila, m. Iz Kotor« poročajo, da je umrla v visoki starosti dojilja pok, kralja Aleksandra, fatričeva. Vojaška zveza med Anglijo in Poljsko Pogodba je dvostranska - Podpis pozneje London, 6. apr. AA. Pat. Razgovori med poljskim zunanjim ministrom Beckom in zastopniki britanske vlade 60 se končali s skupno izjavo o medsebojnem sporazumu. Predsednik vlade Chamberlain je danes prebral v spodnji zbor niči to izjavo. Deklaracija ugotavlja: 1. Razgovori 8 poljskim zunanjim mini-itrom Beckom so imeli širok obseg in so pokazali popolno soglasje med obema vladama (lede splošnih načel; 2. Ugotovljeno je, da sta obe državi pripravljeni skleniti trajen vzajemen dogovor, ki bo nadomestil sedanje začasno in enostransko poroštvo, ki ga je britanska tlada dala poljski vladi. 3. Dokler se ne ustvari trajen dogovor, )e zunanji minister Beck dal britanski vladi zatrdilo, da se bo poljska vlada čutila obvezano pomagati britanski vladi pod istimi pogoji, kakor jih navaja začasno poroštvo, ki ga je britanska vlada že dala Poljski, 4. Omenjeni trajni dogovor — prav tako kakor začasno poroštvo — ne bo naperjen proti nobeni državi, temveč mu bo namen, da zagotovi Poljski in Veliki Britaniji vzajemno pomoč, če bi prišlo do kakšne neposredne ali posredne nevarnosti za neodvisnost katere izmed obeh držav. i 5. Ugotovljeno je, 'da bodo razna vpra-Sanja zastjran točnejše določitve raznih okoliščin ali potrebe po takšni pomoči terjala naknadno proučevanje, ko se sklene omenjeni trajni dogovor. 6. Prav tako }e ugotovljeno, da gori navedena določila ne pomenijo za nobeno od obeh pogodbenic ovire za sklenitev dogovorov z drugimi državami v splošnem interesu in za utrditev miru. Vprašanje v angleški zbornici Namestnik voditelja laburistične opozicije Greenwood je vprašat Chamberlaina zastran končnih razgovorov, ki jih je Beck imel v Londonu. Greenwood je vprašal, ali misli vlada zastaviti čim večji vpliv, da se doseže podoben vzajemen dogovor med Poljsko in Francijo, in ali ima predsednik vlade po sklenitvi tega dogovora namen naglo uresničiti zvezo na široki podlagi, »zvezo, v kateri vidi ta del spodnje zbornice bistveno in važno stvar«. _ Chamberlain je odgovoril, da misli, da med Poljsko in Francijo obstoje dogovori, podobni tistim, o katerih fto razpravljali zastopniki pol)Ske in britanske vlade. Glede drugega dela Green-woodovega vprašanja pa je Chamberlain izjavil, da so se že začeli posveti in da je britanska vlada stopila y zvezo z drugimi vladami. Poslanec Wedgwood Benn je vprašal Chamberlaina v spodnji zbornici, ali se je doseglo soglasje o tem, kaj pomeni grožnja poljske' neodvisnosti. Chamberlain je odogovoril: Ne. Kakor sem že v svoji izjavi poudaril, bo to stvar naknadnih razgovorov med zastopniki poljske in naše vlade. Na drugo dodatno vprašanje glede začetka razgovorov med zastopniki britanskega in poljskega generalnega štaba, in glede na vprašanje, ali bo v teh razgovorih sodelovala tudi Francija, ter glede na vprašanje, ali bo predsednik vlade zagotovil spodnji zbornici, da bodo med temi razgovori ohranjeni stiki s Sovjetsko Rusijo, je predsednik vlade odgovoril: Ne morem dati zagotovil o tem specifičnem značaju glede prvega dela vprašanja, vendar mislim, da sme biti interpelant prepričan, da bomo ukrenili vse, kar se nam bo zdelo koristno, da postane ta dogovor, ko se doseže, tudi učinkovit. Glede drugega dela vprašanja pa je Chamberlain izjavil, da je lord Halifax v tesnih stikih s sovjetskim poslanikom. „Dejansko in stvarno zveza petih velesil" London, 6. apr. b. Poučeni krogi poudarjajo, da sedaj obstojajo močne stvarne gospodarske, politične in vojne obveznosti med petimi velesilami — Veliko Britanijo, Francijo in Poljsko, katerim se bodo v potrebi priključile še Zedi-njene države in Sovjetska Rusija. Zelo ugodno je odjeknila izjava bivšega ameriškega zunanjega ministra Stimsona, ki jo je dal senatnemu odboru za zunanje zadeve, ko se je pričela včeraj debata o reviziji zakona o nevtralnosti. G. Stimson je nam- reč izjavil, da Zedinjene države ne morejo ostati za primer kakšne vojne ob strani ter je potrebno, da g. Roosevelt dobi čim širša pooblastila, ki mu jih sedanji zakon o nevtralnosti ne daje. Vsem onim, ki hočejo izvajati politiko nasilja, je treba jasno povedati, da bodo Zedinjene države takoj nastopile ter odbile napade na one evropske države, ki bi postalo žrtev novega napada. Beck si ogleduje angleško brodovje Poljski zunanji minister Beck se je danes dopoldne odpeljal v Portsmouth, da uradno obišče angleško brodovje. Zlasti si bo ogledal največjo matično ladjo za letala in križarko »Glasgo\v«. Beck bo kosil na bojni ladji »Nelson«, kjer bo vrhovni poveljnik britanskega matičnega brodovja priredil njemu na čast kosilo. Popoldne bo Beck prisostvoval manevrom vojne mornarice. Rimska „Tribuna": »Nemčija ne bi čakala niti 24 ur, kadar bo imela občutek, da jo hočejo obkoliti« Dunaj, 6. apr. b. Današnji listi prinašajo na prvem mestu članek, ki ga je objavila rimska »Tribuna«, v katerem Italija opozarja Poljsko na odkrito pisanje nemškega tiska, da Nemčija, ako bi se s katerekoli strani pričela politika obkoljo-vanja, ne bo čakala niti 24 ur, da bo te poskuse razbila. Ako bi Romunija hotela posegati v prisrčno prijateljstvo med Poljsko in Madžarsko, bi bila to velika škoda za Nemčijo, in to je razlog, zakaj nemški rajh ne bo čakal niti 21 ur, da razbije vse načrte obkoljevanja. Varšava, 6. aprila. A A. Pat. Uradno poročajo, da bo poveljnik estonske vojske general Leidoner prispel na Poljsko v drugi polovici meseca aprila na povabilo maršala Rydz-Smiglyja. Madžarske skrbi v pričakovanju hude diplomatske borbe med velesilami za vpliv v vzhodni Evropi Budimpešta, 6. aprila, b. Razgovori polkovnika Beck a v Londonu predstavljajo za Poljsko velik diplomatski uspeh, ki ga tukajšnji politični krogi spremljajo z največjo pozornostjo. Vsi smatrajo, da bo prihodnji teden prinesel s seboj hudo diplomatsko borbo med zapadnimi velesilami in fašističnimi državami (Nemčija in Italija) v vzhodni Evropi, pri čemer bosta igrali glavno vlogo Velika Britanija in Nemčija. Razen britanske pomoo.i Poljski, ki gre prav tako za oživitvijo francosiko-poljske zveze, v Budimpešti računajo s finančno pomočjo in pospešenim tempom oboroževanja Poljšake." iPrav tako pričakujejo neposrednih pogajanj med Nemčijo in Poljsko, pri čemer je vprašanje Kaj hočeta Italija in Nemčija »zlomiti angleško in francosko nadoblast« pravi italijanska revija Odkar obstoja italijansko-nemško sodelovanje, ki nosi ime »osišča Rim-Berlin«, smo že pogostokrat slišali iz ust najvišjih predstavnikov Italije in Nemčije tako rekoč službene razlage bistva te zveze in njene važnosti. Tako nemški kancler Hitler kakor Mussolini sta ob slovesnih trenutkih poudarjala neločljivost obeh zaveznikov ter njuno medsebojno povezanost na pozorišču evropske in svetovne politike. Zgodovina zadnjih let, odkar obstoja »osišče Rim-Berlin«. teh izjav tudi nikdar ni zanikala, marveč jih je potrdila na polju praktične politike. Po več ko dveh letih zavezništva stojita danes Italija in Nemčija trdno druga ob drugi in vsi poskusi, da bi ju kdo ločil, so se izjalovili celo takrat, ko je svet, sodeč po izročilih zgodovine, menil, da se pri preoblikovanju obraza srednje Evrope njuni interesi križajo in njuna pota ločijo. A nikdar do danes še nismo imeli priložnosti slišati ali brati, kaj je stvarna vsebina italijansko-nemške zveze. Temu nedostatku je od-pomagal od uradnih mest navdahnjeni pisec v italijanski reviji »Critica Fascista«, ki jo urejuje in opravlja Bottai in kjer je neposredno po^ zelo važnem tajnem zasedanju Velikega fašističnega sveta dne 21. marca izšel članek pod naslovom »Osišče je potrebno«. Ta članek, ki ne nosi nobenega podpisa, je za razumevanje sedanjega političnega položaja v Evropi in posebej še za razumevanje zadržanja Italije in Nemčije tako pomemben, da je potrebno, da se seznanimo z glavnimi mislimi, ki jih prostodušno in odkritosrčno razvija. Članek, ki brez dvoma odraža poglavitne misli poldrugo uro trajajočega govora, ki ga je Mussolini imel pred Velikim fašističnim svetom, kjer so govorili tudi maršala de Bono in Bablo, zunanji minister grof Ciano, nadalje de Vecchi, Farinacci, Starace in Bottai, pričenja z ugotovitvijo, da danes nimamo več opravka z navadnimi zunanjepolitičnimi dogodki, marveč smo sredi ogromnega pre-rajanja, ki mu je cilj, da Evropo popolnoma pre-osnuje na drugi osnovi, ko je bila tista, ki jo je uveljavila versajska mirovna pogodba leta 1919. Kajti zgradba versajskega miru je bila hkrati protiitalijanska in protinemška. Versajski mir je bil pomerjen po načelih francoske in angleške politike. Velika napaka Francije in Anglije je bila, da nista ničesar predvideli in da nista preprečili zveze med obema oškodovanima narodoma, italijanskim in nemškim. Tako je nujno nastalo »osišče Rim-Berlin«, ki si je postavilo za cilj, da razruši francosko-angleško nadoblast v Evropi. To je odkritosrčno povedano. In jasno tudi. Ideološka skupnost fašistične in narodnosocialistične revolucije torej ni bilo poglavitno gibalo, ki je obe državi drugo drugi približalo in ju med seboj ' povezalo, marveč je le olajšalo zbližanje in zvezo, ki pa je nastala iz skupnega sovraštva proti ver-sajskemu miru in iz enake želje obeh, da se ta zgradba v vsem njenem obsegu podere in ž njo vred streta tudi premoč Francije in Anglije. Zveza toed Italijo in Nemčijo, tako beremo dalje v ome- njenem članku, zvestoba Italije do politike »osisča Rim-Berlin« nima svoje prvenstvene razlage v prijateljstvu Italije do Nemčije, marveč smatra italijanska politika to os kot dosledno in naravno sredstvo za dosego ciljev, ki so obema državama skupni. Ce je Italija zvesta politiki osišča Rim-Berlin, je to zaradi tega, ker ta zvestoba pomaga italijanskim koristim, ki dandanes predvsem zahtevajo, da se poniža in poruši politika francosko-angleške nadoblasti. Potem ko je pisec tako nčrtal osnove sodelovanja med Italijo in Nemčijo, osnove, ki jih je treba iskati manj v čustvih ali v ideoloških podobnostih, kakor v stvarnih razlogih skupne borbe proti versajskemu miru, ki da je odraz francosko-angleške nadoblasti, preide, na razlago, kako in zakaj je sodelovanje obeh zaveznikov v označenem okviru mogoče ter kako in zakaj ne morejo med njima nastopiti trenja, ki bi sodelovanje ovirala ali ga popolnoma ohromila. To za nikogar ni nobena zagonetka, nadaljuje pisec, kdor ve, da oba zaveznika o kviru skupnih koristi zasledujeta vsak svoj ločeni cilj. Cilji, neposredni cilji, ki jih imata oba zaveznika osišča Rim-Berlin pred očmi, pa so drug od drugega zemljepisno ločijo, tako da drug v drugega ne zadirajo. Vsa tajna sodelovanja med Italijo in Nemčijo torej obstojajo v spoznanju, da so gotova ozemlja, po katerih uveljavlja svoje težnje posebno Nemčija, in druga ozemlja, kjer prevladujejo italijanske koristi, da so območja, kjer hoče Nemčija uveljaviti svoj vpliv, ter območja, ki zanimajo izključno le Italijo. Oba zaveznika nista torej storila ničesar drugega, kakor priznala in pripoznala drug drugemu obstoj teh koristi in teženj na ločenih zemljepisnih prostorih, a 6i drug drugemu tudi obljubila, da se bosta pri zasledovanju teh svojih lastnih interesov zvesto in pošteno podpirala v spoznanju, da je to najkrajša pot, ki vodi do uničenja zgradbe versajskega miru in do uničenja francosko - angleške nadoblasti v Evropi in na svetu. Italija in Nemčija potem takem morata nujno stati drug ob drugem nasproti oviram, če in kadar bi se pojavile. Ker se je zadnji Veliki fašistični svet, iz katerega izvirajo navdihi za članek v »Critica fascista«, pečal predvsem s francosko-angleškim poskusom, da se s pomočjo zveze nekaterih držav prepreči nadaljno napadanje na male neodvisne države, misleč pri tem prvenstveno na Nemčijo, je moral določiti tudi stališče italijanskega zaveznika osišča Rim-Berlin do nove angleško politike. Ker je nova angleško-francoska politika organizirane obrambe proti nadaljnim napadom spet le izraz težnje Anglije in Francije, da ohranita svojo nadoblast, tako zaključuje revija svoja razmišljanja, je samo po sebi umljivo, da ostane vzajemnost med Italijo in Nemčijo nedotaknjena in oba zaveznika bosta na izzivanje odgovorila s protinapadom na vseh krajih sveta. »Critica '»»cista« je prineela jaSuGo', ki snio jo do 6edaj tako pogrešali. Gdanska smatrati že v najrej za likvidirano. Navzlic odličnim britanskim izjavam smatrajo tukajšnji krogi, da ee jamstvo o neodvisnosti Poljske ne inore piimerjati z jamstvom dosedanjega stanja. Glede Romunijo smatrajo budimpeštanski politični krogi, da se bodo pogajanja razširila in da bo končni izid odvisen od potovanja romunskega zunanjega ministra Gafenca v Berlin, Pariz in London. Madžarska, ki je v začetku brez večjega zanimanja spremljala britansko delovanje, je zaradi vedno večje napetosti med Berlinom in Londonom zašla v precejšnje skrbi. Del madžarskega tiska pravi, da Madžarska nima posebnega interesa na britansko-romunskih pogajanjih, ker bi Velika Britanija morala kot predpogoj za svoja jamstva zahtevati ureditev 3pornih vprašanj med Romunijo z ene in Madžarsko ter Bolgarijo z druge strani. Poluradni »Pester Lloyd« je mnenja, da se diplomatsko delovanje Velike Britanije in njena pogajanja za to, da pridobi evro dosedanji poštni ravnatelj v Ljubljani dr. Anton Vagaja. Za novega poštnega ravnatelja 3-2 je postavljen Jože Štukelj. Za pogodbenega poštarja v Frankolovem je postavljen Alojzij Petek. Upokojeni so poštni uslužbenci: Alo.jz Ogrin na pošti Maribor II., Franc šoštarič v Ptuju in Franc Mrak v Litiji. Belgrajske novice Belgrad, 6. aprila, m. Dosedanji ravnatelj meščanske šole v Pagti Edmund Karner je premeščen za ravnatelja meščanske šole k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Belgrad, 6. aprila m. V današnjih »Službenih no-vinah« so objavljena navodila za izvrševanje državnega preračuna izdatkov in dohodkov za preračunsko leto 1939-1940. Belgrad, 6. apr. A A. V sredo zvečer ob 20 sta stalni delegat švicarske vlade za trgovinske razgovore, Jean Ebrard, in pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja podpisala v zunanjem ministrstvu dopolnilni protokol k dosedanji trgovinski pogodbi s Švico z dne 27. junija 1. 1. Minister Alfieri in jugoslov. dijaki Trst, 6. apr. TG. Semkaj je prispel italijanski minister za narodno vzgojo, Alfieri, da zaključi kongres umetnosti, ki je bil prirejen za italijanske vseučiliščnike. Pri tej priliki je ministra pozdravil tudi zastopnik jugoslovanskih dijakov, organiziranih v društvu »Slovenski jug«, Milič, ter načelnik oddelka za zveze z inozemstvom dr. Radovič, ki sla bila povabljena na kongres. Minister Alfieri se je dolgo časa zelo prijateljsko razgovarjal z jugoslovanskimi dijaki o njihovem društvu. Vsemogočni je določil za našo pri-prošnjico v nebesih najino ljubo hčerko Marijo ki jo je poklical k Sebi nocoj ob 18. Cas pogreba bomo objavili naknadno. Radovljica, dne 6. aprila 1939. Miha in Marica Zalokar 6 hčerkico Slavko GASILSKA 2UPA SREZA KOČEVJE naznanja tužno vest, da je 6. aprila umrl njen zaslužni tovariš in starešina KONRAD ERHOVNIC Dobrega tovariša bomo spremili dne 8. aprila ob 10 dopoldne iz hiše Žalosti na farno pokopališče v Hrovačo k večnemu počitku. Ohranili mu bomo časten spomin! Ribnica, dne 6. aprila 1939. Državne financ« v februarju V mesecu februarju 1939 «o znašali po uradnem poročilu i* Belgrada državni dohodki 990.3 milij. din, kar pomeni, da »o znašali 24.6 milij. dinarjev mani kot je znašal proračun. Toda t« primerjave ni napraviti, ker je imel februar samo 28 dni in zaradi tega dohodki manjši. Skupno so znašali državni dohodki v prvih 11 mesecih tekočega proračunskega leta, t. j, od 1, aprila 1938 do 28. febr. 1939 11.195.5 milij. din, dočim so znašali po proračunu 11.165.0 milij. din, kar pomeni, da so bili dejanski dohodki za 30.5 milij. višji, kot proračuni, ali za 0.27%. Državni izdatki 60 znašali v febr. 980.3 milij, dinarjev, tako da je bilo februarja 1939 presežka dohodkov nad izdatki v znesku 10.0 milij. din. Skupni državni dohodki v prvih U mesecih proračunskega leta 1938-39 so znašali 10.217.4 milij. napram 11.165.0 milij. din proračunskih izdatkov. Pretežek dohodkov nad izdatki znaša 978.1 milij. dinarjev, katera vsota pa bo porabljena za kritje državnih potreb ▼ prihodnjih mesecih. Za primerjavo pripominjamo, da so znašali državni dohodki v prvih 11 meeecih proračunskega leta 1937-38 10.656 milij. din, izdatki pa 9.475.1 milij. din. Po posameznih mesecih je znašal dotok državnih dohodkov (v milij. din): 1937-38 1938-39 april 794 875 maj 909 1.003 junij 905 898 julij 902 980 avgust 1.100 1.116 september 1.021 1.076 oktober 1,107 1.086 november 1.125 1.136 december 1.023 1.047 januar 890 988 iebruar 881 990 marec 1.149 Sliko o skupnih dohodkih v prvih 11 mesecih sadnjih proračunskih let, kakor tudi o izdatkih, kažejo naslednje številke (v milij. din): dohodki izdatki 11 nw 1937-38 10.656.2 .9.475.1 11 mes. 1938-39 11.195.5 10.217.4 Promet v naših pristaniščih Poročali smo že o deležu naših pomorskih pristanišč na prometu naše zunanje trgovine v preteklem letu. V naslednjem navajamo podatke o blagovnem prometu naših pristanišč v zunanji trgovini za zadnji dve leti (v tis. ton): Uvoz Izvoz 1937 1938 1937 1938 126 108 275 265 3 2 2 2 5 1 7 37 46 1 2 47 45 99 105 488 543 146 162 491 319 4 — 35 38 9 17 248 214 13 12 139 149 Dubrovnik Kotor MetkoviS Reka Split Sušak Herceg Novi šibenik Solun Delež naših pristanišč pri uvozu stalno narašča in številke za 1. 1938 kažejo povečanje uvoza v skoraj vseh pristaniščih razen v Dubrovniku. Izvoz kaže neenotno sliko. Količina našega izvoza skozi Sušak, Šibenik in Dubrovnik ee je zmanjšala, narastel pa je znatno revoz iz Splita, V zvezi s tem navajamo še naslednje zanimive podatke o izvozu našega lesa skozi naša pristanišča (v tisočih ton, statistika navaja vse proizvode gozdarstva po itevilkah carinske tarife od 91 do 102): 1987 1938 Dubrovnik Metkovič Reka Split Sušak Herceg Novi Šibenik 162 36 32 5 306 35 71 127 43 40 12 202 38 43 Iz tega pregleda je razvidno veliko nazadovanje izvoza, zlasti iz severnih jadranskih pristanišč. Največje zmanjšanje izvozja lesa beleži Sušak, ki je naša največja izvozna luka za les. Naša rečna pristanišča. Tudi velik del našega izvoza in uvoza gre skozi naša rečna pristanišča. V naslednjem navajamo podatke o prometu naših rečnih pristanišč v lanskem in prejšnjem letu (v tisočih ton): Uvoz Izvoz 1937 1938 1937 1938 Bezfoa 91 100 654 357 Belgrad 60 52 14 5 Bosanski Brod 24 64 1 — Veliko Gradište — - 91 88 Vukovar 6 12 6 4 Zemun 25 24 1 2 Novi Sad 21 25 1 1 Osijek 7 10 25 17 Pančevo 1 0.5 7 4 Prahovo 2 23 47 4 Smederovo 11 29 72 70 Trgovina s Slovaško Agencija »Jugoslovanski kurir«, ki izhaja v Belgradu piše o naši trgovini s Slovaško: Zamenjava dobrin med našo državo in Slovaško je popolnoma prenehala. Niti mi ne izvažamo v Slovaško niti ne uvažamo iz Slovaške. Vzrok za to, vsekakor začasno stanje, je iskati v dejstvu, ker ta nova samostojna država še ne more plačevati svojih nabav v inozemstvu. Iz poučenega vira izvemo, da je Slovaška pristavila v Pragi gotove zahteve glede razdelitev zlata in terjatev prejšnje Češkoslovaške v inozemstvu. Slovaška vlada zahteva od Prage, da ji odstopi 18% svojega zlatega zaklada, nadalje pa tudi 18% aktivne češkoslovaške klirinške terjatve v prometu z našo državo. Praga doslej na te zahteve še ni odgovorila. Zaradi tega je nastal v Slovaški trgovini popolen za-stoij. Edino z Madžarsko je nekaj prometa na kompenzacijski podlagi: Slovaška dobavlja Madžarski les in dobiva od nje žito in življenske proizvode. Posamezne slovaške tvrdke, ki so imele prej živahne trgovinske stike z našo državo, skušajo sedaj posle nadaljevati na kompenzacijski podlagi. Iz Slovaške je doslej naša država uvažala razne predmete kot n. pr. ratijo in manilo, Slovaška nam pa more dobavljati tudi industrijske proizvode, ker je Češka prenesla znaten del svoje industrije iz strateških razlogov na Slovaško. Cene na Slovaškem so maksimirane in jih odreja poseben odbor slovaške vlade. Železniški tečaji. Od 1. aprila dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: hoUndski goldinar 23.90 din, nemška marka 17.95 din, zlati frank 14.50, madžarski peng5 12.85 din, švicarski frank 10.10 din, poljski zlot 18.40, italijanska lira 2.38, češka krona 1.53, beltfijski fr. 1.52, francoski fr. 1.23, bolgarski lsv 0.55, grika - - -----I.; n« GoAppdcMtVjCf Naše gospodarstvo v februarju Narodna banka je pravkar izdala svoje mesečno statistično poročilo za februar 1939, Iz katerega posnemamo naslednje zanimive statistične podatke; Povečanje vlog Statistika Narodne banke izkazuje v januarju, da so 6e povišale hranilne vloge v vseh denarnih zavodih za 218 milij. dinarjev. Lani so se meseca januarja zvišale hranilne vloge za 219 milij. din. Dne 1. februarja 1939 so dosegle hranilne vloge v vsej državi 11.695 milij. din, pred letom dni so znašale samo 11.457 milij. din. Vendar vloge še niso dosegle najvišjega stanja, kakor je bil zabeležen pred lansko septembrsko krizo. 1. septembra 1938 so znašale vse hranilne vloge 11.790 milij. din. Tako jim je manjkalo dne 1. februarja 1939 do polne višine samo še 125 milij. din. Po posameznih skupinah denarnih zavodov se vloge razdele sledeče (v milij. din): Poštna in DHB 20 zas. bank ostali zav. 1. febr. 1938 2:710 3.370 5.877 1. sept. 1938 2.808 8.417 5.565 1. jan. 1939 2.726 8.225 5.527 1. febr. 1989 2.799 3.280 5.616 Pri 20 velikih zasebnih bankah se pozna v teku januarja 1939 dotok vlog za 55 milij. din na 3.280 milij. din. Gotovinske rezerve teh bank so še vedno visoke, saj so znašale konec januarja 510 milij. din, konec decembra 1938 pa 582 milij. din. Lani ni bilo tako znatnih gotovinskih rezerv. Na koncu leta 1937 so znašale 512 milij. din, na koncu januarja pa 401 milij. din. Posojilna delavnost 20 velikih zasebnih bank je narasla, 6aj 60 6e januarja 1939 njih posojila zvišala za 44 na 4.040 milij. din, lani januarja so 6e zvišala posojila za 27 na 4.096 milij. din. Promet in tečaji borz Tudi februarja je bil promet na naših borzah prav znaten. Znaša) je v efektih 36 milij. din (januarja 1937 27, februarja 1938 51 milij. din), v devizah in valutah pa 309 (332, 241) milij. din. Skupno je dosegel v prvih dveh mesecih letos efektni promet na naših borzah 63 (lani 75) milij. din, devizni in valutni pa 641 (588) milij. din. Naslednja tabela nam kaže razvoj tečajev državnih papirjev januarja in februarja letos ter februarja lani; febr. 1938 Jan. 1939 febr. 1939 vojna Skoda 453.51 473.35 374.24 7% invest. p oso. 99.20 100.25 100.90 S agrarji 60.50 60.65 61.05 6% begluške obv. 90.00 90.43 90.48 Tudi v sedanji krizi so se tečaji državnih papirjev dobro držali, ker je Državna hipotekama banka uspešno intervenirala na efektnem tržišSu. Take intervencije smo pogrešali v lanski septembrski krizi, ki veliko doprinaša k pomirjenju. — Promet na naših borzah, ki je bil še v začetku preteklega tedna živahen, ker je morala Državna hipotekama banka prevzeti večje količine papirjev, je poslal znatno manjši, ker je ponudba papirjev zelo izostala in se zalo tudi tečaji drže dobro. Cene padajo Ze 24. marca smo objavili, da se je indeks cen na debelo, ki ga izračunava Narodna banka, za 55 proizvodov padel od januarja na februar od 77.5 na 76.6. Sedaj navajamo še naslednje skupine iz našega indeksa cen v februarju lani, januarju in februarju letos (podlaga 60 vedno cene v letu 1926 kot 100): Cene na debelo; febr. 1938 jan. 1939 febr. 1939 skupni indeks 79.9 77.5 76.6 rasti, proizvodi 87.1 86.9 85.8 živina in proizvodi 67.2 64.1 61.9 miner, proizvodi 91.8 90.8 80.8 industr. proizvodi 80.1 76.6 76.5 Iz tega pregleda je razvidno, da je znižanje indeksa cen od januarja na februar letos pripisovati v prvi vrsti znižanju cen živine in njenih proizvodov, kar je zopet v zvezi z nižjim tečajem marke na naših tržiščih. Cene na drobno: febr. 1938 Jan. 1939 febr. 1039 Belgrad Zagreb Ljubljana Skoplje Sarajevo 10. glavnih mest Tudi indeks cen na drobno kaže od januarja na februar 1939 zmanjšanje, ki se pozna v vseh mestih. V Zagrebu je n. pr. februarski indeks cen celo nižji kot je bil februarja lani. Indeks cen na drobno izračunava Narodna banka na podlagi podatkov o cenah 50 proizvodov, ki so isti za vso državo. Promet Število natovorjenih vagonov je od januarja na februar 1939 naraslo od 110.000 na 116.000 (lani od 117.000 na 123.000). Letošnji sezonski dvig je slabši kot lansko leto. Državna rečna plovba beleži v januarju 1939 22 milij. preloženih kilometrskih ton (decembra 1938 53, januarja 1938 20 milij.). Pomorski promet izkazuje, da je prišlo meseca januarja 1939 v naša pristanišča ladij s to-nažo 1,307.000 ton (decembra 1938 1,343.000 ton, januarja 1938 1,233.000 ton). 91.7 97.6 97.0 91.0 90.9 90.9 87.7 92.5 90.6 93.6 98.7 96.6 87.9 88.2 88.1 90.1 83.5 92.5 Oglejte si ■ M « mmtf&i M ki bodo razdeljene med naročnike »Slovenca«, pri sledečih tvrdkah: Radijske aparate: pr! tvrdki Radio, d. z o. z, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Razno blago za obleke itd.: pri tvrdki >Ma-nica«, Mestni trg, Ljubljana. Ure: pri tvrdki J. Vilhar, Sv. Petra cesta 36, Ljubljana, in pri tvrdki Ignac Jan, Maribor. Nevestine bale: pri tvrdki F. I. Goričar, Svetega Petra cesta 29, Ljubljana. Kolesa: pri tvrdki J os. Goree, Tyrševa c. 1, Ljubljana. šivalni sfroj: prt tvrdki Ign. Vok, Tavčarjeva ulica, Ljubljana. Motorno kolo: pri J. Praprotnik, Domžale. Harmonike: pri tvrdki Meinel in Herold, Maribor. Porcelanaste namizne garniture za čaj, kavo itd.: pri tvrdki F. Kollman, Mestni trg 16, Ljubljana. Razne garniture emajlirane posode — garnituri pribora ild.: pri tvrdki Fr. Stupica, Gospo-6vetska cesta 1, Ljubljana. Naročite »Slovenca« takoj, da boste deležni bogatih nagrad! švicarsko kmetijstvo »Poljoprivredni glasnik«, kmetijski list, ki izhaja v Novem Sadu, je do sedaj izdal že več posebnih številk, v katerih opisuje kmetijstvo posameznih naprednih dežel in držav. Tako je bila prva Slovenija, ki ji je posvetil celo številko. Sledile so ji Češkoslovaška, Nemčija, Danska, Ho-landska ,Bolgarija in Amerika. Sedaj pa je prišlo na vrelo švicarsko kmetijstvo, ki je bilo že dolgo vzor našemu zlasti glede živinoreje in mlekarstva. Naši strokovnjaki so radi zahajali v Švico ne samo po živino, ampak tudi po nasvete in mnogo jih. je,< bilo, ki so si tam nabrali praktičnih izkušenj za naše kmetijstvo. Pa tudi mnogo naših kmečkih fantov je tam prakticiralo. Švica pa ni samo zgled umnega kmetijstva, ampak tudi kmetijske organizacije in stanovske zavesti, saj je njena kmečka zveza »Bauernbund« vzor vseh 6lanovsko-kniečkih organizacij v drugih državah in tudi naše kmečke zveze. Zato bo vsak kmet, ne samo kmetijski strokovnjak, rad 6egel po tej številki, da se v njej podrobneje pouči o kmetijskih in kmečkih razmerah v tej državi. Zanimivi so zlasti naslednji članki: Švicarska agrarna politika, ki se je morala od leta 1929 dalje zaradi novo nastalih razmer temeljito preusmeriti. Organizacijo in naloge Švicarske kmečke zveze opisuje dr. Laur, ravnatelj tega vrhovnega organa švicarskega kmetijstva, ki zastopa interese kmečkega stanu v javnem življenju. Živinoreja in mlekarstvo sta bili glavni kmetijski panogi, ki Ju e bilo treba v zadnjih desetih letih preusmeriti, da se je rešilo kmetijstvo Švice. — Dr. Durtschi, predsednik Združenja švicarskih kmetijskih zadružnih zvez, opisuje razvoj zadružništva, ki šteje 14.000 društev in zadrug najrazličnejših vrst. Poseben članek je posvečen švicarskemu znanstvenemu poskusnemu delu in kmetijskemu šolstvu. — Najbolj podrobno sta opisani govedoreja in mlekarstvo, ker sta ti dve panogi nekaka hrbtenica celotnega švicarskega kmetijstva. Največja važnost se polaga na tehniko mlekarstva, ki je tudi na višku, da ga ne doseže kmalu še tako napredna država. Zato se pa zahteva od vsakega mlekarskega strokovnjaka, preden je kot tak priznana, dolgoletna praktična izobrazba. — Izmed govejih pasem sta nsjbolj razširjeni in razvili simodolska in rjava švicarska. Vsaki izmed teh t* Tt/MVA^An TUMaKa«. XUna1r T« n| h,..-.! I..JU I" F""' A U u, (11D.CV, naju obe sta tako znameniti, da hodi ves svet po ple-menjake v to državo. Poljedelstvo Švice nima sicer tako izrazitega pomena za narodno gospodarstvo, vzlic temu se mu posveča precej pažnje. O tem priča Zveza švicarskih semenogojskih zadrug, ki streme za izboljšanje rastlin s primerno vzgojo in odbiro semena. Večjega pomena je proizvodnja in predelava sadja, ki ima namen izkoristiti vse novejše pridobitve, da se sadje predela v čira cenejšo brezalkoholne pijače, sokove in mezge. Švicarski sladosok je najcenejši in najokusnejši in nosi sadjarstvu lepe .dohodke. Tudi grozdni mošt 6e predela v sladosok, ki prinaša vinogradništvu več koristi kot vino. Švica ima namreč tudi nekaj vinogradov. Vse članke v tem švicarskem zvezku »Poljo-pr vrednega glasnika«, ki obsega 32 strani z 80 slikami, so spisali voditelji švicarskega kmetijstva, ki so o njem podali najbolj jasno sliko. Zato si naj vsakdo, ki se zanima za napredek v kmetijstvu, natančno prečita ta zvezek. Zagrebška borza v letu 1938 ,n->oIz P°slovnega poročila zagrebške borze za 1938 posnemamo tele podatke: . Skupni promet borze se je lani zmanjšal od 1,846.97 na 1,752.4 milij. din. To zmanjšanje je pripisovati zmanjšanju deviznega prometa od 1 milij. 767.2 na 1,661.55 milij. din, nadalje valutnega prometa od 10.2 na 8.2 milij. din, Nasprotno |e narastel blagovni promet od 23.5 na 26.5, efektni pa od 46.0 na 56.1 milij. din. Število članov borze se je zmanjšalo od 355 na 343, od tega v Zagrebu od 215 na 209, v ostali državi od 110 na 106, število inozemskih članov pa je padlo od 330 na 28. Iz Slovenije ima zagrebška borza 18 članov. Borzne finance izkazujejo povečanje dohodki 2.885 na 3.105 milij. din in prebitka od 1.054 na 1.344 milij. din. Dolg borze se je zmanjšal za 1.2 na 0.8 milij. din. čista imovina je narasla od 22.04 na 22.8 milij. din. Nepremičnine so izkazane po odpisih s 23.1 milij. din. Imovina pokojninskega sklada nameščencev je dosegla že 2.5 milij. din. Borzno razsodišče izkazuje povečanje števila tožb od 3097 na 4267; vtoževana vsota pa se je zmanjšala od 12.2 na 11.3 miiij. din- Borze ». Dne 6. aprila 1939. Svetovne efektne borze PARIZ: ker bo zdaj bona štiri dni počivala, Je sestanek potekel danes bres pravega lanimanja in so nekateri tečaji eelo popustili. LONDON: skoraj nobenih saključkov in lahno popuščanje tečajev. AMSTERDAM: 6ežaveq razvoj na trga. NEW. Y0RK: padec tečajev v prvem deln se-stanka. Denar Angleški funt 238 oz, 258 Nemški čeki 13.80 Ljubljanska, zagreb&ca in norosadska borza ne bodo poslovale do 10. t. m. Prihodnji borzni sestanek bo r torek, dne 11. aprila 1939. Angleški funt je oetal neizpremenjen na 236.10—239,90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70-13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 32 blago, v Belgradu 31.75 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 7.403.338 dinarjev, v Belgradu 3.249.000 dinarjev. V efektih je bilo prometa v Belgradu 653.000 dinarjev. Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 7889 milij. din v primeri z 10.5, 9.277, 8.73 in 10.3 milij, din v prejšnjih tednih. Ljubljana — teža JI s primom? Amsterdam 100 h. gold . . , , 2348.00—2386.00 Berlin 100 mark ...... 1778.62—1796.38 Bruselj 100 befg....... 744.50— 756.50 Curih 100 frankov ..... ^95.00—1005.00 London 1 funt ...,,,, 207.15— 210.35 Newyork 100 dolarjev , , , , '4408.00—4468.00 Pariz 100 frankov ..... 116.95— 119.25 Trst 100 lir . ....... 232.95— 236.05 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.81, London 20.875, Newyork 445.875, Bruselj 75,05, Milan 23.45, Amsterdam 236.70, Berlin 178.70, Stockholm 107.60, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 54.00, Var-. šava 83.75, Budimpešta 87.00, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.30. Helsingfors 9.205, Bue-nos-Aires 102.25. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 465 -468 v Zagrebu 465 denar v Belgradu 466.25—467 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest pos. 100—102, agr. 61.50—63, vojna škoda promptna 465—468, begi. obvez. 89.50—91, dalm. agr. 89—90, 8% Bler. pos. 100—101.75, 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. DHB 101—102, 7% štab. pos. 98—99.25. Delnice: Nar. banka 7500—7600, Trboveljska 190 do 200. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 do 102, agr. 61—62, vojna škoda promptna 465 denar, begi. obvez. 89.50—90 (89.50), dalm. agr. 89-90 (89.50), 4% sev. agr. 61-63, 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos. 93 den;, 7%stab. pos. 98.50—100. Delnice: Priv. agr. banka 218—220, Trboveljska 180—200, Gutmann 35—40, Sladk. tov. Osijek 85 den., Isis 25 denar. . Belgrad. Državni papirji: 7% invest pos. 101.25 denar, agr. 62 denar, begi. obvez. 90.25—90.75 (90.75), dalm. agr. 89.75—90, 4% sev. agr. 61.75 do 62 (62), 6% šumske obv. 88.75 denar, 8% Bler. pos. 100—101,50, 7% Bler. pos. 93 denar, 7% pos. DHB 100 denar, 7% stab. pos. 98.50 den. Delnice: Nar. banka 7600 blago, Priv. agr, banka 215 do 216.50 (216 drobni kom. brez kupona). Žitni trg Novi Sad. Oves: bač., srem. slav. 150—152.50, — Tendenca neizpremenjena. — Promet Srednji. — Borza zaprta do 10. aprila. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov t Dravogradu, dne 5. aprila 1939. Voli I. vrste 4.50 din, II. 4, III. 3.50; telice I. vrste 4 din, II. 3.50, III. 3; krave I. vrste 4 din, II. 3—3.50, III. 2 do 2.50; teleta I. vrste 6 din, II. 5; prašiči špe-harji 9 din, pršutarji 7 din, za 1 kg žive teže. — Goveje meso: prednji del I. vrste 10 din, II. 9, III. 8; zadnji del I. vrste 12 din, II. 11, III. 10; svinjina 15 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18 din, neoprana volna 24 din, oprana volna 30 din; surove kože: goveje 10 din, telečje ll din, svinjske 5 din za 1 kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejma v Kranju, dne 3. aprila 1939. Dogon: 117 volov, 30 krav, 10 telet, 2 junice, 120 svinj, in 101 prašičev. Prodanih Je bilo: 65 volov, 13 krav, 10 telet, 1 junica, 69 svinj in 71 prašičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50 din, II. 5, III. 4.50; telice I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.50; krave I. vrste 4.75 din, II. 4.25, III. 3.75, teleta I. vrste 7.50 din, II. 6: prašiči špeharji 9—9.50, pršutarji 7.75—8.50 din za 1 kg žive teže. — Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 170 do 280 din za glavo. — Goveje meso: prednji del I. vrste 10 din, II. 9, III. 8; Zadnji del I. vrste 12 din, II. 11, III. 10; svinjina 14 do 16 din, slanina suha 22—24 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, volna: neoprana 24 do 26, oprana 34—36 din, surove kože: goveje 8—10 din, telečje 12 din, svinjske 6—8 din za 1 kg. — Cene na debelo: Pšenica 200 din, ječmen 210, rž 185, oves 190, koruza 140, fižol 250 do 350, krompir 80—100, lucerna 1900, seno 75, slama 45; pšenična moka 260—300, koruzna moka 220, ržena moka 275. ajdova moka 400 in koruzni zdrob 250 din za 100 kg. No. 5356/1. Odlok Z ozirom na rekonstrukcijska dela na državni cesti št. 2 Kranj-Naklo odredim po predlogu sek-Ci16 gradnjo drž. ceste Ljubljana-Kranj v smi-ic«m J7 oWSefi!a cestnega reda z dnem 3. aprila 1989 ob 8 dopoldne zaporo te ceste na odseku Fi-v Kranju v km 645.200 do mostu na Pivki v km 648.200 za ves vozni promet. Promet naj se usmeri do nadaljnjega po banovinskih cestah 1-3 (Kranj-Jezersko), 11-112 (Kranj-Goriče) in II-113 fNaklo-Kokrica). Zaporo ceste je dolžna sekcija označiti • predpisanim mednarodnim znakom. Sresko načelstro \ Kranja, 8l. marca Od groba do groba . • • Obisk božjih grobov po ljubljanskih cerkvah Danes bo žalost zavejala po vsej naši deželi; težko bi mogli reči, da bo žalost legla na nas vse, da6i nas bo svetost spominov in cerkvenih dogodkov vse nekako stisnila v onemelost. Toda vsa ta tesnoba bo že vstajala v snažno belino naših kmečkih domov, ki 60 bili za te dni na novo pobeljeni, iz hribov in dolin bo puhtelo novo življenje obenem s toplejšimi sapicami in izza oglov revnih in bogatih hišic se bodo prikazovali otroci prvič v novih pomladanskih oblekcah. Dasi bodo večinoma samo »cajgaste«, pa bodo vendarle z veseljem prigarane za tisti vse svetovni mimohod vsega človeštva, mimo Kristusovega razpela, ki bo danes ves dan ležalo po cerkvah ter sprejemalo nerodne, trpeče poljube na vseh svojih petero ran. In vsa telesa — mala otroška ter odrasla 6e bodo zlomila prav tako v najmanj petero gub, da poiščejo teh svetih petero ran in da tako izkažejo 6vojo ljubezen in najvišje spoštovanje Tistemu, ki je nad vsemi in ki nas s svojo smrtjo in odrešenjem tako globoko in neizrekljivo veže skupaj. Slika pa bo skoraj povsod ista: kapela božjega groba je navadno tam nekje v senčni 6trani cerkve, če le mogoče v stranski kapeli. Vse je zastrto s prelepimi in mnogobarvnimi kulisami tropičnega drevja in ob vsaki strani čuvata grob vsaj po en vojak. Za vsem tem veličastvom pa je nato 6am oltar z grobom, ves v lučkah in svečah, ob vznožju oltarja pa razpelo s Križanim. Težko odmevajo koraki po cerkvah, vmes pa drobno prizvanjajo novi čevlji otrok. Tudi v Ljubljani — spremenjeno življenje Ta slika se skoraj prav nič ne spremeni niti v Ljubljani, kjer bi poslovno življenje mogoče vendarle lahko vtisnilo nekako svoj pečat temu velikemu dnevu velikonočnih praznikov. Kakor na našem podeželju tako se tudi v Ljubljani na Veliki petek razvija življenje na čisto drugačen način, kakor pa ob drugih dneh. V popoldanskih urah se navadno prične veliko romanje Ljubljančanov po cerkvah, kjer obiskujejo božje grobove od Trnovega do Sv. Petra in od Šiške do Sv. Jakoba in do Sv. Družine v Mostah. Ljubljančani pa so na svoje božje grobove lahko tudi ponosni, kajti vsi so umetniška dela in ima večina njih tudi zgodovinsko umetnostno vrednost. Wolf in Langus — slikarja božjih grobov Najbogatejši in najpomembnejši v izdelavi med njimi je pač oni v stolnici, ki ga je izdelal slikar Janez W o 1 f in je sedaj že nad 60 let star. Ta božji grob nima običajnih motivov dreves in vojakov, ampak je izdelan predvsem kot veličasten bogat okvir celi kapeli in oltarju s številnimi zlatimi in srebrnimi okrasi. Dva božja groba je v Ljubljani napravil znani slikar Matej Langus in oba sta sedaj že nad 100 let stara. Pryi je v frančiškanski cerkvi in je star nad 100 let, toda doslej še ni bil obnovljen. V frančiškanskem samostanu ga zelo skrbno hranijo in, je ta grob v, umetnostnem in zgodovinskem oziru pač ena največjih zanimivosti v Ljubljani. Zelo težko ga zmeraj tudi postavljajo vprav zaradi tega, ker morajo zelo paziti nanj, vendar pa ga prav zaradi njegove umetnostne in časovne pomembnosti še vsako leto postavljajo. Drugi Langusov božji grob je pa pri Svetem Petru v Ljubljani. Ta je bil pa izdelan v letu 1838 in je torej sedaj star 101 leto. Obnovljen je bil že prvič pred 50 leti, pred kratkim pa je bil obnovljen še enkrat, in sicer ga je obnovil slikar Jože Potočnik tako, da je popolnoma ohranil Langusovo umetnino. Na tem božjem grobu je Jeruzalem nekaj posebnega kot ozadje, prav tako je na poseben način izpeljana Kalvarija, v ospredju pa je Langus uporabil še motiv egiptovskih piramid. V cerkvi Sv, Jakoba imajo božji grob, ki ga je naslikal Ljubljančan K u n e 1 Pavel, ki se je pa rodil na Češkem. Njegov oče je bil prišel v Ljubljano kot vojaški zdravnik. Njegov sin se je nato pri nas umetnostno udejstvoval in je božji grob v cerkvi Sv. Jakoba naslikal -v letu 1857. V šiški so imeli božji grob dolgo v baraki V šiški pa so imeli božji grob dolgo v eni izmed barak tam za šolskim poslopjem. V isti baraki so bila do leta 1926 tudi vsa cerkvena opravila. Ta božji grob so iz barake nato prenesli v novo ponosno cerkev leta 1926, in sicer imajo tam sedaj božji grob pri oltarju Male Terezike. Seveda je to še zelo skromno za tako ogromno cerkev, toda brž ko bo na razpolago dovolj sredstev, bo tudi nova šišenska cerkev dobila lep in primeren božji grob. Hajvečji božji grob je v trnovski cerkvi Nasprotno pa imajo v trnovski cerkvi božji grob, ki je največji v Ljubljani in torej verjetno tudi največji v vsej Sloveniji. Narejen je bil leta 1854, ko je bil župnik g. Karun. Prav lep božji grob imajo v svoji cerkvi uršulinke na Kongresnem trgu. Božji grob je poslikala uršulinka m. Gabrijela H i n k e , ki je umrla leta 1911, njeno delo pa je dovršila m. Mihaela Merčun, ki je umrla 1911. V samostanih vodijo o svojih članih najbrž samo kroniko vstopa in smrti svojih članov, o njihovih delih pa se tukaj na zemlji ne vodijo računi! Včasih pa je bila prav priljubljena božja pot Ljubljančanov cerkev Božjega groba v Š t e p a n j i v a s i, ki je podružnična cerkev Sv. Petra v Ljubljani. V tej cerkvi 6edaj ni več rednega božjega groba ob teh praznikih, pač pa je cerkev sama z oltarjem tako urejena, kakor je bila cerkev božjega groba v Jeruzalemu. Najpriprostejši pa mora biti še božji grob v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Tam ie taka umetnik na radodarno roko, ki bo tej faipii cerkvi omogoiila cerkveno in lUurgiino opremo, ki bo v stilu z umetnino, ki jo na zunaj razodeva. V svoji skromnosti globoko ganljiv in po ljubezni požrtvovalnih krščanskih rok, ki so ga okrasile, morda najbolj bogat je božji grob v prelepi leseni cerkvi sv. Družine v Mostah, v naši najmlajši ljubljanski župni cerkvi. Tudi tukaj čakajo in molijo, da bi se odprla darežljiva roka, ki bi temu našemu edinemu hramu sv. Družine v Sloveniji pomagala oskrbeti božji grob — a najprej še zidano farno cerkev — kajti prav tukaj, pri sv. Družini, bodo verniki v velikih dneh svetega tedna še najbliže sv. taj'nostim naše vere, katerih spomin slavimo in vsako leto znova doživljamo. Če se je pa v naši slovenski prestolnici okoli naših božjih grobov izkazala naša kvalitetna umetnost, tedaj ne smemo misliti, da bi naše podeželje kaj zaostajalo v tej vnemi, kako čim lepše okrasiti ta največji dogodek svetovne zgodovine. Ko sem zbiral nekaj teh drobnih podatkov, mi je ugledni umetnostni zgodovinar samo vzkliknil, da je velika škoda, da imajo naši ljudje te svoje stvari pač samo enkrat na leto razstavljene in je tako pregled vsega tega zelo težaven ali sploh nemogoč. Naš najslavnejši božji grob Najslavnejši božji grob z našega podeželja pa je oni iz samostanske cerkve v Mekinjah, ki je sedaj v Narodni galeriji v Ljubljani. Ni znano, če je ta božji grob v Narodni galeriji še v celoti ohranjen in če 6e niso deli spet razgubili. Samostanska cerkev v Mekinjah je nato postala farna. Ninon de Lenclos Je bila občudovana radi svoje lepote še pri 90 letih. Zgodovina nam sporoča, da je bila Ninon de Lenclos, velika francoska lepotica občudovana še ko je bila že 90 let stara. Gotovo je, da so jo imenovali čudovito lepotico še, ko je bila že čisto stara. Seveda so se od takrat pojmi o lepoti bistveno spremenili, vendar znamo tudi danes še ceniti brezhiben teint, blesteče čisto in negovano kožo. Ninon de Lenclos je poznala pomlajevalni učinek, ki ga ima mleko na človeško kožo. Med posebnimi prednostmi Milkuderm - umivanja, Milku-derm kožne smetane in Milku-derm mlečno-maščobne kreme, je njihov naravno mlečni izvor. Božji grob pa je izdelal Jelovšek in je star nad 200 let. Ta praznik pa prav tako spremlja še nešteto delnih motivov in drobnih slik, ki so vse prešle v umetnost, še bolj pa v ljudsko umetnost in pesem. Vsak čas in vsaka doba je te slike in motive obdelavala na svoj način, izogniti pa se jim ni mogla. Umetnost in domišljija zajameta človeka v najglobljem snovanju in izsilita primerno obliko doživetju; današnji praznik pa zaveje po vsem 6vetu s tako silo, da spravi tudi zakrknjenca v cerkev, kjer pa se že ne prikloni več samo pred nebogljeno izraznostjo umetnine in domišljije, ampak se mu upogne vrat pred Žrtvijo, ki vodi k Vstajenju. Svete stopnice v Rimu po katerih je hodil Kristus pred Pilata — Dragocena relikvija krščanstva V Rimu, v neposredni bližini Laterana, so »svete stopnice« (scala santa), ki jih je po prastari, zgodovinsko podprti tradiciji iz Jeruzalema v Rim dala prenesti sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Po teh stopnicah, ki jih je 28, je po tem pričevanju hodil Kristus v dneh svojega trpljenja, ker so nekdaj stale pred Pilatovim dvorom. Po evangelijih je šel Kristus po njih trikrat gori in doli: prvič iz hiše velikega duhovna Kajfa, drugič ko so ga pripeljali pred Pilata od Heroda in tretjič po bičanju, ko ga je Pilat pokazal množici z besedami »Ecce homo«. Danes so v stopnice vdelane še druge relikvije Kristusovega trpljenja in so eno izmed središč vseh rimskih romarjev. Vee leto so zelo obiskane, množice se po njih po kolenih vzpenjajo navzgor, vmes molijo križev pot ali rožni venec, najbolj pa so obiskane v velikem tednu, ko se veriga pobožnih romarjev vse dni ne pretrga. Veliko je bilo že ugovorov zoper pristnost te dragocene relikvije krščanstva s strani katoliških in nekatoliških zgodovinarjev, pa noben ni mogel ovreči njihovega zgodovinskega izvora, kakor ga jim pripisuje starodavna tradicija. Te evete stopnice, Kristusov križ, steber bičanja, prt Veronike Ift sulica, s katero je rimski stotnik prebodel Kristusovo 6tran — to so najdragocenejši spomini Kristusovega trpljenja, ki se vsa stoletja hranijo kot zgodovinske svetinje in so v vseh stoletjih uživale veliko spoštovanj, češčenje svetih stopnic sega daleč nazaj v preteklost. Veliko papežev se je že po kolenih pomikalo po njih. Najbolj ganljivo je bilo 19. septembra 1870, ko je šel po njih papež Pij IX., ko se je zadnjikrat peljal po ulicah Rima (cerkev je takrat v siporu z italijansko državo izgubila svojo državo). Pa tudi že prejšnji papeži so zelo častili to relikvijo, v srednjem veku zlasti papeži Gregor IX., Gregor Vil., Pashal 11., Leon IV., Sergij 111. in Hadrijan 1. Nedavno umrli papež Pij XI. je za sveto leto priporočal vernikom, fftij molijo na teh svetih stopnicah in premišljujejo Kristusovo trpljenje. Ko se je po kolenih pomikal po teh stopnicah papež Gregor VII., je na vsaki t«**« <* Svete stopnice v Rimu. Na desni kip Kristu sa in Pilata, na levi kip Judeževega poljuba. Oroslava: Čeveljček Med voj.no je bilo. Na veliki teden. Z mamo sva šli po Poljanski cesti. Majhna sem bila še takrat in težko sem koracala v prevelikih cokljnh. Bil je prelesten dan. Sonce je preplavljalo cesto, 6e bleščalo z okenskih šip in sililo v mračne obraze ljudem, kot da hoče prodreti prav v sredo njihovih žalostnih src. Toda srca ljudi so ostala zaprta. Ne honce in ne skrivnostnosladki čar velikega tedna se jih ni dojimil. Saj so bili tisti dnevi vsi ©n sam veliki petek za vse. Veliki petek brez upanja na veliko soboto. V dolgih procesijah so se drenjali pred prodajalnami in čakali na mleko, kruh, morda na peščico slabega koruznega zdroba — otroci, ki ni bilo nič otročjega na njih, starci, mlade žene, bebci in pohabljenci in vsi so imeli sovraštvo v očeh. Drug drugega je sovražil in mu bil nevoščljiv vsega, živil, na katere so čakali in niorda še zraka, ki so ga dihali. Vsa plemenita ču6tva so bila mrtva Tudi mama je bila namenjena v aprovizacijo. Dvakrat že so ji moko prav pred nosom pobrali. Zdaj je nismo imeli doma niti praha več. Če bo še danes čakala zastonj, ne bomo imeli večerje. Tiho sva Sli. V žalostne misli zatopljeni. Meni je neprestano prihajal v misel mlin, ki sem ga videla pred leti nekoč. Vee okrog so bile polne vreče beie moke. Oh, da bi bila zdaj tam, polno krilo moke bi 6i nagrabila. Tedaj pa se je mama nenadoma ustavila. Na tleh, prav ob robu tlaka je ležal majhen čeveljček. Pobrala ga je. Bil je ličen otroški čeveljček iz tankega usnja z rdečo pentljico na kapici. »Joj, kako je leipl« sem vzkliknila navdušeno in pogled mi je kar nehote ušel na moje jerodne surovo zbite coklje. »Le kdo ga je izgubil?« je bilo mami težko. »Majhen otročiček je moral biti. In čeveljček je še 6koraj nov. Morda mu jih je prav za praznike podaril kak dober stric. In zdaj ga je izgubil. Bogve, kje joka zdaj sirotek in njegova mamica je žalostna.« Kar videla 6em v duhu ubogega otroka, kako joka za izgubljenim čeveljčkom. In skoraj zavpila sem: »Mama, čeveljček mora dobiti nazaj. Mora ga dobiti.« »Seveda,« se je mama nasmehnila, »ko bi le vedeli, čigav je. Kdo ga je izgubil. Majhnih otrok je veliko v našem mestu.« »Veš kaj,« se je domislila, »uredništvo ,Slovenca' je tu blizu. Nesiva čeveljček tja. Tam bodo napisali, da 6e je čeveljček našel in .Slovenca' bere mnogo ljudi, tako bo otrokova mama najhitreje zvedela, kje je čeveljček.« Šli sva v uredništvo. Varno, kot da je živo bitje, sem nesla čeveljček. Po širokih stopnicah sva speli v prvo nadstropje. Cok, cok, so šklepetale najine coklje. Na zavinku stopnic nama je prišel nasproti mož, precej mlad in visok, ogrnjen v pelerino in s klobukom pomaknjenim na tilnik. Pozdravil je mamo in se prijazno smehljaje sklonil nad menoj. »Kai pa neseš tako dragocenega, da se tako sveto drais?t Mama mu je povedala zgodbo o čeveljčku. Pozorno jo je poslušal. Potem pa mi je vzel čeveljček in si ga položil na dlan in kot sam sebi rekel: »čeveljček, kako majhen in ljubek si in kako čudovito lepo je materino srce. V prahu si ležal kdo ve kako dolgo. Mnogo jih je šlo mimo tebe, marsikdo te je gotovo videl, celo brcnil te je gotovo kdo. Potem pa je prišla mati in te pobrala. Ona edina se je spomnila otroka, ki nekje nebogljen in nesrečen joka za teboj.« Vrnil mi je čeveljček in iztegnil roko proti mami: »Punčka, poklekni pred njo. Kajti mati zasluži to. Mati je najsvetejše bitje na zemlji Majhna si še, dolga je še tvoja pot skozi življenje. Mnogo prijateljev boš morda srečala. Toda zlatega materinega srca ne boš več našla drugega.« Vlažno so mu blestele oči, ko se je sklonil nad menoj in me pogladil po laseh. Nato se je urno okreniil in šel. Brez besed sva strmeli za njim. Ko je zamrl zadnji odmev njegovih korakov, sem vprašala mamo: »Kdo je bil ta gospod, ki je tako lepo govoril?« »Ivan Cankar, pisatelj in pesnik. Ko f>ojdeš v šolo, ga boš bolje spoznala. Njegova mama je že umrla. Zelo rad jo je imel. Mnogo lepega je napisal o njej.« »Kako lepo je govoril — tako lepo... oj, mamica ... < Sama nisem vadela kdaj in zakaj sem jokala. Dolgo je že, odkar se je to zgodilo. Naš veliki Cankar že davno spi pod rušo, toda vsak veliki leden se nehote spomnim tega dogodka, ki je polog spomina na tiste težke dni, kot svetel, drago-cen kristal, neizbnmni v mojem srcu. stopnici izgovoril besede: »Častili bomo meeto, kjer so stale Njegove noge!« Kralj Lotar II. je pred kronanjem na željo papeža Inocenca II. pokleknil na te stopnice in položil svojo vladarsko prisego. Ko je papež Gregor XI. prenesel iz cerkve Sancta Sanctorum v baziliko sv. Petra glave apostolov 6v. Petra in Pavla, je bos šel po teh stopnicah. Tudi nekateri svetniki so do teh svetih stopnic gojili otroško pobožnost. Po njih so romali sv. Filip Neri, sv Ignacij Loyola, Frančišek Ksa-verij, sv. Karel Boromejski pa je hodil po njih skoraj sleherni dan. Sv. Pavel od Križa si je zato izbral svoje bivališče v bližini Laterana, da je mogel vsak dan moliti na teh stopnicah, po katerih je hodil Zveličar. Svete stopnice so veliko središče večnega Rima. Verniki z vseh delov sveta jih obiskujejo že stoletja. Tu slišiš molitve v vseh jezikih. Ziepa ni vernega romarja, ki je prišel v Rim, da ne bi obiskal tudi tega svetišča in tu opravil svoje pohož-. nosti. • ' ..... - ... . •'••< r . <.•■<>. fjov.von <»»•/ Kif.vflr r. »•:>..- i t ,•..•>? f Dr. Vladimir Globočnik-Sorodolski je umrl, kakor poročajo dunajski časopisi, 27. marca t. 1. na Dunaju in je bil tamkaj pokopan 31. marca. Rojen je bil 19. nov. 1860 v Čakovcu, kjer je bil njegov oče, znani kulturni delavec in kasnejši državni poslanec Anton Globočnik, takrat okrajni predstojnik. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in v Trstu; vseučiliške študije pa v Gradcu in na Dunaju. L. 1872. je vstopil v službo pri finančni direkciji v Trstu in bil vpoklican 1. 1889. v finančno ministrstvo na Dunaju. Tukaj je naglo napredoval in postal 1. 1910. generalni ravnatelj zemljiškega katastra in sekcijski šef. Dosegel je s tem tako visoko službeno stopnjo kakor malo Slovencev v avstrijski državi. Na tem mestu je poenostavil in reorganiziral davčni kataster in izdal tudi zbirko zakonov in uredb, ki se tičejo zemljiškega katastra. L. 1916 je stopil v pokoj in živel tudi še po prevratu na Dunaju. Globočnik je bil vedno zaveden Slovenec v službi in izven službe, pravi sin svojega očeta, ki je živel pri njem do smrti. Pokojni mu je bil vdan z nenavadno sinovsko ljubeznijo. Prav do zadnjega leta je vsaj enkrat letno obiskal njegov grob v Postojni. Globočnik se je kot samec udeleževal, kakor malokdo, družabnega dunajskega življenja. Ni bilo prireditve, pri kateri se ne bi bila prikazala visoka, orjaška, pa vendar tako elegantna postava Vladimirja Globočnika. Prištevati ga moramo k najbolj znanim osebnostim predvojne odlične dunajske družbe. Imel je zato mnogo vpliva, ki ga je, ves ljubeznjiv in dobrodušen, uporabljal vedno v korist svojim rojakom, ki so se nanj obračali. Zadnja leta mu je zagrenila res nad vse skromna pokojnina kronskega upokojenca. Večkrat je poudarjal, da ima njegov bivši sluga izdatno višjo pokojnino. Blagemu možu bodi lahka tuja zemlja. Pc. Župnik Franc Bleiweis - 70 letnik Danes obhaja v Mošnjah sedemdeseti rojstni dan g. župnik Franc Bleiweis. Rojen je bil 7. aprila 1869 v Naklem pri Kranju, v mašnika posvečen 21. junija 1894. Služboval je kot katehet pri uršulinkah v škof-ji Loki, kaplan v Mošnjah in župnik v Lešah. L. 1916. je po smrti župnika Jan Kr. Trpina prevzel mošenjsko župnijo. Kol goreč dušni pastir jr širil zlasti češčenje Matere božje. Marijino družbo ki jo je z velikim uspehom vodil na vseh službenih mestih, spisal zanjo več molitvenikov, je tudi v Mošnjah zelo povzdignil. S svojim blagim na stopom si je povsod hitro pridobil srca vernikov, tako da tudi v naši župniji po 23 letih nima nobenega sovražnika Blagemu gospodu župniku-sedemdesetletniku želimo, naj ga Bog še dolgo let ohrani zdravega v uaši sredi i Supijani. novice Koledar 1'etek, 7. aprila: Veliki petek. Herman Jožef, spo-znflvfllec Sobota: Velika sobota. Albert, Škof; Julija. Novi grobovi j + Ana Zupancj Radovljica, 6, aprila. Po širni Gorenjski dobro znano Cajhnovo družino ie zadel hud udarec. Na veliko sredo je po mučnem enotedenskem trpljenju vdana v božjo voljo, previ-dena s sv. zakramenti, dotrpela vsem ljuba in draga Cajhnova mama, gospa Ana Zupane, v 71. letu starosti. Bila je v polnem pomenu besede skrbna mati in modra vzgojiteljica svojim 12 otrokom, od katerih jih še 9 živi. G. inž. Jernej živi na domu, ostali vsak v svojem samostojnem poklicu. Koliko žrtev, stalnih skrbi in dnevno se ponavljajočih težav je bilo združenih z oskrbovanjem in vzgajanjem tako številne družine! Pa naša pokojnica ie bila ona skrbna slovenska mati, ki nase vedno pozablja ter živi in trpi le za blagor in srečo svojih otrok. Res ni na veliki Cajhnovi kmetiji z žago in mlinom manjkalo kruha, a manjkalo ni tudi izredno napornega duševnega in telesnega dela, kar je zlaiti zadevalo Cajhnovo gospodinjo, ako je hotela uresničiti narodni pregovor, da dobra žena podpira tri ogle v hiši. Potrzbne so bile velike moči, da se trdna ohrani slovenska domačija in vzgoji njen številni rod. Te moči je blaga pokojnica črpala v zasebni in družinski molitvi in v stalni zvezi z Bogom po svetih zakramentih Njen nauk, zgled in žrtve niso hile zaman. Narodu ie zapustila krepak rod, ki stopa po njenih stopinjah. Naj počiva v miru in Bog ji bodi bogat plačnik! Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Žalujočim naše globoko sožaijel -f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Pavla Mayerjeva roj. Tomšič, soproga vpo-kojenega načelnika oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Ernesta Mayerja. Za rajno, ki je bila splošno zelo priljubljena, žalujeta poleg g. soproga še sin g. inž. Marjan in hčerka g. Nanida dr. Gračnerjeva. Pogreb blage pokojni-ce bo v soboto ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na Poljanski cesti 15 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim našo globoko sožalje! _ -f- V Ljubljani je umrl g. Leo P a u 11 n , lesni industrijalec. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujoči ge. soprogi in hčerki naše iskreno sožalje! -f- V Ribnici na Dolenjskem je v starosti 60 let nenadoma umrl gospod Konrad Erhovnic, ravnatelj opekirne in starešina gasilske župe v Kočevju. Pokopali ga bodo v soboto ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim domačim naše iskreno sožalje! -f V Jurjevici pri Ribnici je v 61. letu starosti umrl g. Franc Kovačič, posestnik in trgovec. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — pri Sv. Jurju v Prekmurju sta «e poročila g Šmajdek Anton, dipl. tehnik v Veržeju, in Elizabeta Pliberšek, učiteljica v Serdici. Iskreno čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova. Nekaj pripomb k aferi z znamkami za slepa dekleta V marcu so bili ljubljanski, še bolj pa bel-grajski časopisi polni poročil o veliki poneverbi pri akciji z znamkami v korist Doma slepih deklet v Belgradu. Le žal, da od nje niso imele koristi slepa dekleta, temveč je šel glavni, milijonski dobiček " žep Nikole Vinogradova, ki je to akcijo organiziral in ki se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem. Tudi naši kraji so bili preplavljeni s temi znamkami, na katerih so bile naslikane slepa Slovenka, Hrvatica in Srbkinja v narodnih nošah. Ponujali so jih poštni uradi, sprevodniki v vlakih in zasebniki, ki so jih dobili kar po 200 s pripombo, naj jih čim prej prodajo in pošljejo znesek 200 dinarjev. Slovenci so_ kupovali znamke, češ saj so v prid slepim; toda žal, od tega denarja niso imeli slepi nobene koristi. Morda ni vsej javnosti znano, da imamo tudi v dravski banovini več ustanov in društev, ki imajo namen podpirati slepe. Predvsem bi omenili, da imamo v Kočevju zavod za slepe otroke, ki je namenjen njih vzgoji in izobrazbi. Na zavodu se je z odobritvijo banske uprave ustanovil podporni sklad za slepe otroke«, ki nabira sredstva podporo revnih slepih otrok in mladostnikov v času šolanja in po odpustu iz zavoda. Za odrasle slepe imamo Dom slepih v Stari Loki pri Škofji Loki. Dom vzdržuje in zbira sredstva »Društvo Dom slepih«, ki ima sedež v Ljubljani. Odrasli slepi pa imajo tudi samostojno podporno organizacijo »Društvo slepih«, ki je tudi v Ljubljani. Vse te ustanove in društva delujejo ločeno vsako zase, a cilj vseh je — pomagati slepim v dravski banovini. V današnjih časih, ko še zdrav, polnočutni človek komaj najde z aslužka, da se preživlja, so slepi v resnici v težkem položaju. Kljub dobri volji, sposobnosti in veselju do dela, je skoraj vsak slepi vsaj deloma navezan tudi na javno pomoč. Pomagajmo našim domačim ustanovam v korist slepih in lajšajmo tako usodo onih, ki so naj-bednejši med nami! Kamen za slovenski prosvetni dom je res težak, z dobro voljo pa ga zmore vsak! — Peti teden stavke v Mislinji, Lesni delavci podjetja dr. A. Pergerja v Mislinji, ki so bili zaradi nepopustljivosti glede njihovih upravičenih zahtev prisiljeni stopiti v stavko, v svoji upravičeni borbi vztrajajo, čeprav so že minuli štirje tedni, in bodo tudi za velikonočne praznike in po njih vzdržali. Vse stavkajoče delavstvo je organizirano v ZZD in se vidi njegova visoka morala v tem. da so si brezdelje za čas stavke krajšali s tem, da so organizirali uprizoritev dramske igre. Uprizorili bodo na velikonočni ponedeljek ob 15 v prostorih g. Prevolni-ka v Mislinji dramo v štirih dejanjih >Materino srce« in nanjo vabijo predvsem prebivaisivo Mislinje, kakor tudi iz vsega okraia. Prepričani smo, da bo udeležba čim številnejša, ker je čisti dobiček namenjen stavkajočemu delavstvu v Mislinji. — Na velikonočno soboto, dne 8. t. m. denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. — Dru-tvo bančnih zavodov v dravski banovini. — Tudi Poštna hranilnica v Ljubljani bo na veliko soboto zaprta. — Radiofonska oddajna postaja bo drevi ob 20.30 oddajala Haydnovo skladbo za godalni kvartet: Sedem besed Kristusovih Ob 21.15: Orlando Sasso, nizozemski komponist (1530—1594): Spokomi psalm, ki ga bo izvajal radijski komorni zbor, je zaradi svojih stilističnih posebnosti le redko izvajan, zato še posebej opozarjamo radijske poslušalce na to izvajanje. — Lep zgled narodne solidarnosti. V Murski Soboti je bil ob sodelovanju vseh društev sestavljen meddruštveni odbor, ki bo obravnaval vsa narodnostna vprašanja v obmejnem Prekmurju in vodil na-rodnoobrambno delo. Za predsednika je bil izvoljen šef borze dela g. Franc Kerec, za podpredsednika pa prof. Janko Liška. Prvo delo novega meddruštvenega odbora bo ustanovitev pevskega društva in postavitev spomenika prekmurskim književnikom. Za pevsko društvo je že prijavljenih nad 40 pevcev, spomeniški odbor pa je tudi že v glavnem osvojil osnutek domačega arhitekta g. Novaka za spomenik zaslužnim kulturnim delavcem predvojnega Prekmurja. — Senzacionalna aretacija v Murski SobotL V Murski Soboti je bil aretiran prvi kanclist tamkajšnjega okrajnega sodišča g. F. in postavljen v preiskovalni zapor. Aretacija je v zvezi s primanjkljajem 300 tisoč dinarjev varstvenega denarja. Preiskava bo dognala, v koliko je sum upravičen in kako je denar izginil. V Murski Soboti je aretirani užival veliko zaupanje v vseh krogih — Kraljevska banska uprava opozarja, da so vsa mesta policijskih stražnikov zasedena. Zato naj se zadevne prošnje ne vlagajo, ker bi imeli prosilci s tem samo nepotrebne stroške. — Pri »aprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Joscf« erenčice — Knjige Slovenske Matice za 1939 so pravkar izšle, tri redne publikacije in ena izredna. Vse štiri knjige so izvirni spisi in sicer: Fran Petre: Poizkus ilirizma pri Slovencih (374 strani leksikon-skega formata); Anton Ingolič: Soseska (212 strani); Igo Gruden: Dvanajsta ura (pesniška zbirka, 100 strani). Te tri publikacije stanejo broširane 50 din, vezane 86 din. Kot izredna, doplačilna knjiga je izšel spis Alme Sodnikove »De6carte6, njegovo življenje in filozofija« (136 strani, samo kar-tonirano), ki jo dobe Matični člani za doplačilo 10 din. —• Ljubljanski člani lahko dvignejo knjige v Matični pisarni, Kongresni trg 7, vsak delavnik v uradnih urah dopoldne in popoldne, zunanji člani jih dobe po pošti ali preko poverjenikov te dni. — Uprava Slovenske Matice. _ Nov nemški učbenik. Ministrstvo prosvete je odobrilo rokopis nemške čitanke za šesti razred slovenskih srednjih šol, ki jo je spisal dr. Pavel Brežnik, profesor v Belgradu. Knjiga bo na razpolago šolam za prihodnje šolsko leto. — Za velikonočne pirhe se spomnite siromašnih jetičnih, ki nimajo sredstev, niti zdravja, da bi praznovali Vstajenje z istimi občutki kakor zdravi ljudje! Prosimo zlasti- imovitejše sloje, da podpro za praznike protituberkulozni pokret z denarnimi prispevki, ki naj jih nakažejo na čekovni račun it, 15.531. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Državni hipotekama banka, glavna filiala v Ljubljani objavlja, da bo v soboto 8. t, m. zaprta za stranke. — Na milanski velesejem z izletnim avtobusom od 15. do 18. aprila. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3, tel. 2^-50. — 'Krvava fantovska bitka. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo: V Prerodu je vino-toč, v katerem je bilo preteklo nedeljo zvečer več fantov. Dva sta se okrog 8 zvečer podala proti domu. Med potom sta naletela na gručo pijanih fantov. Nastal je prepir, nato pa se je začel pretep z noži, koli ter motikami. Ko sta dva hudo ranjena padla, so se ostali vsi razpršili. Nevarne poškodbe ^ta dobila Alojzij Trunk, ki pa je v ptujski bolnišnici že umrl, ter Brumen Franc, ki mu je zdravnik dr. Čarf iz Ormoža nudil prvo pomoč ter ga z avtomobilom zapeljal v ormoško bolnišnico. Lažje poškodbe sta dobila Prejac Stanko in Frunk Ant. pO dh&GMi BlIllIll^lJlBlIlIllIMlIšMIllltl® * Volitve v Pokojninski zavod v Dalmaciji so se vršile v nameščenski skupini, ker sta bila vloženi dve listi, in to lista Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev in lista Botiča. Prva je dobila 1062 glasov, druga pa 1004. Vsaki listi pripade 5 delegatov. V delodajalski skupini ni bilo volitev, ker je bila vložena samo ena kompromisna lista. * Nov rudnik v Bosni. Združene topilnice železa v Topuskem so odprle nov rudnik v Rakeličih pri Prijedoru. Ugotovili so namreč, da se tam nahajajo pod zemljo velike količine železne rude, ki je i6te kakovosti kakor želeana ruda v Ljubiji, ki je znana kot ena najboljših rud v Evropi, rudnik sam pa je eden največjih. Še letos bodo v Rakeličih in Busnovih postavili visoke peči za topljonje železne rude. /j JOT0" Oglase za velikonočno številko »Slovenca« sprejemamo danes do 4 popoldne Oglasi v časopisju so najuspešnejša reklama za vsako podjetje, še posebno pa ima vsako podjetje interes, da oglašuje v najbolj razširjenem in vodilnem slovenskem dnevniku! Zato oglašujte v »Slovencu«! * Zveza Donave g Sredozemskim morjem je predmet pogajanj, ki so v teku med zastopniki Jugoslavije, Bolgarske in Romunije. Ta zvetza bi obstojala v velikem kanalu, ki bi bil pljven za ladje velike tonaže. Ako bi se ta kanal, ki je mišljen, da bi se končal v Solunu, zgradil, bi se zveza med Donavo in Sredozemskim morjem skrajšala za 1420 kilometrov. Kako potekajo razgovori in kdaj bodo končani, ni znano. Svojčas je obstojal že takšen načrt, da bi se kanal izkopal po dolinah srbskih rek Morave in Vardarja, sedanji raagovori pa temelje na drugi osnovi, namreč da bi bila izhodna točka kanala nekje ob izlivu Timoka v Donavo. Po tem načrtu bi vodil kanal po dolini Timoka v smeri proti Nišu, nato pa po dolini Morave in Vardarja do Soluna. Razdalja med Moravo in Vardarjem znaša 60 kilometrov in ta del bi bilo treba izkopati, medtem ko bi se za ostali del kanala uporabile strug* .Timoka, Morave in Vardarja, katere pa bi bilo seveda treba temeljito regulirati in jih usposobiti za plovbo. Novi kanal« bi bil dolg 550 km in stroški so grobo preračunani na 1 milijardo 800 milijonov din, kar bi se seveda razdelilo med prizadete tri države, to je Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. * Okrog 15.000 zavarovancev ima novi zagrebški Pokojninski zavod, ki je bil nedavno organiziran. Po konstituiranju predsedstva in volitvi ravnateljstva, ki je v hrvatski javnosti zbudila precej prahu, je zdaj na dnevnem redu imenovanje potrebnega uradništva in ureditev poslovnih prosto-» rov v Zagrebu. Ko bo vse to urejeno, bodo ves material, ki se sedaj urejuje in vodi v Ljubljani v posebnih prostorih in e posebnim uradnišitvom, preselili v Zagreb. To se bo zgodilo sredi maja. Pod področje novega zagrebškega Pokojninskega zavoda spadajo področja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Osijeku. Karlovcu in Sušaku, jioleg tega pa so priključili še okraje Darda, Šid in Beli Manastir v donavski banovini, oddvojili pa okraje Kastav, Krk in Rab. Na vsem tem področju je prijavilo 2943 delodajalcev okrog 15.000 svojih nameščencev. Predpisani prispevki znašajo do konca februarja 1939 okrog 36 milijonov dinarjev, stvarno pa je bilo vplačanih okrog 30 milijonov dinarjev. Takoj, ko se material preseli v Zagreb, bodo pričeli uradniiki z revizijami prijav, kajti po zbranih podatkih je okrog 30 odstotkov nameščencev, ki jih njihovi delodajalci niso prijavili, odnosno so jih prijavili z nižjimi prejemki. Računajo, da bo število zavarovancev po izvedeni reviziji in potem, ko se priključi še področje Dalmacije ter nameščenci parobrodarskih društev, preseglo 20.000. * »Žepni tat ,me je olajšal za 24.000 din« ,— tako trdovratno zatrjuje zloglasen vlomilec Gjojeta oba mladinska zbora meščanske šole, sledijo pa tudi čedne telovadne točke. Za zaključek državna himna s krasno alegorijo. c Veleslalom na Okrešlju. Za veleslalom na Okrešlju, ki bo na velikonočni ponedeljek s Savinjskega sedla na Okrešelj, je veliko zanimanje. Boj za prva mesta bo zelo oster, tako da obeta gledalcem zanimiv potek tekme. Frischaufov dom na Okrešlju jo odprt in bo oskrbovan do 16. aprila. c Zuščitno cepljenje prašičev. Prašičjerejcl v območju mestne občine celjske se opozarjajo, da se prične zaščitno cepljenje proti svinjski rdečici konec aprila. Interesenti naj se javijo do 30. t. m. pri mestnem živinozdravniku mestne klavnice. c Razprava proti morilcu Zabukovšku, ki je določena za 13. aprila, bo, kakor smo zvedeli, naj-brže tajna. Morilec Zabukovšek je priznal, da je cK Ivanko Zakrajškovo zastrupil, noče pa priznati, da jo je zadavil, Radovljica Tukajšnji okrajni odbor društva R. K. je priredil v teku zadnjih let že več samarijanskih tečajev. Zudnji v tem času je bil višji samari-janski tečaj, ki se je pričel 14. dec. 1938 ter zaključil /. izpitom 28. febr. 1939. Tečajnikom, ki jih je bilo 20, sta preduvala g. dr. Slivnik Anton, okrujni sanitetni šef, in g. dr. Gantar Janez, zdravnik OUZD. Dne 5. marca 1939 so si tečajniki ogleduli najvažnejše zdravstvene ustanove v Ljubljani. V mesecih februarju in mnrcu t. 1. je bil v Gorjah osnovni samurijanski tečaj, ki gu je priredil tamošnji občinski odbor društva R. K. in katerega je obiskovalo 34 tečajnikov in tečajnic. Izjiite so polagali 2. aprila ter pri tem pokazali, da so res z veseljem, pridnostjo in zanimanjem sledili predavanjem in praktičnim vajam, katere je vodil in imel gosp. dr. Janko Benedik, zdravnik z Bleda. Tako je samarijansko tečaje v nušem okraju v zadnjem času dovršilo zopet čez 50 udeležencev ter sc tako usposobilo, da lahko nudijo svojemu bližnjemu v nesreči prvo pomoč. Jesenice 10-letnica jeseniškega mesta. Deset let je minulo, odkar so bile Jesenice proglašeno za mesto. Je to kratka doba, toda že v tej kratki dobi so Jesenice vidno napredovale. V tovarni dela 1000 delavstva več, kot ga je delalo pred 10 leti. Tu stojijo moderne stavbo in nad sto novih stanovanjskih hiš. ki so kakor vile. Krasna stanovanjska kolonija jo zrasla preteklo leto v Kurji vasi. na Borovljah, na Plavžu in vmes. Napredek Jesenic je napredek vsega okraja — samo, da bi nikoli ne nazadovali. Tekstilne tovarne v boju za bombaž V mariborski tekstilni industriji še vedno straši kriza. Tovarne delajo tako rekoč od danes na jutri in nikoli ne vedo, kdaj bodo morale obrat zaradi pomanjkanja surovin ustaviti. Skladišča za bombaž so skoraj prazna, pri nekaterih imajo še 6tare zaloge, ki se pa naglo izrabljajo, v drugih pa so navezani samo še na kontingente, ki jih Narodna banka skopo nakazuje. Podjetja, ki so imela dober no« in še boljše zveze, so se že pred znanim ukrepom o kontingentiranju, ki je izšel 14. febr,, primerno založila, druga podjetja pa so dobila do sedaj le nezadostna nakazila in to že na račun kontingenta za II. polletje. Prva je bila prizadeta zaradi pomanjkanja bombaža tovarna Doctor in drug, ki je uvedla zaradi tega v predilnici praznovanje, dasi je delavstvo dobivalo mezdo, kakor za normalno delo. Sedaj pa se govori, da si je to podjetje zagotovilo dovoljne količine bombaža, tako da bo lahko nemoteno obratovalo. Pomanjkanje bombaža je tudi vzrok, da se bavi tvornica Zelenka & Co. z načrti preselitve predilnice. Bombaža ima v zalogi še za nekaj tednov, nakar namerava predilnico popolnoma ustaviti ter zaenkrat vse stroje demontirati. V zvezi z vedno večjimi težavami dobave bombaža so se začeli od neke strani našim tovarnam priporočati načrti, da bi svoje obrate preuredili za predelovanje raznih nadomestkov, kakor jih uporabljata danes namesto bombaža Italija in Nemčija. V poštev bi prišla predvsem kotonizirana konoplja in pa nemška »Zellvvolle«. Pri prvem načinu se preparirajo stebla ko.noplje 6 posebnim kemičnim in mehaničnim postopkom na ta način, da razpadejo v takšna vlakna, kakor je bombaž. Ta način bi bil za nas še precej uporaben, ker je produkt iz kotonizirane konoplje zelo trpežen, poleg tega pridelujemo pri nas veliko konoplje; potrebno pa bi bilo seveda kupiti licenco, ki je italijanskega izvora, ter zgradili tvornico, ki bi vršila kotoniziranje konoplje in lanu. Zato pa bi bil potreben velik kapital, poleg tega pa je pri nas konoplja precej draga, ker predstavlja za nas važno izvozno blago, katerega kupuje predvsem Nemčija, izvaža pa 6e tudi v neklirinškc držaye. Se manj pa prihaja za nas v poštev uporaba nemške lesne volne (Zetlwolle), ki se pridobiva iz lesa. Nadomestek je dražji kakor bombaž, v kvaliteti pa mnogo 6labši. Blago iz mešanice bombaža in lesne volne 6C po pranju rado lomi in je manj trpežno. Tovarne pa bi imele povrhu še nove stroške za preureditev tkalnih strojev, ker je način tkanja drugačen, kakor pri bombažu. Naravno, da so tovarne zavrnile V6e takšne poskuse, že z ozirom na odjemalce, ki bi 6c gotovo branili dražjega in slabšega blaga. Tekstilne tovarne pričakujejo, da se bodo pri nas razmere izpremenile po znanih izpre-membah v vodstvu Narodne banke in da bodo podjetja dobila zopet dovolj deviz za nakup bombaža na razpolago. m Slovesnosti Vstajenja se bodo začele v stolnici jutri na Veliko solioto ob 18.30. Blagoslovitev jedil v stolnici bo jutri ob 14, 14.30, 15, 15.80 in 16. pri roženvenskem oltarju. Na Koroški cesti 79 bo blagoslovitev ob 14.30, v stolnem župniišču jx> vstajenju; na velikonočno nedeljo pa ob 6 in 7 v cerkvi. m Dvanajsteri mariborski apostoli. Svetj obred umivanja nog je prevzvišeni go»|>od kneaoškof la-vantiineki na letošnji Veliki četrtek opravil na dvanajstih mariborskih starčkih, od katerih je bil najstarejši Jurij Gor ju p , in sicer 86 let. Starost vseh starčkov skupaj znaša 897 let. m V cerkvi sv. R. Telesa bo drevi ob pol osmih zadnja postna pridiga in križev pot. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi dne 16. aprila ob dveh popoldne na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo. Čisti dohodek tombole je namenjeni »Domu revežev«. Daril je okoli 350. Vsaka tablica stane le 2.50 din. Občinstvo se naproša, da z nakupom tablic podpre stremljenje Krščanske ženske zveze po domu za reveže. Glavni dobitki so razstavljeni v izložbi tvrdke Novak v Jurčičevi ulici. m Pogreb Cirila Lovca, Čevljarskega mojstra na Glavnem trgu, ne bo na pokopališču na Pobrežju, marveč v Studencih danes popoldne ob pol 17. uri. m V Maribor je prišel umret. V ne-kein tukajšnjem prenočišču je umrl včeraj 50 letni inž. Jožef Herman, rodom iz Christhofsgrunda v nemških Su-detih. Inž. Hermann je bil bolan na jetiki ter 6e je mesec dni zdravil v Dubrovniku. Zdravniki pa so mu svetovali, naj bi izpremenil podnebje ter so ga poslali v Maribor. Pred nekaj dnevi je prišel, bil je pa že tako oslabel, da mu tudi mariltor-ski zrak ni mogel več pomagati. Včeraj je nagle smrti umrl. Truplo pokojnika ie bilo prepeljano v mrtvašnico, policija pa je obvestila njegove svojce v Nemčiji. m Razstava osnutkov lepakov za VIII. Mariborski teden se nahaja v razstavnih prostorih Mariborskega gradu. Odprta jo danes od 8 do 12 ter od 14 do 18. Vstop prost. m Obrtno gibanje. Meseca marca je mestno |X>-glavarstvo izdalo 9 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo izbrisanih 12 starih obrti iz obrtnega registra. m Izpopolnitev praznih mest pri mestnem knjigovodstvu. Zaradi upokojitve sta se izpraznili dve uradniški mosli pri mestnem knjigovodstvu. Mestno poglavarstvo je razpisalo službo mestnega finančnega jurista l. kategorije, in službo mestnega finančnega uradnika II. kategorijo. Prošnje so morajo oddati do 20. aprila. m Tudi druga dražba ni nspela. Te dni je bila žo drugič sodna dražba Delavske pekarne, ki pa le bila brezuspešna. V roku enega meseca sedaj lahko upniki predlagajo ponovitev drafto. Ce bi pa tuiii ta ne uspela, potem se bo draZbeno postopanje ustavilo. m Iz čebelarskega društva. Na našo notico, ki smo jo prejeli iz vrst mariborskih čebelarjev in ki smo jo objavili ix>-l naslovom »Iz dežja pod kap«, nam predsednik g. Ivan Dšura iz Zg. Hadvanja sporoča, da jo sedež zveze čebelarskih jx>družnic sedaj v Mariboru in ua imajo člani do svojega predsednika le pol ure. m Umrla je soproga upokojenega želez, strojevodje gospa Agata Gerlič, stara 54 let. Blagi pokojinici naj sveti večna luči m SK Maraton. Spja tehničnega odbora je danes zvečer ob šestih v običajnih prostorih. Razglas. Na podlagi določb § 16 društvenih pravil, sklicujemo redni občni zbor društva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. aprila 1939 ob 9 v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje rednega občnega zbora, 2. poročilo načelslva, 3. poročilo pregledovalcev rilčunov, 4. sklepanje o razrešnici, 5. predlog člana g. podpolk. Cvirna in tovarišev. Sklepanje o združitvi našega društva upokojencev z banovinskim društvom drž. in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani itd. 6. Volitev novega društvenega odbora za dobo treh let, 7. sklejianje o spremembi društvenih pravil, 8. sklepanje o došlih predlogih in pritožbah članov, 9 slučajnosti. — Maribor, 4. aprila 1939 Dr. Kronvogel, 1. r., predsednik; Koudel-ka, I. r., zač. tajnik. m Z brzojavnega droga je padel v Podvelki 55 letni tovarniški delavec Ivan Sušek ter si zlomil desno nogo in zadobil hude notranje jroškodbe. m Na trebuh sc je nabodel. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je padel 12 letni posestnikov sin Vladimir Stuber s hleva. Fant je priletel na desko, iz katere je štrlel dolg žebelj ler so je nabodel na trebuh. Žebel mu je ranil čreve.sje. m Dva prekupčevalca s hranilnimi knjižicami, Kari Mahorič iz Ptuja in Kari Križanec iz Budine, sta se danes zagovarjala pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča, ker sta z raznimi manipulacijami s hranilnimi knjižicami, ki sta jih izvršila 1. 1937, oškodovala nekaj strank. Križanec se je poleg tega moral zagovarjati še zaradi lažne prijave, ki jo je napravil na ptujski davčni upravi proti f>osestniku Marku Korošcu in njegovi ženi Uršuli, češ da sta ga nagovarjala naj proti nagradi ubije inšpektorja davčne uprave v Ptuju g. Alberta Primca. Oba obtoženca je sodnik »zašil« za tri mesece in s 600 din denarne kazni. Gledalce Potek in sobota zaprto. — Nedelja, 9. aprila ob 15: »Partija šaha«. Znižane cene; zadnjič. — Ob 20: »Dijak prosjak«. Premiera. Izven. — Ponedeljek, 10. aprila ob 15: »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Ob 20: »Matura«. Znižane cene. Zadnjič. Varšava v umetni megli. Na Poljskem so pred kratkim preizkusili obrambno mož Varšavo proti napadom iz zraka. Na sliki prizor ob umetni zameglitvi poljskega glavnega mesta. Okrog in okrog mesta so bili postavljeni aparati, ki so kmalu izbruhali toliko megle, da mesto ni bilo več vidno. KULTURNI OBZORNIK Wolf-Ferrari: štirje grobijani Svojevrsten humor, ki se veže deloma že z rahlo satiro, je zajet v Wolf - Ferrarijevi operi »štirje grobijani«; v operi, ki jo bila na našem opernem sporedu že pred štirimi leti, ki pa se je sedaj v prenovljeni obliki zopet povrnila. V njej je z dramatske in glasbene strani upodobljen kos življenja na prav svojevrsten način, zapopaden v posebnem ustroju skladateljeve duševnosti. Izredna sposobnost za opazovanje, kateremu se tanko odziva notranje doživetje in prehaja v živahno fantazijo — vse je postavljeno na dobršno mero nezaupljivosti in nevernosti, ki značilno pobarvata sproti vsak del ustvarjanja. Tako postaja razumljivo, odkod so dobili tudi »Štirje grobjuni« svojo dano podobo; zakaj se na diamatsko vsebinski strani, ki zajema del prav za prav dobrodušnega življenja družin in njih zasebnih odnosov, ob pikrem nasmešku odkrivajo svojstva, ki podirajo idealno predstavo udobnega sožitja in mu podstav-Ijajo zanjke, ki groze vedno znova spodnesti ugodno pričakovanje; zakaj režejo v najbolj idilične prizore ostra nasprotja prav goldonijevske grobosti in z nekim prikritim užitkom parajo šive mehkih odel, da odstro vse prikrite nedostatke. Res, da se vrši vse to v obliki, ki ne žali estetskih postav; vendar pa zapusti celota v vsem užitku majhno skrito želo, ki prav v dnu duše zapeče. — Iz iste nezaupljive duševne usmerjenosti pa je razumljiva tudi skladateljeva glasbena pot, ki ga vodi stran od vseh novodobnih naporov in dognanj nazaj v skoraj dvestoletno preteklost, kjer se ustavlja ob benečanski operi in njeni posebni kakovosti, oprti predvsem na sočno melodijo in lepo petje. A to le v nazoru. Zato \Volf-Ferarrijeve melodije niso goli posnetki italijanskega baroka, temveč se stikajo z njimi le v osnovnem stremljenju; v ostali resničnosti pa so plodovi neke posebne zveze med nemško in italijansko tipiko, ki povzema tudi še poznejše slogovne sestavine. Posebej v tej operi taka glasba ne more zatajiti osnov stare italijanske opere buffe, a se istočasno javljajo v njej odmevi sočne južnaške melodike in sestavine nemških oblikovnih načel tja do romantike. V takem mikavnem, dasi nekam reakcionarnem okviru pa se je izpela močna umetniška duša in zato je našla Wolf-Ferrarijeva glasba iskren dostop do poslušalstva, ki umetniku verjame, čeprav jemlje na znanje njegovo nezaupljivost do mlajšega glasbenega razvoja. Uprizoritev je dobila novo obleko. Celotni slogovni zasnutek je bil prestavljen v predklasično okolje in s tem je bila ustvarjena posebna ajmo-~fera, v kateri se je značaj dela ugodno poživil. Režiser Robert Primožič je dal tako zasnovani idrski podobi živahen obraz. S pridom je uporabil posebno razpoloženje, ki ga ustvarja vzpostavljeni slog in je v njem lepo razgibal življenje oseb, ki ga je obenem ugodno povezal z glasbeno podobo. V jako lepem scenskem okviru, ki ga je ustvaril arhitekt Franz, je zadehtelo življenje in se raz-pelo v bogatem razpoloženju; predvsem v prvih treh slikah — dočim je to življenje na žalost občutno uplahnilo v zadnji sliki, ki je veliko pre-inračna za osnovno humorno razpoloženje, ki bi se moralo prav tu še posebno svetlo razigrati, da bi izzvenela celota v jasen odmev. — V podrobnosti lepo in slogu primerno izdelana glasbena stran, ki jo je vodil dirigent dr. Švara, je dvignila v učinek tudi to stran dela. Mikala je glasbeno uho svojstvena odtehlanost glasbenih misli in njih plastična podoba. »Štirje grobjani«, ki so bili mestoma 6koraj preostro zarisani, 60 našli dobre oblikovalce. Na čelu jim je bil Lunardo basista Julija Betetta, ki je ustvaril komično poudarjeno in ostro izrazno podobo in jo s pevske strani z ozirom na belkan-tistično osnovo res plemenito dopolnil. Trgovec Simon mu je bil prijetno ravnovesje, v kolikor ga je basist Drago Zupan postavil na ostro buffonično podlago in ga na njej veselo zaokrožil. Mauricio baritonista R. Primožiča je bil v karakteristiki dograjen, pa kar prebučen in prenasilen za ostali krog, kateremu bi se mogel dobro prilegati, ko bi si vsestransko skrčil dimenzije. Lupšov Cancian je imel 6icer še nekaj potez začetništva, a njegov značaj je bil v igri in petju dosledno in ugodno zastavljen. Med mrkih grobjanov ženami in hčerami ter njihovimi ljubčki so bile postave tudi s pridom oblikovane. Margareta altistke Kogejeve ee je gibala na primernem ravnovesju med zadnjo mladostjo in med častitljivo priletnostjo, kamor bi pristojalo še nekoliko več zastavnosti. Felice ge. Poličeve je ugodno nosila s seboj dobršno mero trdovratne in ukazujoče zapeljivosti — in to bolj v igri, kot v petju. Sopranistka Heybalova je bila za teto Marino kar premladostna — znatni talent ne more še prav preko zaprek do skladne zunanje podobe, ki se pa zaenkrat v petju bolje jasni kot v igri. Mnogo prikupne mladostne svežine je dala v igri in v petju Lunardovi hčerki Lucijeti sopranistka Ribičeva ter je poglabljajoč svojo pozornost zelo mikavno združila srčno toplino z navihano razposajenostjo v okviru tehtnih zunanjih oblik. Kot mladi zaročenec je v šaljivih situacijah prikupno zrastel v celotni okvir tenorist Banovec. Zadržano plemenitost je dobil v nastopu grof Riccardo, ki ga je ubrano oblikoval tenorist gosp. Št. Marčec. — Tako je dosegla nova predstava v celoti resno podobo, ki utegne uspešno privlačevati gledališko občinstvo. V. U. Fr. Bezlaj: Oris slovenskega izgovora Razprave znanstvenega društva v Ljubljani. 17. Filološko-lingvistični odsek 5. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1939. Za Isačenkovo razpravo Narečje vasi Scle na Rožu, je to že druga študija, ki je izšla v kratki zadnji dobi iz slovenskega jezikoslovja. Medtem ko jfr Isaicnkova študija vzeta iz slovenska dia-lcktologije, je pričujoča Bezlajeva razprava posegla v slovenski knjižni jezik, in sicer v njegov pravilni izgovor. To je prva podrobna študija o izgovoru našega knjižnega jezika, temelječa povsem na eksperimentalnih dognanjih. Obenem pa je druga razprava iz tega področja, kajti prva je pred 12 leti napisal prof. Jokob Šolar v ČJKZ, in siccr o slovenskih intervokalnih nosnikih m in n, Napredek Bezlajcve študije mimo Šolarjeve je v tem, da je Šolarjeva temeljila predvsem le na subjektivnih opazovanjih, medlem ko je pričujoča Bezlajeva razprava plod eksperimentalnih fonetičnih raziskavanj pri petih različnih subjektih. Bezlajeva razprava pa je tudi plod pisateljevih študij pri češkem fonetiku v Pragi Chlumskem, ki je pred kratkim na Češkem umrl. Pisatelj se poslužuje za 6voja dognanja istih metod, kakor se jih je naučil pri Chlumskem, namreč poskusov določitve po/sameznih glasov z umetnim nebom, z barvanjem, s sajastim papirjem, z Grandgentovo pripravo za merjenje čeljustnega kota, 6 fotografiranjem, z rentgenskimi posnetki, s kimografom, s diapasonom ter mikroskopom. S temi različnimi metodami moderne eksperimentalne fonetike je pisatelj obdelal izgovarja- vo slovenskih knjižnih konzonantov, vokalov, kvantitete in akcenta, pri čemer je posebej obravnaval dolgo padajoče, dolgo rastoče, kratko padajoičc in kratke nenaglašene vokale, končno pa še melodijo, ki obstoji v knjigi iz samih podob. Za vsak soglasnik in samoglasnik je napravil Bezlaj navpični in v o do r a v n i. prerez v,seh artikulacijskih organov v legah, kakor jih zavzai mejo pri tvoritvi tega ali o,nega glasu v slovenskem knjižnem jeziku. Tako moremo reči, da so te podobe 6 fotografskimi in rentgenskimi posnetki ter različnimi diagrami vred osnovno jedro te študije, pa je zaradi tega besedila v študiji prav za prav samo pojasnjevanje teh odlično izdelanih podob. Prav je, da za vsakim analitič -no obdelanim poglavjem sledi kratek sintetični pregled vseh dognanj v tistem poglavju. V jx)dobno eksperimentalno fonetično razpravo bi seveda poleg analitičnega dela, kar v glavnem ta študija je, spadalo tudi še sintetično obravnavanje vokalnih soseščin, zlasti zloga, pa končno tudi besede in stavka ter celotnega ritma. To,da, ker pomeni ta študija prav za prav šele začetek eksperimentalne fonetike v našem slovenskem jezikoslovju, je pričujoča študija povsem dosegla svoj namen, 6aj nam je hotela podati samo o r i 6 slovenskega knjižnega izgovora. Na ojsnovi te študije bo vsekakor treba delati še da-ije, dokler ne dobimo popolnih in dokončnih študij iz področja moderne eksperimentalne fonetike, aplicirane na naš knjižni jezik, pa pozneje seveda tudi na naše dialektološke posebnosti. Pred dvema dogodkoma v ljubljanskem gledališkem življenju It 1 Angleški Hamlet v Operi Pred gostovanjem Dublin Gate Theatra pod upravoMr. Hilton Edwardsa in Micheal Mac Liammoira v Ljubljani 11. t. m. Dublin Gate Theatre uživa svetoven sloves, Jato mu ni potreba posebnih priporočil. Vendar pa njegova slava ni stara in se ne opira na tradicije. Gledališče obstoja šele 10 let. V jeseni leta 1928 sta ga osnovala dva mlada igralca: Anglež Hilton Edwards in Irec Mac Liammoir, ki sta, še nepoznana in brez vsakršne pomoči priredila v neki majhni dvorani v Dublinu prvo igro: Pcer Gynta. 2e osem let delata v lastnem gledališču ter imata na sporedu čez 200 komadov najboljših angleških in tujih pisateljev. Vse igre je zrežiral Hilton Edwards 6am, načrte za inscenacije in kostume je izdelal zelo kusno Micheal Mac Liammoir, poleg tega igra vselej eden izmed njiju glavno vlogo. Dasi sta izvrstna igralca, ni bil njun cilj ustvariti gledališče, ki bi podčrtavalo njuna talenta, temveč sta ustvarila zelo skladen ansambel mednarodnega značaja. Vprizarjala sta igre na Angleškem, v Ameriki, v Egiptu, na Malti, na Grškem in sedaj jih vprizarjata še v šestih različnih evropskih državah. Šest mesecev na leto igra ansambel v svojem gledališču, o.stali čas pa porabi za gostovanja, medtem ko oddajajo svoje gledali-lišče drugim podjetjem. Po zaslugi British Coun-cil-a so gostovali preteklo leto v Atenah, kjer so imeli zelo uspelo sezono, letos pa potujejo po Jugoslaviji, Bolgarski, Romunski in Grški. Dublin Gate-Tehatre vrši stalne poizkuse, najti čim bolj odgovarjajoče umetniške oblike in vsako leto je opaziti novo razumevanje in novo prizadevanje. Gledalci ne bnido prezrli, da so stremeli letos, posebno pri vprizarjanju Shakespeareja (pri nas bodo vprizorili Hamleta) za tem, da bi z enostavnostjo igre in opuščanjem vsega nepotrebnega vzpostavili in dosegli čim ožji stik med gledalci in občinstvom, kakršen je pri filmu docela nemogoč. Skratka, prizadevajo si, da bi združili nekdanjo moč besede s sodobnimi zahtevami slikovitega vprizarjanja. Pred novo slovensko opereto: »Vse za šalo« Iz razgovora z libretistom Danilom Gorinškom Ljubljanska premiera izvirne slovenske operete »Vse za šalo« bo na velikonočno nedeljo zvečer. Libreto za opereto je spisal član mariborskega gledališča Danilo Gorinšek, ki ga pozna naše gledališko občinstvo iz gostovanja mariborskega gledališča v »Kralju na Betajnovi«, kjer je igral sodnika. Danilo Gorinšek je rodom Celjan, v Ljubljani je študiral filozofijo, potem pa je opustil študij in se posvetil gledališču. 10 let je že član mariborskega gledališča, kjer igra komične in karakterne vloge, predvsem v Nušičevih komadih,' pa tudi v operetah. Uveljavlja pa se tudi v resnem repertoarju. Kako je nastala opereta »Vse za šalo«? »V operetah, v katerih sem nastopal v Mariboru, sem igral komične vloge in sem si tu in tam nekoliko predelal besedilo ali napravil kak vložek. Vse te stvari so imele vselej velik uspeh in tako je bila odkrita moja — recimo — humoristična žila. Ze delj časa so me prosili različni ljudje, ki se bavijo s kompozicijo, da bi napisal kak operetni libreto, končno sem se zedinil s kapitanom Jiranekom, dirigentom mariborske vojaške glasbe, ki je že komponist dveh operet — bili sta vprizorjeni v Belgradu, da mu napišem libreto. G. Jiranek je deloval dalj časa v Belgradu in Banji Luki in hi i končno prestavljen v Maribor, kjer je dirigent vojaške godbe in tudi kapelnik v gledališču. Njegove kompozicije so muzikalno sveže in imajo to, čemur pravijo Nemci »Schmiss«, to je neko posebno udarnost in razgibanost, ki je pogoj za dobro operetno glasbo. »Vaše ime na literarnem polju nI docela neznano, poznam Vaše otroške »Majdine pesmi«, ali ste razen njih še kaj napisali?« Da, še tri zbirke otroških pesmi in sicer: Pisan svet. Naokrog in Maj. Razen tega še zbirko erotičnih pesmi »Žalostna ljubezen«. Sodelujem tu- Varaždinska Slavija v Ljubljani V nedeljo se bo odigrala za Ljubljano najvažnejša tekma v letošnjem tekmovanju, ki bo značila za Ljubljano obstoj ali pa izpad iz lige, Varaždinska Slavija je močan in nevaren nasprotnik in bo,do morali zato naši fantje napraviti vse, da se rešijo grozeče nevarnosti. V moštvu Slavije bomo imeli priliko pozdraviti njenega vratarja Gašpariča, Ljubljančana, ki je ravno v tujem moštvu zaslovel. V Varaždinu je Ljubljana zgubila s 3:1. Južna Ljubljana (reprez.) : Slavija (Varaždin) nastopita na velikonočni pondeljek pod firmo Juž. Ljubljane proti varaž. Slaviji. Razvajeno občinstvo, ki uživa le pri tekmah našega ligaša, bo to pot prišlo na svoj račun; kajti Jadran in Reka bosta postavila mlade in talentirane ljudi, ki bodo v najbližnji bodočnosti igrali še veliko vlogo. O gostu govoriti je odveč; zadnji njegovi rezultati z Jugoslavijo v Belgradu, Sarajevsko Slavijo, Zemunoin itd. ter dejstvo, da dajo Varaž-dinci tudi večje število svojih igralcev v reprezentanco ZNP, vse to nam zadostuje. Na veliki ponedeljek bo s to tekmo najlepše izpolnjen velikonočni program. Cene so kljub velikim materialnim žrtvam izredno nizke. Igra s predtekmo bo ob vsakem vremenu. Po športnem svetu Tilden podlegel Cochetu V londonskem turnirju poklicnih igralcev je bil zopet Tilden poražen. To pot je bil namreč H. Cochet tisti, ki je premagal Američana z rezultatom 2:6, 6:4 in 6:3. Sedaj je zasedel Francoz drugo mesto za II. Nusleinom, ki je bil v dvojicah z Angležem Don Mashell premagan od dvojice Tilden—Stofen s 6:4, 6:3. Stofen pa je premagal Mashella s 6:0 in 6:4. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo gotova stvar Nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo, ki je določena za 18. maj v Belgradu je gotova stvar. Tako je namreč javil predsednik jugoslovanske nogometne zveze. Kakor sedaj kaže bo angleško moštvo, ki bo zastopalo angleške barve v Jugoslaviji in ostalih mestih kontinentov takole sestavljeno: Wood-ley (Chelsen), Morris (Wolverhampton), Hapgood (Ar-senal), Willingham (Huderflield), Cullis (Wolverham-pton), Mercer (Everton), Matthaus (Stoke Citz), G, W. Hali (Tottenham Hotspur), Lawton (Everton) Goul-den (Westham United), Brook (Manchester City). Za rezervo pojdejo zraven Copping, levi krilec »Leeds Uniteda«, ki se je pred kratkim preselil iz »Arzema-la« v Leeds in potem Broome od »Aston Villa« ki je igral lansko leto v zmagovalnem moštvu Angležev proti Nemčiji v Berlinu. Hali, Goulden in Brook, torej trije napadalci pripadajo klubom druge lige. Zares čudno je, da prevzemajo Angleži v svojo elitno enajstorco kar tri igralce in sicer obe zvezi in levo krilo iz drugorazrednih klubov. Angleška nogometna zveza je konzervativna in se drži gesla: »Ne menjaj zmagonosni timl« Gornja di v reviji »Mladika« in humorističnem časopisu »Toti list«. »Ko ste pisali libreto za opereto »Vse za šalo« ali ste vpoštevali pri tem, kdo bo igral vloge v Mariboru?« Seveda; nekoliko že nehote, nekoliko pa hote, saj olajšani s tem nalogo igralcem in pevcem, če računani v naprej s tem kar zmorejo in če ujki-števam že a priori njihove posebne karakteristike, ki lahko dajo figuram barvitost. »Na kaj ste se posebno ozirali pri sestavljanju operete?« Po mojem prepričanju je glavni sestavni del vsake sodobne operete, ki naj ima uspeh: humor in v zvezi z njim seveda veselost vzbujajoče situacije in besedna komika. Seveda ne sme manjkati tudi sentiment, toda kakor nas je naučila izkušnja, je manj tehtnega pomena kot komika. Moj glavni namen je bil pokazati smešnost človeškega pohlepa in oboževanja bogastva, v to sem skušal vnesti nekoliko satire; moje stremljenje pa je šlo za tem nuditi čim več pestrosti in zabave. »Ali ste v Mariboru tudi že režirali?« Ne; s tem, da je bila sprejeta moja opereta na repertoar ljubljanske opere in da sem jo zrežiral, sem debutiral kot režiser. V glavni vlogi trgovra Revna bom alterniral z g. Danešem-Gradišem, ki jo bo igral na premijeri. »Ali je imela Vaša opereta v Mariboru uspeh?« Bila je edina slovenska izvirna opereta, ki je dosegla v nekaj mesecih 17 repriz (navadno imajo najbolj uspele 10 predstav) ter je imela velik moralni in gmotni uspeh. Upam, da nam bo ostal zvest tudi v Ljubljani. Maša. SI. enajstorica je preteklo leto premagala Irsko z 9 :1 in Škotsko s 3:1. Dalje je premagala tim kontinenta s 3:0 in mnogi od njih so sodelovali o priliki majske turneje na kontinentu. Povratek Brooka v Angleško moštvo je vse presenetil, ker je bil že pred dvemi leti »prestar«, Toda on je zaigral zadnje tekme svojega kluba tako, kakor to more samo kak mlad študent. In to ga je zopet privedlo do novih časti Nuslein premagal Cocheta H. Nuslein doslej še ni bil poražen v mednarodnem tenis-turnirju učiteljev tenisa v Londonu. Francoza Cocheta je premagal s 6:3, 10:8, tako da ni verjetno, da bi mu mogel kdo odvzeti končno zmago. Američan Stoefen je premagal Italijana Palmierija s 6:3, 6:3 in v dvojicah sta Tilden—Stoefen premagala dvojico Cochet—Ra-millon s 6:1 in 8:6. Juniorski pokalni turnir SK Mladike Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos SK Mladika za Veliko noč svoj tradicionalni juniorski pokalni turnir. Poleg prireditelja sodelujejo še juniorji SK Ljubljane, Hermesa in Marsa. Iz tega lahko vidimo, da bo ta turnir, katerega pokroviteljstvo je sprejel ravnatelj Salezijanskega Mladinskega doma g. dr. Al. Tome, zadovoljil obiskovalce nogometnih tekem. Ličen pokal bo nagrada zmagovalcu turnirja, dočim prejme zmagovalec tolažilne tekme prvovrstno nogometno žogo. Turnir se vrši na velikonočno nedeljo in na velikonočni ponedeljek dopoldne, obakrat e pri-četkom ob pol 10. III. veliki table-tenis turnir za prvenstvo dravske banovine priredi SK MLADIKA 15. In 16. aprila 1939 v dvorami SK Mladike na Kodeljevem. Igra se v soboto od 19 do 22 za moštva in v nedeljo od 9 do 12 in od 14 do zaključka turnirja. — Prijave se sprejemajo do dne 14. aprila na naslov SK Mladika, p. Moste-Ljubljana. Žrebanje se vrši pol ure pred pričetkom, ob prisotnosti kapitanov. — Igra se po pravilih JTTZ z New Vila žogicami. Pravico sodelovanja imajo vsi klubi včla. njeni v JTTTZ in njih igralci. Vse partije se odigrajo po čistem coup sistemu do kvar. finala pod a) na best of three, finale pod b) pa best of five, ki se igra po sistemu vsak z vsakim. Moštvo tvorita dva igralca za single in en (I) double pnr po Daviš coup sistemu. Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo plačati prijavnino no glede na to ali igrajo ali ne. Discipline: a) moštva 25 din; b) single gospodov M din; c) single juniorjov 10 din; d) double gospodov 20 din. — Protesti se uvažujejo le v pismni obliki najpozneje po odigrani partiji s priloženo kavcijo 30 din, ki se vrne, če se protestu ugodi. — Zmagovalci skupin a), b) in c) dobe prehodne pokale, ki se morajo vrniti sedem dni pred pričetkom turnirja nepoškodovani prireditelju. V trajno last se dobi pok 1 po trikratni zaporedni zmagi ali petkrat v presledkih. — Prvi štirje vsake skupine dobe diplome. Zmagovalec pokal, ostali trije pa lepa in praktična darila. Igralci morajo biti vodstvu na razpolago. SK Grafika. Za nedeljsko gostovanje z SK Bratstvom na Jesenicah določam sledeče igralce: Bačak, Tomažič, Martinčič, Trobevšek, Bončar, Vili, Usnik, Jankovič, Kolarič, Potrato, Žagar in Gestrin. Vsi navedeni naj bodo točno ob pol 12 pred glavnim kolodvorom. — Načelnik. STK MOSTE. Igralci prvega moštva naj bodo na Velikonočni ponedeljek točno ob 2 popoldne na igrišču Jadrana. Kdor bi bil res tehtno zadržan, naj to (»poroči načelniku. 2SK HERMES - NOGOMETNA SEKCIJA. Opozarjam igralce vseh skupin, da bo danes v petek, dne 7. aprila običajni redni sestanek v gostilni Belič (Kr-žič) s pričetkom ob 19.30. Udeležba zaradi prihodnjih tekem za vse igralce strogo obvezna. PLANINCI - KAM ZA PRAZNIKE! Letošnje velikonočne praznike imajo planinci posebne vozne olajšave. Od četrtka, dne S. aprila od polnoči dalje do srede, dne 12. aprila do polnoči velja ugodnost popusta pri voznini na državnih železnicah in sicer enako kot za nedeljske povratne vozovnice. Ta ugodr .st volja za poljubne razdalje. Kupiti je treba e I vozni listek, ga shraniti in ga dati p i povratl.u na železniški odhodni postaji žigosati, da velja za brezplačen povratek. Od-lo&iti se bo treba, kam usmeriti uvojo pot tem prostem, času. Smučarji planinci imajo največ izbire: Dom na Komni — na Koinni je snega približno 150 cm; v dolino Triglavskih jezer, koča oskrbovana, snega okrog 2 m; ako vas miče stnuka na Triglavskem ledeniku — vam povemo, da sta oskrbovan; postoianki Triglavski dom na Kredarici in Staničcva koča vzpen gre skozi Zgornjo Krmo, oglasite se pa predhodno pri gorskem vodniku Gregorju Lahu v Mojstrani zaradi ključa zavetišča v Zgornji Krmi; na Črni Prsti je približno 151) cm snega, za praznike, t. j. od 8. do 12. aprila bo oskrbovana Orožnova koča: na Vršiču je snega 50 cm, Erjavčeva koča je oskrbovana za praznike, krasen jo prehod preko Slemena v Tntnar; v Kamniških planinah ima Krvavec 70 cm snega Dom jo stalno oskrbovan, na avtobusu iz Ljubljane v Cerklje imajo člani SPD 33 odstotkov popusta pri vozni ceni; Velika Planina ima proti Tihi dolini še 40 em snega, vzpon iz Črne mimo Podkrainika 2 uri ali minit Sv. Prir.ioža 3 ure: Kocbekov dom na Korošlc! je tudi oskrbovan, snega je v tem predelu približno 2 metra, dostop pa .ie naprikladnejši iz Luč. Planincem, ki so že odložili svoje smučke v podstrešje, pa so na razpolago »Zlato-rog< oh Bohinjskem jezeru, avtobusna zveza od po-Rtaje Bohinjska Bistrica: Dom v Kamniški Bistrici ob vznožju Kamniških planin, Valvazorjeva koča pod Stolom, dostop iz Žirovnice, na novo zidana postojanka; koča na L.iubniku. nndaljo v Zasavju Tomazlnovn koča nn Sveti Planini in Dom nn Mrzlici ter kočn na Lisci. Kdor želi podrobnejših lnfoTmneij o snežnih prilikah In nasvete za izlete za velikonočr.e praznike, naj s« oglasi v društveni pisarni Slovenskega planinskega uruštva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, Velik požar v Kranju Kranj, 6. aprila. Snoči nekoliko pred sedmo uro je, kakor smo 5e kratko poročali, nastal v trgovini z barvarni, last g. Josipa Grebenška, požar. Preden je ?ačelo goreti, je bila v trgovini samo gospa Frančiška Grebenšek, soproga lastnika. Blizu peči je mešala barve, ko je iz peči šinila iskra v lonec z barvami, katere šo se takoj vžgale. V tem trenutku je stopil v trgovino lastnik trgovine g. Grebenšek, ki je takoj začel reševati, kar se je pač dalo. Ko ga je ogenj precej ožgal v lice, se je umaknil iz trgovine, takrat pa se je spomnil svoje žene, ali ni morebiti ostala V goreči trgovini. Ko jo je iskal, ga je ogenj ponovno oplazil, hvala Bogu, se je njegova žena že rešila, dasi hudo opečena. Ker je bila v trgovini zelo velika množina barv, je nastal velik požar in če bi ne bilo na mestu takoj gasilske čete iz Kranja, ki je prišla k požaru z dvema motornima brizgalnima, avto-tankom in z dvema ročnima brizgalnania ter z vsem gasilskim orodjem, in ako ne bi pod izvrstnim po- veljstvom g. Riceta Mayerja moštvo gasilske čete tako pridno gasilo, bi zgorel ves objekt, last tiskarne »Save« s papirno trgovino vred. Gasilski napad je bil izvršen istočasno iz štirih strani, in sicer v parterju, v I nadstropju in z avtoleetvo na podstrešju. Požar je gasilska četa lokalizirala v eni uri in odstranila nevarnost za vse sosedne objekte. Gasilci so imelf težavo z g^&enjeti), ker je vodovod odpovedal. Zgorel je ves inventar v lokalu g. GrebenŠka, dalje barve, laki, olje. bencin, ter-pentin. zgorela so tudi okna v I. nadstropju in deloma še strešni stol. Škode je približno 350.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. K požaru so prihitele številne gasilske čete, in sicer Primskovo, Stražišče, Naklo. Ljubljana (poklicna) in Ljubljana (prostovoljna), vendar ni nobena izmed teh stopila v akciio. Kranjski gasilci so čuvali ob požaru polinih devet ur. G. trgovca Grebenska je zadela s tem požarom občutna škoda, pa tudi sam in njegova Žena sta dobila pri požaru opekline. Mariji Gorenčevi v spomini Dotrpela sil V nedeljo opoldne sem se zadnjič poslovil od Tebe. Nisi me poznala več. Ko so me popoldne klicali sorodniki in ko sem zopet pristopil k Tvoji bolniški postelji, Te nisem našel več med živimi. Odšla si v večnost, po zasluženo plačilo. Kakor si vdano in potrpežljivo živela, tako lepo si se tudi poslovila od tega sveta. Občudovali smo, s kakim samozatajevanjem si prenašala trpljenje in bolečine hude bolezni, ki Ti jih je določil Tvoj Stvarnik. Še ko si bila zadnje dneve svojega življenja pri polni zavesti, si dobro vedela in čutila, da zate ni več rešitve na tem svetu, na svetu minljivosti in razočaranj. Kako težko Ti je bilo slovo od Tvojega ljubečega, skrbnega in dobrega soproga, ki si mu bila zvesta in vzorna družica skoraj pol stoletja. In od Tvojih dobrih otrok, ki si jih tako ljubila in negovala kakor malokatera mati. V svojem življenju si storila več, kakor je dolžna storiti žena in mati. Bila si plemenita in blaga duša, ki nisi storila nikomur nič žalega. Pomagala si, kjer in komur si le mogla, bodisi s tolažbo ali dobrim dejanjem. Vsi so Te ljubili in spoštovali. Draga sestra! Dotrpela si! Blagor Ti! Sla st v večnost, od koder ni povratka več. Potrte in neutolažljive si nas pustila vse, ki plakamo za Teboj ob Tvoji gomili. Tolaži nas le zavest, da Ti bo Vsemogočni pravičen in dober sodnik in da si sedaj združena s svojimi starši, ki so tudi naju zapustili in šli v večnost pred davnimi leti. Z Bogom, draga sestra! Počival v miru in sni-vaj sladki večni sen v domači grudi, ki si jo tako ljubila. Uživaj mirno spanje, draga sestra, tain, lijer ni trpljenja in bolečin, kjer nI skrbi in sovraštva, tam, kjer vlada le ljubezen, dobrota m yečna nekaljena sreča. Bog s Teboj! Na svidenje nad zvezdami! r » * - ' Ernest Kramaršič. Za Jegličev akademski dom so darovali: Občina Jesenice 5000 din; občina Zagorje 1000 din; I. Delavsko konz. društvo v Ljublj. 8000 din; F. Remec, Radovljica 1000 din; inž. Lojze Zumer, !Mozjrje 1000 din; občina Slovenske Konjice 1066 "din'; Mestna ob'čina 'Celje 5000 din; Jugosl. tekst, tvornice Mautner d. d. 5000 din; Kranjska industr. družba, Jesenice 5000 din; občina Senovo 100 din; Marija Rant, Kranj 50 din; Karel Jaš, Šv. Urban pri Ptuju 10 din; Kavka K., Ljubljana 100 din; Sinko Fr., župnik, Sv. Lenart v SI. goricah 50 din; dr. I. Grafenauer, Ljubljana 15 din; občina Dobrna 400 din; strežnice na novi maši, Tržič 250 din; občina Loka pri Zid. mostu 400 din; občina Selca n. Šk. Loko 200 din; Zupni urad Stična 25 din; občina Rogaška Slatina 200 din; občina Negova, srez Ljutomer 50 din; Maks Mi-klavčič, prof. St. Vid n. Lj. 200 din; občina Loče, srez Konjice 100 din; Prosvetno dr. Mekinje 50 din; dr V. Kocjančič, zdravnik, Šk. Loka 100 din; Zupni urad Št. Gotard 12 din; občina Cerknica 100 din; občina Dravograd 100 din; občina Dol pri Lj. 200 din; Botek P., kaplan, Sv. Magdalena 50 din; občinski odbor Št. Jošt, p. Vrhnika 82 din; dr. V. Šporn, Ljubljana 20 din; občina Rajhenburg 400 din; občina Šmartno pri Litiji 50 din; občina Slo-venjgradec 400 din; občina Sv. Lenart n. Laškim 100 din; občina Rateče-Planica 150 din; »Našička« d. d., Dol. Lendava 100 din; Kopitarna Winkle, Sevnica ob Savi 50 din; Zdravilišče Slatina-Ra-denci 2000 din; Jugo-Tanin d. d. Sevnica 100 din; JulioMein! d. d., Zagreb 1000 din; občina Javorje, srez Škofja Loka 100 din; Konig Fr., Loka prt Žusmu 100 din; šentjanški premogovnik A. Jakil d. d. 300 din; občina Sv. Lovrenc na Dr. p. 100 din; občina Zminec 100 din; občina Dovje-Mojstrana Skrivnost amerihanshega jezera »Kaj vraga delate tukaj, Kennett!« je še vzkliknil policaj. »V Croydonu vi.,, ob tej nočni uril Ali čakate koga?« »Nič vam ni mogoče skriti!« je vzdihnil čas^ nikar. »V resnici čakam nekoga in prav vesel bi bil, da bi ga že videl priti, kajti v tej megli...« Možiček ni bil niti najmanj vznemirjen. Pogledal je skozi okno na prostor pristajanja na letališču in se blaženo nasmehnil. »Toda vi, narednik, ste tudi prišli čakat nekoga?« »Možno,« je zagodel zamolklo narednik. »Varovanec?« »Ne vem.« »Ne veste?« »Ne. Sicer je pa možno, da postane možiček nekoliko pozneje varovanec ... Veste, jaz...« Natakar se je vrnil s skodelico puncha. »To je, gospod. Opozorim vas, da le zaradi prijateljstva se postavljam v protislovje z...« »Dobro, dobro!« je vzdihnil narednik. »Pač Imamo pravico, da ob takem vremenu podaljšamo predpise.« . „ ,, , Mac Colny se je vsedel nasproti časnikarju. Sedaj je tudi on srkal z neskončno blaženostjo blagodejni vonj puncha. »Moj Bog! Poglejte no!« je vzkliknil nenadoma Kennett in pokazal na pristajališče. »Vidite oni maii plamen?...« Narednik ee je obrnil proti oknu. »Mali plamen? Kje torej? Ne vidim ničesar...« Za nekaj sekund, ne več, je zgubil možiček svojo skodelico puncha izpred oči. »Prevaral sem se,« je mimo dejal Jim Kennett. »Na vaše zdravje, narednik Mac Colny!« »Sapraboltlc Je vzkliknil policaj, ko m oči i usinice v .vročo tekočino, J™« .zvrs.en okusi« 100 din; občina Šmartno pod Šmarno goro 100 din; T. Knaflič, tovarna usnja Kamnik 200 din; občina Krka 100 din; Zdravilišče Rogaška Slatina 100 din; Tovarna F. Zorn d. z o. z. Domžale 80 din; občina Naklo 100 din; občina Motnik 100 din; Ant. Wagner, Radovljica 200 din. Vsem darovalcem iskrena hvala 1 Ker je društvo pričelo novo poslovno dobo, prosimo vse dosedanje člane, da obnove članarino in da pristopajo še novi. Ustanovni član društva »Jegličev akad. dom« postane kdor daruje enkrat vsaj 5000 din (lahko v več obrokih); dobrotni član — kdor daruje enkrat (tudi v več obrokih) 2000 din; podporni član — kd>r daruje letno najmanj 100 din (a'i mesečno po 10 din); redni član — morejo postati kat. akad. starešine, ki plačajo letno vsaj 25 din in kat. akademiki. ki plačajo 10 din. Prepričani smo, da naše prošnje ne boste zavrgli, za kar Vam bodi izrečena topla zahvala 1 Ptu) Gojenci Glasbene Matice so priredili pod vodstvom svojih učiteljev v ponedeljek, dne 3. aprila t. 1. svoj glasbeni večer, ki nas je izredno zadovoljil. Nastopilo je 15 gojencev s prav izbranim sporedom, kot violinisti in kot pianisti, posamič in skupno. Slišali smo skladbe raznih komponistov, kakor Sartorio, Polascko, Tarenghi, Schubert, Skalicky, Zilcher, Mayer, Bortkijevič, Lutz, Mendelsohn, Turner, Karga-nov, Reinecke, Staub, Mozart, Reinhold in Esch-mann. Spored je bil sestavljen iz 14 točk in se je stopnjeval po letnikih. Kot pianisti so pokazali prav lepe zmožnosti kakor tudi obvladanje tehnične strani igre gg. Kancler, Kovačeva, Snoj, Pertot, Marinič, naravnost dovršeno pa je zaigrala Vrečkova Reinholdov Impromp-tu. Kot violinisti in čelisti so nastopili gg. Mi-helič, Ribič, Hasl in Murko ter so pokazali brez izjeme prav lepe uspehe. Tudi pri ostalih se je pokazala velika marljivost, dobra šola, ki je v izredno veščih rokah, ki sistematično gradi umevanje glasbene izobrazbe in skuša potom svoje sistematične šole doseči v tem oziru najboljših uspehov. Glasbeni večer je zaključil orkester Glasbenfe Matice, obstoječ" iz gojencev 'šole, z Eschmannovo malo simfonijo, ki je pod vodstvom učitelja za violino g. Čehovina bila podana z velikim umevanjem in je prav lepo donela. Obisk glasbenega večera pa ni bil po-voljen, ali je temu kriva kriza ali pa nerazumevanje glasbe, ne vemo. Gotovo pa je, da Slovenci v Ptuju dosti premalo podpiramo, še manj pa kažemo zanimanje za ta naš tako potreben in važen glasbeni zavod. — Šoli želimo obilo uspehov. — Fras. Združenje trgovcev v Ptuju naznanja, da morajo biti na veliko soboto vse obratovalnice ob 5 popoldne zaprte. Tombola ptujskega Fantovskega odseka se bliža. Nabavite si takoj tombolske karte p«? 2 din komad, kajti, kakor izgleda, bodo zmanjkale. 25 tombol in 1000 drugih lepih in praktičnih dobitkov. Slovenj Gradec Smrtna kosa. Po dolgi, mučni bolezni je umrla ga. Marija Škribe, vdova drž. uradnika, v starosti 78 let, ter tašča tukajšnjega občinskega tajnika in organista g. Alojzija Krajca. Tombola zasebnih in trgovskih nameščencev bo prvo nedeljo meseca junija. Vseh dobitkov bo 500, med temi 15 glavnih, in to: štiri-sedežni avto »Opel Kadet«, šivalni stroj, 10 koles, vreča moke, moška in ženska obleka. Priprave za tombolo so že v polnem razmahu. »Kaj ne?« je vzkliknil Kennett. »Ah, današnji ljudje ne znajo več delati dobrega puncha, naredniki Spominjam se jaz, ki vam govorim...« Kadar je Jim Kenneti izgovoril te besede: »Spominjam se...« so vsi, ki so ga poznali, dobro vedeli, da ne bi moglo nič na svetu ustaviti toka besedi, ki so vrele iz njega. Zdelo se je, da ima neizčrpljiv studenec spominov za pripovedovanje, eni bolj zanimivi kot drugi... Narednik Mac Colny ni vendar hotel prekiniti prijatelja. Naslajal se je ob blagi gorkoti, 'ki ga je obdajala, ob idealni udobnosti svojega naslonjača iti ob blagodejnem učinkovanju puncha na njegov organizem. Deset minut za tem je že pokojno spal in silno smrčal. Natakar je takoj pristopil k časnikarju. »Zakaj ste ga uspavali?« ga je očitajoče vprašal. »Zakaj... Saj ste vendar videli?« »Da, da. Ko Je pogledal skozi okno. ete Izrabili to priložnost, da ste izlili nekaj v njegov punch...« »Res je,« je odvrnil Kennett. »Glejte, ta ubogi narednik se mi je zdel tako truden, tako je želel spati!... In potem... sem imel morda šo kak drugi vzrok, ki vam ga ne bom povedal, če vam je prav...« Mož se je oddaljil in zmajal z glavo. Poznal je Kennetta in ga smatra za popolnega poštenjaka, nekoliko čudnega obnašanja, a poštenega gotovo. Nekaj trenutkov pozneje se je vrnil. »Letalo, ki ga čakate, je naznanjeno, mister.« »Ni prezgodaj!« je vzkliknil časnikar. Hitro se je dvignil in odhitel iz pivnice. Neka] minut čakanja v megli poleg nekega uslužbenca na letališču. Ropot motorja nekega nizkoletečega letala... Žarometi razsvetljujejo no8 ... Letalo le nenadno pristalo ln potniki 60 sc izlagali; mr, in mrs, Duboie..., Neighbour, Tretja vlomilska tolpa ob hrvaški meji prijeta Sv. Barbara v Halozah, 5. aprila. Svoj čas smo obširno poročali o dveh tatinskih tolpah, ki so jih prijeli naši vrli orožniki. : Vodja prve tolpe je bil l'ranc llabrka. Člani te tolpe so priznali 80 vlomov. Drugo tolpo, ki so jo lani septembra odkrili, je vodil Konrad Jur-gec in je zagrešila okrog 30 tatvin in vlomov. Tretja tolpa pa je bila odkrita zadnje dni marca. Vodja te tolpe je bil Janko Korčet jz Reke, občina Voča v savski banovini. Korčet je 30 let star, močan človek. Obmejno prebivalstvo obeh banovin, savske in dravske, ga je dobro poznalo. Bil je na videz poštenjak, veselega značaja ter jo užival splošno zaupanje in ugled. Pred letom je organiziral tolpo, kateri so poleg n jega pripadali 27 letni Ivan Kuser-bajn. 24 letni Franjo Kukec,'posestnik, in 20 letni Mihael Kukec, posestnikov sin. Vse tri je oborožil s puškami in samokresi. Na svojih pohodih so kradli vse, kar se je dalo odnesti oz. odpeljati: vozove, pluge, vino, perutnino itd. Vozove in pluge so prodajali kovačem v savski banovini. V noči na 23. marca so oboroženi vdrli v hišo Stjepana Križanca na Voči in mu ukradli 4128 din gotovine ter za 10.000 din vrednostnih papirjev. Ukradeno blago, denar, mu-nicijo za svoje orožje, so zakopali v bližini svoje hiše, pa je orožniški potinarednih vse našel. Vino, žganje, mast so predjali v lastno posodo, ukradeno posodo so pa zažgali," da bi tako zabrisali sled. Ostali so samo železni obroči, katerih so naši orožniki našli pri krivcih na podstrešju cele kupe. Sledilo je priznanje. Dne 30. marca so naši orožniki zaslišali v neki gostilni na Gornji Voči okrog 60 Hrvatov, katerim je bilo pokradeno razno blago. Hrvatje zelo hvalijo naše orožnike, posebno komandirja g. Jožefa Zabavnika, ki so odkrili nevarne vlomilce in tatove. Iz Julijske krajine + Zlatomašnik Štefan Kodermac. V ponedeljek, dne 1. aprila predpoldne so našli zlato-mašnika g. Štefana Kodermaca, kaplana v Šem-pasu pri Gorici, mrtvega v njegovi postelji. Zvečer je legel, ne da bi tožil o kaki bolezni. Ker zjutraj ni prišel maševat, je šel g. župnik pogledat, če ni mogoče zbolel, a našel ga je — mrtvega. V tihi noči ga je obiskal angel smrti, ga poljubil in s poljubom odnesel njegovo dušo pred prestol Najvišjega: skromno in tiho, kakor je živel, tako je tudi odšel k svojemu Plačniku. Gospod Štefan ali Štefca, kakor so mu vsi pravili, se je rodil 30. marca 1861 v Pevmi pri Gorici. V mašnika je bil posvečen 26. maja 1885. Služboval je kot kaplan v Kanalu in Vol-čah. L. 1889 je šel za vikarja v Zapotok, 1. 1894 pa za kurata v Zg. Tribašo. Od tam je prišel v novembru 1898 za kaplana v Šempas in tu je ostal do svoje smrti — nad 40 let. Tu je obhajal 1. 1935 tudi svojo zlato mašo, za katero pa ni dopustil nobenih slovesnosti in počaščeni. Pokojni zlatomašnik je bil blag, dober gospod, skromnega in vedrega značaja. V svojem nastopanju je bil nekoliko svojevrsten, njegova beseda je bila včasih glasna in raskava, toda njegovo robantenje je samo prikrivalo mehko srce. šempašci, ziasti pa Ozeljanci, na katere ije bil najbolj navezan in katerim je bil posvečen tudi pretežni del njegovega gorečega pastirpvanja, ga bodo ohranili v ljubeznivem, svetlem šjpoininu. Nuj mu nebeški Oče z večnim življenjem poplača njegove trude na zemlji I t Ivan Seljak. Pri Sv. Luciji jš umrl g. Ivan Seljak, ki je bival tam kot župnik v pokoju. Rajnki se je rodil 1. 1875. v Podmelcu. Novo sv. mašo je pel 1. 1899. Potem je služl>oval kot kaplan v Tolminu nato pa okrog 30 let kot vikar v Stržiščih pod Črno prstjo. Zaradi bolehnosti, zlasti zaradi slabih živcev, je pred nekaj leti šel v pokoj. Najprvo je živel doma v Podmelcu, pozneje se je preselil pa k Sv. Luciji, kjer je zdaj mirno v Gospodu zaspal. Na zadnji poti ga je spremljalo 12 sobratov in veliko domačega ljudstva. Pogreb je vodil g. dekan tolminski msgr. Vodo-pivec, ki je v cerkvi pri sv. maši govoril rajnkemu tudi prisrčne besede v 6lovo. Cerkveni pevski zbor je na domu, v cerkvi in na grobu dovršeno zapel lepe, v srce segajoče žalostinke. Pokojni gospod je bil tihega, skromnega značaja, ki je živel samo svojemu poklicu. Stržiškarji, med katerimi je preživel večji del svojega življenja, ga bodo ohranili v lepem, častnem spominu. Naj mu sveti večna luč in naj počiva v miru I Odlično napredovanje. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu g. Radovan Petrovčič je imenovan za generalnega ravnatelja političnih zadev v zunanjem ministrstvu v Belgradu, kamor je že odpotoval. G. Petrovič si je v kratki dobi svojega bivanja v Trstu s svojim prikupnim nastopom in bistro razsodnostjo znal pridobiti velik Otroikl kolitek. J4 Konti Ahaiič: Nosan in Zalika »Od kod ste pa prišli, vili majčkeni,« zopet vpraša Nosan. »V Tacini knjigi sva spali in lepe sanje sanjali. Pa je — trk-trk — potrkala Lunica in sta nama — tik-tik — zatikala srčeca. Nato sva iz knjige vzleteli in k tebi prihiteli.« Brž ko je Amerikanec opazil tovariša, je pri-hitel k njemu: »No! Kakšne novice prinašaš, Jim?« »Vse ee je dobro izteklo,« je odvrnil Kennett. »Našel sem vaše žrtve. Takoj vam bom povedal o njih. Saino...« »Samo?« »Scotland-Yard je obveščen o zadevi!« »Res?« »Torkanay, eden od Big Foura, je dal nadzorovati celo letališče.. .< »Tedaj...« »Tedaj sem nekoliko zaslutil. Tedaj sem poskrbel za varnost. Vaš nadzorovatelj se je za trenutek potopil v krasne sanje... Toda... ta dama je za vami. Ali mi jo blagovolite predstaviti?« »To je moja žena,« je odvrnil Neighbour, »naj-pogumnejša žena na vsem svetu. In sedaj, dragi moj, odhitimo... Rad bi kmalu zvedel...« Deset minut pozneje sta oba časnikarja z mre. Neighbour izstopila iz carinarnice in se vse-dla na avlotaksi, ki ga je bil najel Kennett, da bi jih popeljal v London. XIV. »Tu je neki gospod, ki zahteva, da ga pripustim k vam, načelnik; neki Amerikanec...« Nadzornik je od dolgočasja zamahnil z roko. »Najbrž je nadzornik Monar iz Chicaga?« je vprašal, obrnjen proti naredniku, ki je 6tal na pragu njegove pisarne. »Ne verjamem,« je odgovoril mož. »Vrh tega sem mu povedal, da ste mi prepovedali pripustiti katerokoli osebo. Toda vztraja pri zahtevi. Pravi, da taka prepoved zanj ne velja.« »Je vam povedal svoje ime?« »Da. To je mr. Farringdon, načelnik Gerald Farringdon iz Chicaga.« Nadzornik je osupnil. »Farringdon?« Zmajal je z rameni in nadaijcvai; »Kako mi bosta pomagali, kaj mi bosta dali, vili zali?« izprašuje Nosan. »Večni mir brez gorja in pozabljenje brez solza,« odgovori vila Mira. »Veselja sladkosti in ljubezni radosti!« ponudi Mojmoja. Popravek. Včeraj je bilo napisano, "da vila Mira »roko vtira«, biti pa mora »solze otira«. Umrl je soustanovitelj in častni član našega društva, gospod Viljem Rohrman dolgoletni ravnatelj kmet. šole, kmetijski svetnik in referent za kmet. šolstvo v p. ter imejitelj reda Sv. Save III. reda itd. Pogreb bo 7. aprila ob 4 popoldne. Našega odličnega strokovnjaka, nestorja in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Društvo kmetijskih strokovnjakov — sekcija Ljubljana ugled in spoštovanje. »Piccolo« je objavil notico o njegovem odličnem napredovanju, poudarjal njegove izredne diplomatične sposobnosti in vrline ter mu z zelo laskavimi besedami čestital in želel obilo lepih uspehov na novem, visokem službenem položaju. »Seveda... prepoved zanj ne more veljati. To je poveljnik policije v Chicagu. Takoj ga moram sprejeti.« »Ali naj ga pripeljem, načelnik?« »Da. A ponavljam vam, da nisem na razpolago nikomur drugemu. Či bi me hotel obiskati chicaški užpan ali celo sam predsednik Združenih držav, bi ga morali vljudno poslati skozi vrata. Razumeli?« »Dobro, načelnik, če ga ne želite sprejeti, ga lahko odklonim...« »Ne, ne. Naj pride!« Ko je narednik zaprl vrata, ga je Torkanay poklical nazaj: »Kako je z MacColnyem?« »Zbudil se je, načelnik. Pravi, da prav niS ne ve, kaj se mu je pripetilo. Nocoj je bil v pivnici na letališču. Pri vseh bogovih prisega, da so mu morali dati mamila.« »To je tudi moje mnenje. Ali je bil v pivnici sam?« »Ne, načelnik. Z njmi je bil Jim Kennett.« »Poročevalec Dayly Maila?« »Da, načelnik.« »Kaj je delal tam Kennett?« »Nekoga je čakal, načelnik.« »Dobro. O tem bomo govorili pozneje. Pripeljite gospoda.« Torkanay ga je bil na prvi pogled presodil; mož n ... r. A takoj se je prepričal, da Farringdon ne more biti Devil Path. Nič značilno zločinskega v pogledu. Prestrašen, obupan mož, toda o njegovi poštenosti se ne more dvomiti. »Srečen sem, da vas morem spoznati,« je dejal načelnik policije. »Toliko bolj srečen, ker se nahajam v težavnem položaju.« »Vem,« je odvrnil Torkanay. »Veste? Ali vas je kdo obvestil? So vam pravili o nesrečah ...« Anglež ni odgovoril ua vprašanja, •1 i« MAEI OGLASI V malih oglasih volja vsaka beseda t din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za moli oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II r i v, *vv • \luzbeucejo Izurjena šivilja ea perilo ln obleke - se priporoča na dom. Vod-matska 12. (a) Kontoristinja B znanjem slovenskega In nemškega jezika — Išče službo, event. tudt samo dopoldne alt popoldne. • Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) Obrt Slikarstvo - pleskarstvo V. ZvegelJ, Cojzova c. 1. Novi vzorčil Cene vsem dostopne. (t) Službodobe Vež ključavničarjev stavbenih, sprejmemo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožen« št. B310 z navedbo dosedanjo zaposlitve ln starosti. (b) Knjigarskega pomočnika za nemški znanstveni sortlment, samo prvovrstno moč, sprejme knjigarna St. Kugll, Zagreb — Ilica 30. anz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35.___ 1 Druitvo kmetijskih strokovnjakov sekcija Ljubljana vabi vse svoje člane in stanovske tovariše ter prijatelje, da se udeležijo v polnem številu pogreba našega častnega člana in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. Viljema R o h r m a n a. Pogreb bo dane« ob 4 popoldne iz hiše žalosti Cesta 29. oktobra (Rm- ska 2-na-2cn,e pok. g. Viljema Rohrmanna je namesta venca darovala 100 din ga. Lcop. Lončar, Ulica stare pravde 5; mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestna poglavarstvo izreka darovalki najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Angleško društvo v Ljubljari »poroča svojim članom, da prispe igralska skupina Duhljn Gito Ite-ater, ki igra v torek po Veliki noči v liublianski operi Hamleta, v Ljubljano v soboto oh pol 22 zvečer s simplon ekspresom. Člani se vabijo, da se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru, Pročelje sTavbe bo ob obeK ulicah" dolgo nekaj nad 40 metrov. Z novim poslopjem bo Ljubljana pridobila 28 lepih, higijenskih in cenenih stanovanj, od katerih bo 6 samskih, 15 dvosobnih, 4 trisobna in eno štirisobno. Vsako stanovanje ima vse pritikline, vštevši moderno kopalnico s plinsko , napeljavo in še majhen kabinet. Vse kuhinie, bodo imele poleg navadnega še plinski štedilnik. Poslopje ima sušilnico in likalnico, vsaka hiša zase pa pralnico. Novost za Ljubljano so shrambe za kolesa, ki bodo ob stopniščih. Obsežno dvorišče bo ob stavbi tlakovano, zadaj pa bo vrt s travo in redkim drevjem, na katerem bo bazen in otroško igrišče. Gornja slika nam kaže dvojno pročelje novega poslopja, iz katerega je razvidno, da bo nova stavba tudi v estetskem oziru doprinesla svoj delež k smotrni in okusni olepšavi lica moderne Ljubljane. Kakor že rečeno, gradi poslopje ugledno gradbeno podjetje Miroslav Zn- an, ki nam jamči, da bo novo poslopje v grad-beno-tehničnem oziru res prvovrstno in kvalitetno delo. P bi 1 Učenci strokovnih nadaljevalnih Sol, k! obiskujejo tečaje obvezne telesne vzgoje, ter njih delodajalce in skrbnike opozarja mestni odsek za telesno vzgojo, da je od torka, 11. aprila ne glede na šolske počitnice spet reden pouk ter zato morajo obvezniki priti ob določenih uran v telovadnice, 1 Mestno tajništvo Jugoslovanske radikalne za-jednice v Ljubljani zaradi velikonočnih praznikov danes popoldne in vse do torka, 11. aprila ne bo poslovalo. 1 Pavel Francalisld, bolgarski akademski slikar, ki razstavlja svoje akvarele iz bolgarskih planin v Jakopičevem paviljonu, prireja zadnje vodstvo po razstavi na velikonočni ponedeljek, 10. t. m. ob 11. Kdor si zanimive razstave še ni ogledal, naj to stori čim prej, kajti odprta bo samo še do 16. t. m. Zlasti opozarjamo na razstavo članstvo Slovenskega planinskega društva in Jugoslovensko-bolgarske lige. i »Krvava Španija« je naslov drami iz španske državljanske vojne, ki jo bodo pod pokroviteljstvom prevzv. g. dr. Gr. Rožmana, knezoškofa ljubljanskega, izvajali v frančiškanski dvorani na velikonočni ponedeljek ob 20 kot pripravo na kongres Kristusa Kralja. Vabimo vso katoliško Ljubljano, da se te prireditve udeleži. Čisti dobiček je namenjen kongresu. 1 Moderne bluze. Karničnik, Nebotičnik. 1 Namesto venca t Francu Lebarju bo darovali za Kolodvorski misiion 265 din gospodje, gospe in gospodične na II. oddelku kraljevske banske uprave, za kar se jim vodstvo Kolodvorskega misijona iskreno zahvaljuje. 1 želite naravno zdravo vino? Potrudite se v Gradišče 10. Sotelšek. 1 Pošta Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu Itev. 2 bo od 10. aprila t. 1. za približno 14 dni zaradi popravila uradnih prostorov zaprta za poslovanje s strankami. Stranke naj se ta čas poslužujejo ostalih pošt. Ponovna otvoritev bo pravočasno objavljena. Tri italijanske vojne ladje pred Dračem Chamberlain o italijanskih namenih v Albaniji London, 8. aprila. AA'. Reuter: Na vprašanje aH more podati kako izjavo o koncentraciji italijanskih čet in prevozu čet iz Baria v 1) r a ž , kakor tudi o dosedanjih pogajanjih z Albanijo, ie Chamberlain odgovoril: 4. aprila letos je angleški veleposlanik v Rimu opozoril italijanskega zunanjega ministra na glasove, podobne onim, ki so omenjeni v gornjem vprašanju. Italijanski zunanji minister je odgovoril, da je albanski kralj prcdlAgal, da se obstoječa pogodba o zvezi med Italijo ln Albanijo okrepi. Od tedaj so se začela pogajanja o tej stvari med obema državama, zdi se pa, da jo pri teh pogajanjih nastalo precej težav, katerih oblika ni čisto jasna. Po izjavi italijanskega zunanjega ministra so ogroženi italijanski interesi — je nadaljeval Chamberlain. Prav zdaj sem zvedel, da sta danes zjutraj na vse zgodaj pristali v DraČn dve manjši italijanski vojni ladji in ena k r i ž a r k a. Nisem pa še dobil podrobnega poročila o stališču albanske vlade. Ta trenutek sem dobil od njih zanikanje vseh poročil, da so oni sprejeli pogoje, ki niso skladni z albansko neodvisnostjo in nedotakljivostjo albanskega ozemlja. Angleški poslanik v Draču jo izjavil, da je bil danes zjutraj ob 8.20 popoln red. Angleška vlada — to se razume — pazljivo spremlja vse to dogodke. Zatem je bilo Cha-mberlainu postavljeno vprašanje, ali bo angleški poslanik v Rimu opozoril vlado na dejstvo, da bi bila vsaka sprememba ob- stoječega stanja v Sredozemskem morju na^rotna določbam angleiko-italijanekega sporazuma. Chamberlain je dejal, da je popolnoma prepričan o tem, da je italijanski vladi dobro znana vsebina določb tega sporazuma. Na vprašanje, ali Ima Velika Britanija kakSne interese v Albaniji, je Chamberlain odgovoril: Ne neposrednih interesov, toda mi imamo splošno interese za ohranitev miru na svetu. Zatem je voditelj delavske opozicije Green-wood vprašal Chamberlaina, ali bi Velika Britanija v primeru spremembe obstoječega stanja lia Sredozemskem morju vložila oster protest proti kršitvi angleško-italijan6kega afiorazuma. Chamberlain Je dejal: Mislim da nt potrebno, da bi v naprej dajal kakšne izjave. To je vprašanje, ki je odvisno od bodočnosti. Na naslednje vprašanje, al! je bila ugotovljena navzočnost italijanskih vojnih ladij, Je Chamberlain odgovoril, da tega ne more trditi. Povem samo to, kar vem. Zastavljeno mu je bilo slednjič Se vprašanje, ali Je prejel kakšna obvestila o tem, da je prišlo do kršitve sporazuma med Italijo in Albanijo. Na to vprašanje je Chamberlain odgovoril nikalno. Nek poslanec ga je nato vprašal, ali je angleška vlada dobila kakšno obvestilo o zbiranju italijanskih Čet v Bariju in Brindislju. Chamberlain je odgovoril na kratko: »Kolikor vem, ne«. 1 Največji glasbeni film »Verdi« za Veliko noč v kinu Union. Verdijevo ime v glasbenem svetu glede popularnosti gotovo nima primere, Ljudje ga poznajo iz neštevikiih njegovih glasbenih del, iz najbolj popularnih oper, ki so šle po vseh svetovnih odrih in nesle skladateljevo slavo širom sveta. Kakor poznajo neštevilni ljudje Verdijevo glasbo, tako je malokaterim natančneje znana življenjska pot tega genijalnega moža. Film »Verdi«, ki ga ie postavila na spored za velikonočne praznike uprava kina Uniona, bo široki javnosti pokazal tek Verdijevega življenja. Ta film je prejel na letošnji bienali v Benetkah veliko umetniško nagrado. Eno glavnih vlog v filmu ima sloviti italijanski tenorist Benjamin Gigli, ki bo pel arije iz Verdijevih oper »Nabucco«, »Trubadur«, »Rigoletto«, »Tra-viata«, »Don Carlos«, »Aida« in »Othello«. — Kino Union je torej za velikonočne praznike pripravil Ljubljani izreden glasben užitek. Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo nase požrtvovalnosti 1 Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, obvešča svoje članstvo in V6e ostale rezervne oficirje v Ljubljani, da se udeleže v sredo 12. aprila brezplačnega predvajanja izredno zanimivega in aktualnega vojaškega filma, ki ga priredi komanda mesta od 6—7 popoldne v kinu »Sloga«, Kolodvorska ulica, izrecno samo za rezervne oficirje, ki se imajo pred vstopom legitimirati z oficirsko legitimacijo. Uprava pododbora. Radovljica Tukajšnji okrajni odbor društva R. K. je priredil v teku zadnjih let že več samarijanskih tečajev. Zadnji v tem času je bil višji samari-janski tečaj, ki se je pričel 14. dec. 1938 ter zaključil z izpitom 28. febr. 1939. Tečajnikom, ki jih je bilo 20, sta predavala g. dr. Slivnik Anton, okrajni sanitetni šef, in g. dr. Gantar Janez, zdravnik OUZD. Dne 5. marca 1939 so si tečajniki ogledali najvažnejše zdravstvene ustanove v Ljubljani. V mesecih februarju in marcu t. 1. je bil v Gorjah osnovni samorijanski tečaj, ki ga je priredil tamošnji občinski odbor društva R. K. in katerega je obiskovalo 34 tečajnikov in tečajnic. Izpite so polagali 2. aprila ter pri tem pokazali, da so res z veseljem, pridnostjo in zanimanjem sledili predavanjem in praktičnim vajam, katere je vodil in imel gosp. dr. Janko Benedik, zdravnik z Bleda. Tako je samari.janske tečaje v našem okraju v zadnjem času dovršilo zopet čez 50 udeležencev ter se tako usposobilo, da lahko nudijo svojemu bližnjemu v nesreči prvo pomoč. ALDUS terpentinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod! Pazile na Ime Albus! {■■■■■■■■BHIHliHHHH m ifri}**/ . ! Tekstilne tovarne v boju za bombaž V mariborski tekstilni industriji še vedno straši kriza. Tovarne delajo tako rekoč od dane« na jutri in nikoli ne vedo, kdaj bodo morale obrat zaradi pomanjkanja surovin ustavili. Skladišča za bombaž 60 skoraj prazna, pri nekaterih imajo še stare zaloge, ki se pa naglo izrabljajo, v drugih pa so navezani «amo še na kontingente, ki jih Narodna banka skopo nakazuj-e. Podjetja, ki so imela dober nos ln še boljše zveze, so se že pred znanim ukrepom o kontingentiranju, ki je izšel 14. febr., primerno založila, druga podjetja pa 60 dobila da sedaj le nezadostna nakazila in to že na račun kontingenta za II. polletje. Prva je bila prizadeta zaradi pomanjkanja bombaža tovarna Doctor in drug, ki je uvedla zaradi tega v predilnici praznovanje, dasi je delavstvo dobivalo mezdo, kakor za normalno delo. Sedaj pa se govori, da si je to podjetje zagotovilo dovoljne količine bombaža, tako da ba lahko nemoteno obratovalo. Pomanjkanje bombaža je tudi vzrok, da 6e bavi tvornica Zdenka & Co. z načrti preselitve predilnice. Bombaža ima v zalogi Še za nekaj tednov, nakar namerava predilnico popolnoma ustaviti ter zaenkrat vse stroje demontirati. V zvezi z vedno večjimi težavami dobave bombaža so se začeli od neke strani našim tovarnam priporočali načrti, da bi svoje obrate preuredili za predelovanje raznih nadomestkov, kakor jih uporabljata dane« namesto bombaža Italija in Nemčija. X poštev. bi prišla predvsem kotonizirana konoplja in pa nemška »Zellwolle«. Pri prvem načinu se preparirajo stebla kanoplje s posebnim kemičnim in mehaničnim postopkom na ta način, da razpadejo v takšna vlakna, kakor je bombaž. Ta način bi bil za nas še precej uporaben, ker je produkt iz kotonizirane konoplje zelo trpežen, paleg tega pridelujemo pri na« veliko konoplje; potrebno pa bi bilo seveda kupiti licenco, ki je italijanskega izvora, ter zgraditi tvornico, ki bi vršila kotoniziranje konoplje in lanu. Zato pa bi bil potreben velik kapital, poleg tega pa je pri nas konoplja precej draga, ker predstavlja za na« važno izvozno blago, katerega kupuje predvsem Nemčija, izvaža pa «e tudi v neklirinške države. Se manj pa prihaja za nas v poštev uporaba nemške lesne volne (Zellwolle), ki se pridobiva iz lesa. Nadomestek je dražji kakor bombaž, v kvaliteti pa mnogo slabši. Blago iz mešanice bombaža in lesne volne «e po pranju rado lomi in je manj trpežno. Tovarne pa bi imele pavrhu še nove stroške za preureditev tkalnih strojev, ker je način tkanja drugačen, kakor pri bombažu. Naravno, da so tovarne zavrnile vse takšne poskuse, že z ozirom na odjemalce, ki bi 6e gotovo branili dražjega in slabšega blaga. T»k«tilf!e tovarn« pričakujejo, d* bndo pri nas razmere izpremenile po znanih izpre-membah v vodstvu Narodne banke in da bodo podjetja dobila zopet dovolj deviz za nakup bombaža na razpolago* -- Važna izjava v ameriškem senatu Washington, 6. aprila. TG. V ameriškem senatu je ob razpravi o spremembi zakona o nevtralnosti Izjavil državni podtajnik za zunanje zadeve Stimson: >Ako bi bila ameriška vlada mnenja, da napad na Anglijo, Francijo in Rusijo predstavlja samo prvo etapo nadaljnjega napada totalitarnih držav na Zedinjene državo Severne Amerike, bi se niti za hip no pomišljala, nuditi vso svojo pomoč navedenim državam, da so izogne nevarnosti drugega napada, ki bi bil namenjen nam.« 2000 lot stari grobovi Ankara, 6. apr. AA. Anatol. agencija. Ko so kopali za temelje novega poslopja glavnega prometnega ravnateljstva blizu ankarske postaje, so trčili ob več mavzolejev in našli v njih nekaj dobro ohranjenih okostnjakov. Grobovi imajo kvadratasto obliko s stranicami po 2 m in pol. Vrata so široka 75 cm. Mislijo, da so ti grobovi stari več ko 2000 let. Odkopavanje se nadaljuje. Posebno prozornost zbujajo risbe na zidovih. Drobno novice Belgrad, 6. aprila, m. Ministrski gvei je podpisal odlok o najetju posojila 115 milijonov dinarjev pri Poštni hranilnici. Posojilo bo poštni minister porabil za ureditev telefonskega omrežja in avtomatskih central. Med drugimi so v tem posojilu določeni krediti tudi za zgradbo avtomatske telefonske centrale v Kranju in Celju. Brindlsl, 8. aprila. A A. Štefani: Spoletski vojvoda se je danes obenem s člani italijanske misije vkrcal na parnik »Galialec, s katerim so bo odpeljal v Bejrut, od tam pa bo nadaljeval pot v Teheran, kjer se bo udeležil svatbenih svečanosti o priliki poroko iranskega prestolonaslednika in egiptske princezinje Pausije, sestre kralja Faruka. Kovno, 6. apr. A A. Pat. Število beguncev iz bivše Klajpede presega 10.000. Okoli 1.500 beguncev je v Kovnu. V vsej državi prirejajo akcijo za pomoč beguncem. West Moridand, 6. npr. AA. Havas. V West-Moridandu v Kaliforniji je neki avto trčil v tovorni avtomobil. Sedem ljudi se je ubilo, trije so pa ranjeni. Helsinki, 6. apr. A A. Pat. Finska vlada misli zgraditi letališče na najsevernejši točki Evrope v bližini glavnega mesta Laponske Rovamiemija. Kairo, 6. aprila. AA, Havas. Dane« dopoldne ob 11.35 se je dr. Gobbels pripeljal na letališče Heliapolis. London, 6. aprila. AA. Reuter. Iz Kaira poročajo, da je Ali Mahcr-paša odstopil. Vzrok odstopa ni znan. Celje c Le pojdite mimo Stermeckijevih izložb v Prešernovi ulici, kjer boste videli krasne nagrade, ki bodo razdeljene med naročnike »Slovenca«. Teh nagrad boste lahko deležni, ako se naročite na »Slovenca« in plačate trimesečno naročnino. Žrebanje bo 20. aprila. c Zbirališče za članice Marijine kongregacije, apologetičnega krožka in telovadkinj Dekliškega krožka bo za procesijo jutri ob tri četrt na pet pri farni cerkvi na običajnem mestu. Na nasprotni strani se zberejo člani Fantovskega odseka. c Akademija državne deške in dekliške šolo v Celju bo v Celju dne 23. aprila ob 4 popoldne v celjskem gledališču. Uprizorjena bo simbolična slika Anice Černejeve »Pravljica o morju«. Nato zapojeta oba mladinska zbora meščanske šole, sledijo pa tudi čedne telovadne točke. Za zaključek državna himna s krasno alegorijo. Jesenice 10-letnica jeseniškega mesta. Deset let ie minulo, odkar so bile Jesenice proglašene za mesto. Je to kratka doba, toda že v tej kratki dobi bo Jesenice vidno napredovale. V tovarni dela 1000 delavstva več, kot ga Je delalo pred 10 leti. Tu stojijo moderne stavbe in nad sto novih stanovanjskih hiš. ki eo kakor vile. Krasna stanovanjska kolonija je zrasla preteklo leto v Kurji vasi. na Borovljah, na Plavžu in vmes. Napredek Jesenic ie napredek vsega okraja — samo, da bi nikoli ne nazadovali. Novo mesto Strelska družina v Novem mestu je imela o'd 27. do 29. marca 1030 malokalibersko nagradno tekmovanje. Zanimanje za tekme je bilo precejšnje. To tekmovanje je pokazalo, kaj more doseči smolreno in sistematično delo. Vsega je bilo komisiji predloženih 48 tarč. Skupno je bilo doseženih 87% dosegljivih točk. Izid tekem je naslednji: 1. mesto je zasedel br. Zukovec Franc i 04 točkami, drugo Šterbenc Jože tudi s 04 točkami, tretje Furlnn Anton z 02 točkami. Četrto Koncilja Anton z 01 točkami, peto Bevc Rudolf z 00 točkami, nato sledi še 6 strelcev, ki jim je bila pokloujena diploma, ki eo vei dosegli nad 80 točk. KULTURNI OBZORNIK Wolf-Ferrari: štirje grobijani Svojevrsten humor, ki se veže deloma že z rahlo satiro, je zajet v Wolf - Ferrarijevi operi »Štirje grobijani«; v operi, ki je bila na našem opernem sporedu že pred štirimi leti, ki pa se je sedaj v prenovljeni obliki zopet povrnila. V njej je z dramatske in glasbene strani upodobljen kos življenja na prav svojevrsten način, zapopaden v posebnem ustroju skladateljeve duševnosti. Izredna sposobnost za opazovanje, kateremu se tanko odziva notranje doživetje in prehaja v živahno fantazijo — vse je postavljeno na dobršno mero nezaupljivosti in nevernosti, ki značilno pobarvata sproti vsak del ustvarjanja. Tako postaja razumljivo, o.dkod so dobili tudi »štirje grobjani« svojo dano podobo; zakaj 6e na dramatsko vsebinski strani, ki zajema del prav za prav dobrodušnega življenja družin in njih zasebnih odnosov, ob pikrem nasmešku odkrivajo svojstva, ki podirajo idealno predstavo udobnega sožitja in mu podstav-ljajo zanjke, ki groze vedno znova spodnesti ugodno pričakovanje; zakaj režejo v najbolj idilične prizore ostra nasprotja prav goldonijevske grobosti in z nekim prikritim užitkom parajo šive mehkih odel, da odstro vse prikrite nedostatke. Res, da se vrši vse to v obliki, ki ne žali estetskih postav; vendar pa zapusti celota v vsem užitku majhno skrito želo, ki prav v dnu duše zapeče. — Iz iste nezaupljivo duševne usmerjenosti pa je razumljiva tudi skladateljeva glasbena pot, ki ga vodi stran od vseh novodobnih naporov in dognanj nazaj v skoraj dvestoletno preteklost, kjer se ustavlja ob benečanski operi in njeni posebni kakovosti, oprti predvsem na sočno melodijo in lepo petje. A to le v nazoru. Zato Wolf-Ferarrijeve melodije niso goli posnetki italijanskega baroka, temveč se stikajo z njimi le v osnovnem stremljenju; v ostali resničnosti pa so plodovi neke posebne zveze med nemško in italijansko tipiko, ki povzema tudi še poznejše slogovne sestavine. Posebej v tej operi taka glasba ne more zatajiti osnov stare italijanske opere buffe, a se istočasno javljajo v njej odmevi sočne južnaške melodike in sestavine nemških oblikovnih načel tja do romantike. V takem mikavnem, dasi nekam reakcionarnem okviru pa se je izpela močna umetniška duša in zato je našla Wolf-Ferrarijeva glasba iskren dostop do poslušalstva, ki umetniku verjame, čeprav jemlje na znanje njegovo nezaupljivost do mlajšega glasbenega razvoja. Uprizoritev je dobila novo obleko. Celotni slogovni zasnutek je bil prestavljen v predklasično okolje in s tem je bila ustvarjena posebna atmosfera, v kateri se je značaj dela ugodno poživil. Režiser Robert Primožič je dal tako zasnovani odrski podobi živahen obraz. S pridom je uporabil posebno razpoloženje, ki ga ustvarja vzpostavljeni slog in je v njem lepo razgibal življenje oseb, ki ga je obenem ugodno povezal z glasbeno podobo. V jako lepem scenskem okviru, ki ga je ustvaril arhitekt Franz, je zadehtelo življenje in 6e razpelo v bogatem razpoloženju; predvsem v prvih treh slikali — dočim je to življenje na žalost občutno uplahnilo v zadnji sliki, ki je veliko pre-mračna za osnovno humorno razpoloženje, ki bi se moralo prav tu še posebno svetlo razigrati, da bi izzvenela celota v jasen odmev. — V podrobnosti lepo in slogu primerno izdelana glasbena stran, ki jo je vodil dirigent dr. Švara, je dvignila v učinek tudi to stran dela. Mikala je glasbeno uho svojstvena odtehtanost glasbenih misli in njih plastična podoba. »Štirje grobjani«, ki so bili mestoma skoraj preostro zarisani, so našli dobre oblikovalce. Na čelu jim je bil Lunardo basista Julija Betetta, ki je ustvaril komično poudarjeno in ostro izrazno podobo in jo s pevske strani z ozirom na belkan-tistično osnovo res plemenito dopolnil. Trgovec Simon mu je bil prijetno ravnovesje, v kolikor ga je basist Drago Zupan postavil na ostro buffonično podlago in ga na njej veselo zaokrožil. Mauricio baritonista R. Primožiča je bil v karakteristiki dograjen, pa kar prebučen in prenasilen za ostali krog, kateremu bi se mogel dobro prilegati, ko bi si vsestransko skrčil dimenzije. Lupšov Cancian je imel sicer še nekaj potez začetništva, a njegov značaj je bil v igri in petju dosledno in ugodno zastavljen. Med mrkih grobjanov ženami in hčerami ter njihovimi ljubčki so bile postave tudi s pridom oblikovane. Margareta altistke Kogejeve se je gibala na primernem ravnovesju med zadnjo mladostjo in med častitljivo priletnostjo, kamor bi pristojalo še nekoliko več zastavnosti. Felice ge. Poličeve je ugodno nosila s seboj dobršno mero trdovratne in ukazujoče zapeljivosti — in to bolj v igri, kot v petju. Sopranistka Heybalova je bila za telo Marino kar premladostna — znatni talent ne more še prav preko zaprek do skladne zunanje podobe, ki se pa zaenkrat v petju bolje jasni kot v igri. Mnogo prikupne mladostne svežine je dala v igri in v petju Lunardovi hčerki Lucijeti sopranistka Ribičeva ter je poglabljajoč svojo pozornost zelo mikavno združila srčno toplino z navihano razposajenostjo v okviru tehtnih zunanjih oblik. Kot mladi zaročenec je v šaljivih situacijah prikupno zrastel v celotni okvir tenorist Banovec. Zadržano plemenitost je dobil v nastopu grof Riccardo, ki ga je ubrano oblikoval tenorist gosp. Št. Marčec. — Tako je dosegla nova predstava v celoti resno podobo, ki utegne uspešno privlačevati gledališko občinstvo. V. U. Fr. Bezlaj: Oris slovenskega izgovora Razprave znanstvenega društva v Ljubljani. 17. Filološka-lingvistični odsek 5. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1939. Za Isačenkovo razpravo Narečje vasi Šele na Rožu, je to že druga študija, ki je izšla v kratki zadnji dobi iz slovenskega jezikoslovja. Medtem ko je Isačenkova študija vzeta iz slovenske dia-Iektologije, jc pričujoča Bczlajeva razprava posegla v slovenski knjižni jezik, in sicer v njegov pravilni izgovor. To je prva podrobna študija o izgovoru našega knjižnega jezika, temelječa povsem na eksperimentalnih dognanjih. Obenem pa je druga razprava iz tega področja, kajti prva je pred 12 leti naipisal prof. Jokob Šolar v ČJKZ, in sicer o slovenskih intcrvokalnih nosnikih m in n. Napredek Bezlajeve študije mimo Šolarjeve je v tem, da je Šolarjeva temeljila predvsem le na subjektivnih opazovanjih, medtem ka je pričujoča Bezlajeva razprava plod eksperimentalnih fonetičnih raz.iskavanj pri petih različnih subjektih. Bezlajeva razprava pa je tudi plod pisateljevih študij pri češkem fonetiku v Pragi Chlumskem, ki je pred kratkim na Češkem umrl. Pisatelj se poslužuje za svoja dognanja istih metod, kakor se jih je naučil pri Chlumskem, namreč poskusov določitve posameznih glasov z umetnim nebom, z barvanjem, s sajastim papirjem, z Grandgentovo pripravo za merjenje čeljustnega kota, s fotografiranjem, z rentgenskimi posnetki, s kimografom, 6 diapasonom ter mikroskopom. S temi različnimi metodami moderne eksperimentalne fonetike je pisatelj obdelal izgovarja- vo slovenskih knjižnih konzonantov, vokalav, kvantitete in akcenta, pri čemer je posebej obravnaval dolgo padajoče, dolgo rastoče, kratko padajoče in kratke nenaglašenc vokale, končno pa še melodijo, ki obstoji v knjigi iz samih podob. Za vsak soglasnik in samoglasnik je napravil Bezlaj navpični in vodoravni prerez vseh artikulacijskih organov v legah, kakor jih zavzamejo pri tvoritvi tega ali anega glasu v slovenskem knjižnem jeziku. Tako moremo reči, da so te podobe e fotografskimi in rentgenskimi posnetki ter različnimi diagrami vred osnovno jedro te študije, pa je zaradi tega besedila v študiji prav za prav samo pojasnjevanje teh odlično izdelanih podob. Prav je, da za vsakim analitično obdelanim poglavjem sledi kratek sintetični pregled vseh dognanj v tistem poglavju. V podobno eksperimentalno fonetično razpravo bi seveda poleg analitičnega dela, kar v glavnem ta študija je, 6padalo tudi še sintetično obravnavanje vokalnih soseščin, zlasti zloga, pa končno tudi besede in stavka ter celotnega ritma. Toda, ker pomeni ta študija prav za prav šele začetek eksperimentalne fonetike v našem slovenskem jezikoslovju, je pričujoča študija povsem dosegla svoj namen, saj nam je hotela podati 6amo oris slovenskega knjižnega izgovora. Na osnovi te študije bo vsekakor treba delati še dalje, dokler ne dobimo popolnih in dokončnih študij iz področja moderne eksperimentalne fonetike, aplicirane na naš knjižni jezik, pa pozneje seveda tudi na naše dialektološke posebnosti. Pred dvema dogodkoma v ljubljanskem gledališkem življenju Angleški Hamlet v Operi Pred gostovanjem Dublin Gate Theatra pod upravoMr. Hilton Edwardsa in Micheal Mac Liammoira v Ljubljani U. t. m. Dublin Gate Theatre uživa svetoven sloves, zato mu ni potreba posebnih priporočil. Vendar pa njegova slava ni stara in 6e ne opira na tradicije. Gledališče obstoja šele 10 let. V jeseni leta 1928 sta ga osnovala dva mlada igralca: Anglež Hilton Edvvards in Irec Mac Liammoir, ki sta, še nepoznana in brez vsakršne pomoči priredila v neki majhni dvorani v Dublinu prvo igro: Pecr GynU. Že osem let delata v lastnem gledališču ter imata na sporedu čez 200 komadov najboljših angleških in tujih pisateljev. Vse igre je zrežiral Hilton Edvvards sam, načrte za inscenacije in kostume je izdelal zelo kusno Micheal Mac Liammoir, poleg tega igra vselej eden izmed njiju glavno vlogo. Dasi sta izvrstna igralca, ni bil njun cilj ustvariti gledališče, ki bi podčrtavalo njuna talenta, temveč sta ustvarila zelo skladen ansambel mednarodnega značaja. Vprizarjala sta igre na Angleškem, v Ameriki, v Egiptu, na Malti, na Grškem in 6edaj jih vprizarjata še v šestih različnih evropskih državah. Šest mesecev na leto igra ansambel v svojem gledališču, ostali čas pa porabi za gostovanja, medtem ko oddajajo svoje gledali-lišče drugim podjetjem. Po zaslugi Brilish Coun-cil-a so gostovali preteklo leto v Atenah, kjer sa imeli zelo uspelo sezono, letos pa potujejo po Jugoslaviji, Bolgarski, Romunski in Grški. Dublin Gate-Tehatre vrši stalne poizkuse, najti čim bolj odgovarjajoče umetniške oblike in vsako leto je opaziti novo razumevanje in novo prizadevanje. Gledalci ne bodo prezrli, da so stremeli letos, posebno pri vprizarjanju Shakespeareja (pri nas bodo vprizorili Hamleta) za tem, da bi z enostavnostjo igre in opuščanjem vsega nepotrebnega vzpostavili in dosegli čim ožji stik med glcdalci in občinstvom, kakršen je pri filmu docela nemogoč, o,___»i.- m»:-.- rta hi 7drn?ili tiekdanio OUdma, p. . ----- ' — moč besede s sodobnimi zahtevami slikovitega vprizarjanja, Pred novo slovensko opereto: »Vse za šalo« Iz razgovora z libretistom Danilom Gorinškom Ljubljanska premiera izvirne slovenske operete »Vse za šalo« bo na velikonočno nedeljo zvečer. Libreto za opereto je spisal član mariborskega gledališča Danilo Gorinšek, ki ga pozna naše gledališko občinstvo iz gostovanja mariborskega gledališča v >KraIju na Betajnovi«, kjer je igral sodnika. Danilo Gorinšek je rodom Celjan, v Ljubljani je študiral filozofijo, potem pa je opustil študij in se posvetil gledališču. 10 let je že član mariborskega gledališča, kjer igra komične in karakterne vloge, predvsem v Nušičevih komadih, pa tudi v operetah. Uveljavlja pa se tudi v resnem repertoarju. Kako je nastala opereta »Vse za šalo«? >V operetah, v katerih sem nastopal v Mariboru, sem igral komične vloge in sem si tu in tam nekoliko predelal besedilo ali napravil kak vložek. Vse te stvari so imele vselej velik uspeh in tako jc bila odkrita moja — recimo — humoristična žila. Ze delj časa so me prosili različni ljudje, ki se bavijo s kompozicijo, da bi napisal kak operetni libreto, končno sem se zedinil s kapitanom Ji rane kom, dirigentom mariborske vojaške glasbe, ki je že komponist dveh operet — bili sta vprizorjeni v Belgradu, da mu napišem libreto. G. Jiranek je deloval dalj časa v Belgradu in Banji Luki in bil končno prestavljen v Maribor, kjer jo dirigent vojaške godbe in tudi kapelnik v gledališču. Njegove kompozicije so muzikalno sveže in imajo to, čemur pravijo Nemci >Schmiss«, to je neko posebno udarnost in razgibanost, ki je pogoj za dobro operetno glasbo. »Vaše ime na literarnem poljn ni docela neznano, poznam Vaše otroške »Majdine pesmi«, ali ste razen njih še kaj napisali?« Da. še tri zbirke otroških pesmi in sicer: Pisan svet, Naokrog in Maj. Razen tega še zbirko erotičnih pesmi »Žalostna ljubezen«. Sodelujem tu- Varšava v umetni megli. Na Poljskem so pred kratkim preizkusili obrambno mož Varšave proti napadom h zraka. Na sliki prizor ob umetni zameglitvi poljskega glavnega mesta. Okrog in okrog mesta so bili postavljeni aparati, ki so kmalu izbruhali toliko megle, da mesto ni bilo več vidno. ŠPORT Varaždinska Siavija v Ljubljani V nedeljo 6e bo odigrala za Ljubljano najvažnejša tekma v letošnjem tekmovanju, ki bo značila za Ljubljano obstoj ali pa izpad iz lige. Varaždinska Siavija je močan in nevaren nasprotnik in bodo morali zato naši fantje napraviti vse, da se rešijo grozeče nevarnosti. V moštvu Slavije bomo imeli priliko pozdraviti njenega vratarja Gašpariča, Ljubljančana, ki je ravno v tujem moštvu zaslovel. V Varaidinu je Ljubljana zgubila s 3:1. Južna Ljubljana (reprez.) T Siavija (Varaždin) nastopita na velikonočni pondeljek pod firmo Juž. Ljubljane proti varaž. Slaviji. Razvajeno občinstvo, ki uživa le pri tekmah našega ligaša, bo to pot prišlo na svoj račun; kajti Jadran in Reka bosta postavila mlade in talentirane ljudi, ki bodo v najbližnji bodočnosti igrali še veliko vlogo. O gostu govoriti je odveč; zadnji njegovi rezultati z Jugoslavijo v Belgradu, Sarajevsko Slavijo, Zemunom itd. ter dejstvo, da dajo Varaž-dinci tudi večje število svojih igralcev v reprezentanco ZNP, vse to nam zadostuje. Na veliki ponedeljek bo s to tekmo najlepše izpolnjen velikonočni program. Cene so kljub velikim materialnim žrtvam izredno nizke. Igra s predtekmo bo ob vsakem vremenu. Po športnem svefu Tilden podlegel Cochetu V londonskem turnirju poklicnih igralcev je bil zopet Tilden poražen. To pot je bil namreč H. Cochet tisti, ki je premagal Američana z rezultatom 2:6, 6:4 in 6:3. Sedaj je zasedel Francoz drugo mesto za H. Niisleinom, ki je bil v dvojicah z Angležem Don Mashell premagan od dvojice Tilden—Stofen s 6:4, 6:3. Stofen pa je premagal Mashella s 6:0 in 6:4. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo gotova stvar Nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo, ki je določena za 18. maj v Belgradu je gotova stvar. Tako je namreč javil predsednik jugoslovanske nogometne zveze. Kakor sedaj kaže bo angleško moštvo, ki bo zastopalo angleške barve v Jugoslaviji in ostalih mestih kontinentov takole sestavljeno: Wood-ley (Chelsen), Morris (Wolverhampton), Hapgood (Ar-senal), Willingham (Huderflield), Cullis (Wolverham-pton), Mercer (Everton), Matthaus (Stoke Citz), G. W. Hali (Tottenham Hotspur), Lawton (Everton) Goul-den (Westham United), Brook (Manchester City). Za rezervo pojdejo zraven Copping, levi krilec »Leeds Uniteda«, ki se je pred kratkim preselil iz »Arzena-la« v Leeds in potem Broome od »Aston Villa« ki je igral lansko leto v zmagovalnem moštvu Angležev proti Nemčiji v Berlinu. Hali, Goulden in Brook, torej trije napadalci pripadajo klubom druge lige, Zares čudno je, da prevzemajo Angleži v svojo elitno enajstorco kar tri igralce ip sicer obe zvezi in levo krilo iz drugorazrednih klubov. Angleška nogometna zveza je konzervativna in se drži gesla: »Ne menjaj zmagonosni timl« Gornja di v reviji »Mladika« in humorističnem časopisu »Toti list«. »Ko ste pisali libreto za opereto »Vse za šalo« ali ste vpoštevali pri tem, kdo bo igral vloge v Mariboru ?« Seveda; nekoliko že nehote, nekoliko pa hote, saj olajšam s tem nalogo igralcem in pevcem, če računani v naprej s tem kar zmorejo in če upoštevam že a priori njihove posebne karakteristike, ki lahko dajo figuram barvitost. »Na kaj ste se posebno ozirali pri sestavljanju operete?« Po mojem prepričanju je glavni sestavni del vsake sodobne operete, ki naj ima uspeh: humor in v zvezi z njim seveda veselost vzbujajoče situacije in besedna komika. Seveda ne sme manjkati tudi sentiment, toda kakor nas je naučila izkušnja, je manj tehtnega pomena kot komika. Moj glavni namen je bil pokazati smešnost človeškega pohlepa in oboževanja bogastva, v to sem skušal vnesti nekoliko satire; moje stremljenje pa je šlo za tem nuditi čim več pestrosti in zabave. »Ali ste v Mariboru tudi že režirali?« Ne; s tem, da je bila sprejeta moja opereta na repertoar ljubljanske opere in da sem jo zrežiral, sem debutiral kot režiser. V glavni vlogi trgovca Revna boni alterniral z g. Danešem-Gradišem, ki jo bo igral na premijeri. »Ali je imela Vaša opereta v Mariboru uspeh?« Bila je edina slovenska izvirna opereta, ki je dosegla v nekaj mesecih 17 repriz (navadno imajo najbolj uspele 10 predstav) ter je imela velik moralni in gmotni uspeh. Upam, da nam bo ostal zvest tudi v Ljubljani. Maša. SI. enajstorica je preteklo leto premagala Irsko z 9:1 in Škotsko s 3:1. Dalje je premagala tim kontinenta s 3:0 in mnogi od njih so sodelovali o priliki majske turneje na kontinentu. Povratek Brooka v Angleško moštvo je vse presenetil, ker je bil že pred dvemi leti »prestar«, Toda on je zaigral zadnje tekme svojega kluba tako, kakor to more samo kak mlad študent. In to ga je zopet privedlo do novih časti. NUslein premagal Cocheta H. Niislein doslej še ni bil poražen v mednarodnem tenis-turnirju učiteljev tenisa v Londonu. Francoza Cocheta je premagal s 6:3, 10:8, tako da ni verjetno, da bi mu mogel kdo odvzeti končno zmago. Američan Stoefen je premagal Italijana Palmierija s 6:3, 6:3 in v dvojicah sta Tilden—Stoefen premagala dvojico Cochet—Ra-millon s 6:1 in 8:6. Juniorski pokalni turnir SK Mladike Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos SK Mladika za Veliko noč svoj tradicionalni juniorski pokalni turnir. Poleg prireditelja sodelujejo še juniorji SK Ljubljane, Hermesa in Marsa. Iz tega lahko vidimo, da bo ta turnir, katerega pokroviteljstvo je sprejel ravnatelj Salezijanskega Mladinskega doma g. dr. Al. Tome, zadovoljil obiskovalce nogometnih tekem. Ličen pokal bo nagrada zmagovalcu turnirja, dočim prejme zmagovalec tolažiIne tekme prvovrstno nogometno žogo. Turnir se vrši na velikonočno nedeljo in na velikonočni ponedeljek dopoldne, obakrat s pri-četkom ob pol 10. III. veliki table-tenis turnir za prvenstvo dravske banovine priredi SK MLADIKA 15. in 16. aprila 1333 v dvorani SK Mladike na Kodeljevem. Igra se v soboto od 19 do 22 za moštva in V nedeljo od 9 do 12 iu od 14 do zaključka turnirja. — Prijave se sprejemajo do dne 14. aprila na naslov SK Mladika, p. Moste-Ljubljana. Žrebanje se vrši pol ure pred pričetkom, ob prisotnosti kapitanov. — Igra se po pravilih JTTZ z New Vila žogicami. Pravico sodelovanja imajo vsi klubi včla. njen-i v JTTTZ in njih igralci. Vse partije se odigrajo po čistem coup sistemu do kvar. finala pod a) na bost of tbree, finale pod b) pa best of five, ki se igra po sistemu vsak z vsakim. Moštvo tvorita dva igralca za single in en (I) double pnr po Daviš coup sistemu. VBi igralci, ki so se prijavili, morajo plačati prijavnino ne glede na to ali igrajo ali ne. Discipline: a) moštva 25 din; b) single gospodov 15 din; c) single juuiorjev io diu; d) double gospodov 20 din. — Protesti se uvažujejo le v pismni obliki najpozneje po odigrani partiji s priloženo kavcijo 30 din, ki se vrne, če se protestu ugodi. — Zmagovalci skupin a), b) in c) dobe prehodne pokale, k, se morajo vrniti sedem dni pred prieetkom turnirja nepoškodovani prireditelju. V trajno last se dobi pok' ' po trikratni zaporedni zmagi ali petkrat v presledkih. — Prvi štirje vsake skupine dobe diplome. Zmagovalec pokal, ostali trije pa lepa in praktična darila. Igraloi morajo biti vodstvu na razpolago. SK Grafika. Za nedeljsko gostovanje z SK Bratstvom na Jesenicah določam sledeče igralce: Bačak, Tomažič, Martinčič, Trobevšek, Bončar, Vili, Usnik, Jankovič, Kolarič, Potrato, 2agar in Gestrin. Vsi navedeni naj bodo točno ob pol 12 pred glavnim kolodvorom. — Načelnik. STK MOSTE. Igralci prvega moštva naj bodo na Velikonočni ponedeljek točno ob 2 popoldne na igrišču Jadrana. Kdor bi bil res tchtiio zadržan, naj to sporoči načelniku. 2ŠK HERMES - NOGOMETNA SEKCIJA. Opozarjam igralce vseh skupin, da bo dane« v petek, dne 7. aprila običajni rodni sestanek v gostilni Belič (Kr-žič) s pričet kom ob 19.,TO. Udeležba zaradi prihodnjih tekem za vse igralce strego obvezna. PLANINCI - KAM ZA 1'HAZNIKEt Letošnje velikonočne praznike imajo planinci posebne vozne olajšave. Od četrtka, dne B. aprila od polnoči dalje do srede, dne 12. aprila do polnoči velja ugodnost popusta pri voznini na državnih železnicah in sicer enako kot za nedeljske povratne vozovnice. Ta u^rodr ^st velja za poljubne razdalje. Kupiti jc treba o l vozni listek, ga shraniti in ga dati p i povratUu ua železniški odhodni postaji žigosati, da velja za brezplačen povratek. Odločiti se bo treba, kam usmeriti svojo pot tem prostem času. Smučarji planinci imajo največ izbire: Dom na Komni -- na Komni je snega približno 150 cm; v dolino Triglavskih jezor, koča oskrbovana, snega okrog 2 m; ako vn-s miče smuka na Triglavskem ledeniku — vam povemo, da sta oskrbovan: postolanki Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča vzpf.n gre skozi Zgornjo Krino, oglasite se pa predhodno pri gorskem vodniku Gregorju Lahu v Mojstrani zaradi ključa zavetišča v Zgornji Krmi; na Črni Prsti je približno 150 cm snega, za praznike, t. j. od 8. do 12. aprila bo oskrbovana Orožnova koča; na Vršiču je snega 50 cm. Erjavčeva koča jo oskrbovana za praznike, krasen jo prehod preko Slemena v Tamar; v Kamniških plaii-nali ima Krvavec 7(1 cm snega Dom jo stntno oskrbo- ™ avtobusu iz I.jnbljane v Cerklje imajo člnni . 11 •>•> odstotkov popusta pri vozni ceni; Velika Planina ima proti Tihi dolini še 40 cm snega, vzpon iz Črno mimo Podkrajnlka 2 url ali minu Sv. Prirjcža 3 ure: Kocbekov dom na Korošio! je tndi oskrbovan, snega jc v tem predelu približno 2 metra, dostop pa .ie naprlkladnejši iz Luč. Planincem, ki so že odložili svoje smučke v podstrešje, pa so na razpolago .Zlato-rog' oh Bohinjskem jezeru, avtobusna zveza od postaje Bohinjska Bistrica; Dom v Kamniški Bistrici ob vzmožjii Kamniških nlanin, Valvazorjeva koča pod Stolom, dostop iz Žirovnice, na novo zidana postojanka; koča na Ljnhniku, nadaljo v Zasavju Tomazinova koča na Sveti Planini in Dom n» Mrzlic.! ter kočn na Lisci. Kdor želi podrobnejših Informacij o snežnih prilikah in nasvete za izlete za velikonočre praznike, na i »e oglnsi v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v LJubljani, Aleksandroma cesta 4-1.